POROČILO o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije

1.10.2018 - (2018/2006(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Cătălin Sorin Ivan

Postopek : 2018/2006(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0298/2018
Predložena besedila :
A8-0298/2018
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije

(2018/2006(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osemnajstega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za leto 2017,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava[1],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)[2],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2018 z naslovom Zaščita finančnih interesov Evropske unije in boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2017 (COM (2018)0553) in priloženih delovnih dokumentih služb Komisije (SWD (2018)0381 do 0386),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo)[4] (resolucija odbora CRIM), in svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije[5] odbora CRIM,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Eurobarometer št. 470,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisije o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (O-000066/2018),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0298/2018),

A.  ker bi morala biti zaščita finančnih interesov EU bistven element politike EU za povečanje zaupanja državljanov ter zagotavljanje pravilne in učinkovite porabe njihovega denarja;

B.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah otežuje boj proti goljufijam, ker ni enotne zakonodaje na evropski ravni za boj proti organiziranemu kriminalu;

C.  ker člen 325(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe kot za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim finančnim interesom;

D.  ker Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji[6], določa minimalne standarde EU za začasno zavarovanje premoženja z možnostjo poznejšega odvzema in za zaplembo premoženja v kazenskih zadevah;

E.  ker predlog Komisije z dne 21. decembra 2016 za uredbo o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (2016/0412(COD)) uvaja standardizirana sredstva za sodelovanje med državami članicami;

F.  ker noben od teh instrumentov ne more veljati za tretje države;

G.  ker Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), in zlasti člen 104, določa sredstva za sodelovanje s tretjimi državami;

H.  ker člen 3(4) Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) določa: „Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pri težjem kaznivem dejanju ali dejanjih, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, storilec kaznivega dejanja izkaže izvor domnevne premoženjske koristi ali drugega premoženja, ki se lahko odvzame, če je taka zahteva skladna z načeli njene nacionalne zakonodaje.“;

I.  ker sta OZN in Svet Evrope sestavila več konvencij in mehanizmov na regionalni in svetovni ravni, in sicer Konvencijo Združenih narodov proti korupciji z dne 31. oktobra 2003, Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu z dne 15. novembra 2000, Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005, Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, z dne 8. novembra 1990; ker ti instrumenti iz različnih razlogov ne omogočajo vedno učinkovite in pravočasne izterjave ukradenih sredstev;

J.  ker je EU to vprašanje označila kot eno od prednostnih nalog skupne zunanje in varnostne politike; ker se v zvezi s tem izvajajo pilotni in pripravljalni projekti;

K.  ker je urad OLAF v skladu s členi 1, 3 in 14 Uredbe (ES) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta pristojen za preiskavo vedno, kadar se porabi denar EU, tudi v državah, ki niso njene članice, a prejemajo njeno pomoč;

L.  ker lahko urad OLAF v skladu s členom 14 Uredbe št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 sklene dogovore o upravnem sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah, če to vnaprej uskladi s pristojnimi službami Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje;

1.  poudarja težave, ker se sredstva EU izgubijo zaradi goljufij, pri katerih se ta sredstva prenesejo v tretje države;

2.  poudarja, da je treba za namene preprečevanja preprečiti prenos sredstev prek finančnih posrednikov, ki delujejo v nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcijah; 

3.  z zaskrbljenostjo poudarja, da se sredstva iz tretjih držav morda prav tako nezakonito prenašajo v EU; poudarja, da bi morali rezultati pripravljalnega ukrepa, ki ga je financirala EU, s katerim bi države arabske pomladi podprli pri odvzemu premoženjske koristi in ki ga izvaja Medregijski raziskovalni inštitut Združenih narodov za kriminal in pravico (UNICRI), voditi v stalen in širši program EU za odvzem premoženjske koristi;

4.  poudarja, da je treba izplačevanje sredstev povezati z objavo podatkov o dejanskem lastništvu, da bi olajšali odvzem premoženjske koristi v primeru goljufije;

5.  poudarja, da je EU do zdaj žal sklenila sporazume o medsebojni pravni pomoči le z nekaterimi tretjimi državami, kot so Japonska, Združene države, Norveška in Lihtenštajn, čeprav se sumi, da se sredstva prenašajo tudi v druge jurisdikcije; poziva Komisijo, naj spodbuja prizadevanja za sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki prejemajo sredstva EU;

6.  obžaluje, da se mora veliko držav članic trenutno zanašati na dvostranske sporazume in da do tega resnega vprašanja ni pristopa na ravni EU; zato poudarja potrebo po enotnejšem pristopu;

7.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Parlament o tem redno obvešča;

8.  poziva Komisijo, naj v sporazumih, podpisanih s tretjimi državami, zavzame strožje stališče in vztraja pri vključitvi klavzul o boju proti goljufijam; obžaluje, da zaradi goljufij s prenosom denarja v tretje države, ni podatkov o znesku izgubljenih sredstev EU na letni ravni; poziva Komisijo, naj izračuna znesek izgubljenih sredstev EU;

9.  poziva Komisijo, naj izvede oceno tveganja v zvezi s pravnimi akti EU, ki omogočajo nezakonit prenos denarja v tretje države, in odstrani ustrezne točke v teh predpisih;

10.  poziva Komisijo, naj za čimprejšnjo vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke EU uvede standardizirano metodo za zbiranje podatkov, ki bo enaka za vse države članice in bo omogočala odkrivanje goljufivega prenosa sredstev v tretje države; poudarja, da tak mehanizem za boj proti pranju denarja že obstaja in bi se lahko razširil;

11.  poudarja, da sta Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005 ter Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, z dne 8. novembra 1990 pomembna instrumenta za boljše sodelovanje s tretjimi državami na področju zamrznitve in zaplembe premoženjske koristi; pozdravlja uspešen zaključek pogajanj o predlogu uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi ter ugotavlja, da bi lahko bili njeni glavni elementi koristna podlaga za sodelovanje s tretjimi državami v okviru mednarodnih konvencij in dvostranskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU;

12.  obžaluje, da niso vse države članice EU pristale na sodelovanje pri Evropskem javnem tožilstvu; poudarja, kako pomembno je, da postane Evropsko javno tožilstvo glavni akter vseh prihodnjih mehanizmov zaplemb v tretjih državah, zaradi česar ga je treba v skladu s členom 104 uredbe o Evropskem javnem tožilstvu v obstoječih in prihodnjih sporazumih o medsebojni pravni pomoči in zaplembi premoženjske koristi priznati kot pristojni organ za ta namen;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

  • [1]  OJ L 198, 28.7.2017, p. 29.
  • [2]  OJ L 283, 31.10.2017, p. 1.
  • [3]  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
  • [4]  UL C 208, 10.6.2016, str. 89.
  • [5]  UL C 215, 19.6.2018, str. 96.
  • [6]  UL L 127, 29.4.2014, str. 39.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

27.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Jonathan Bullock, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Wolf Klinz, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Marco Valli, Joachim Zeller, Dennis de Jong

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Karin Kadenbach

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

Wolf Klinz

ECR

Monica Macovei

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Richard Ashworth, Ingeborg Gräßle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Karin Kadenbach, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

NI

Cătălin Sorin Ivan

1

-

PPE

Tamás Deutsch

1

0

EFDD

Jonathan Bullock

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 15. oktober 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov