Postopek : 2018/2046(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0313/2018

Predložena besedila :

A8-0313/2018

Razprave :

PV 22/10/2018 - 14
CRE 22/10/2018 - 14

Glasovanja :

PV 24/10/2018 - 11.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0404

POROČILO     
PDF 1267kWORD 170k
11.10.2018
PE 626.971v02-00     A8-0313/2018(Del 1)

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(11737/2018 – C8-0410/2018 – 2018/2046(BUD))

Del 1: predlog resolucije

Odbor za proračun

Poročevalca: Daniele Viotti (oddelek III – Komisija)

Paul Rübig (drugi oddelki)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za ribištvo
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (11737/2018 – C8-0410/2018 – 2018/2046(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 21. junija 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in ga 13. septembra 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (11737/2017 – C8-0410/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(8),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0313/2018),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2019 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah in z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog; poudarja, da so trajnostna rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, obravnavanje temeljnih vzrokov za begunske in migracijske tokove, obvladovanje begunskih in migracijskih tokov, boj proti podnebnim spremembam, prehod na trajnostne energetske vire ter posebna pozornost, namenjena mladim, v samem središču teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da potrebuje Unija pred izstopom Združenega kraljestva iz Unije potrebna finančna sredstva, da se bo lahko odzvala na pričakovanja državljanov, učinkovito obravnavala številne zgoraj navedene prednostne naloge in izzive, s katerimi se sooča, ter izboljšala vsakdanje življenje svojih državljanov;

3.  poudarja, da državljani Evrope pričakujejo, da si bo Unija na vso moč prizadevala zagotavljati gospodarsko rast in spodbujati enakomerno ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah; opozarja, da so za uresničitev pričakovanj potrebne naložbe v raziskave in inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti med mladimi Evropejci; ne odobrava, da Svet znova predlaga zmanjšanje sredstev za programe, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti in inovativnosti gospodarstva Unije; poudarja tudi, da zanimanje za večino teh programov, na primer za Obzorje 2020, precej presega njihove zmožnosti, zaradi česar prihaja do neprimerne uporabe virov, številni izvrstni projekti pa ne prejmejo sredstev; prav tako spominja na dejstvo, da programi, kot so Erasmus+, Obzorje 2020 in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), nazorno prikazujejo, kakšne so prednosti sodelovanja v Uniji, ter pomagajo pri oblikovanju občutka evropske pripadnosti; zato se je odločil, da bo občutno povečal sredstva za Erasmus+ in okrepil programe, ki prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, med drugim Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope ter COSME;

4.   ponovno opozarja na svoje zaveze iz pogajanj o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFS), tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek zmanjšanja sredstev, povezanega z EFSI, na Obzorje 2020 in CEF; zato predlaga, da se omenjeno zmanjšanje izravna z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje; 

5.  poudarja, da je brezposelnost mladih sicer nižja kot v prejšnjih letih, a v nekaterih državah članicah, zlasti v regijah, ki v gospodarskem smislu zaostajajo, ostaja nesprejemljivo visoka in da je še posebej zaskrbljujoč položaj mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, pa tudi položaj dolgoročno brezposelnih; poudarja, da so mladi skupina, ki je najbolj izpostavljena tveganju revščine ter socialne in ekonomske izključenosti; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati v večji meri, kot pa predlaga Komisija; poudarja, da tega povečanja nikakor ne bi smeli razumeti kot pomik sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih na začetek obdobja, kakor je bil odobren med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira; poudarja pa, da bi bilo treba pobudo za zaposlovanje mladih dodatno izboljšati in povečati njeno učinkovitost, da bi povečali evropsko dodano vrednost za politike zaposlovanja mladih v državah članicah, pri čemer bi morali predvsem zagotoviti, da ta pobuda ne bo nadomeščala financiranja nekdanjih nacionalnih politik;

6.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri razvoju in rasti Unije ter pri zbliževanju v državah članicah in regijah; poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval priskrbeti ustrezna sredstva za te programe, saj gre za eno glavnih politik Unije;

7.   obžaluje, da se bo po sedanjih napovedih le 19,3 % proračuna Unije v obdobju 2014–2020 namenilo podnebnim ukrepom, kar pomeni, da ne bo izpolnjen cilj 20 %, ki je bil postavljen pred Pariškim podnebnim sporazumom; se zaveda, da je do tega prišlo predvsem zaradi zamude pri izvajanju programov na področju kohezijske politike in razvoja podeželja; poziva države članice, ki upravljajo te programe, naj pospešijo njihovo izvajanje, pri tem pa se osredotočajo na odhodke, povezane s podnebjem, da bi nadomestili nižja sredstva, dodeljena v prvih nekaj letih večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za programe, ki bi utegnili pomembno prispevati k uresničitvi cilja v zvezi s porabo za podnebne ukrepe; poziva tudi, naj se z robustnim vsakoletnim postopkom doseže napredek pri cilju vključevanja teh vprašanj, prav tako pa naj konkretna in dosledna varovala zagotavljajo, da bodo proračunske odločitve na področju podnebja v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma, pri čemer je treba o tem celovito poročali, da bo mogoče, če cilji ne bodo izpolnjeni, sprejeti pobude;

8.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijske in begunske izzive in da je treba te ukrepe izvajati in krepiti, dokler in v kolikšni meri bo potrebno; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse razpoložljive instrumente za pravočasen odziv na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatno financiranje na področju migracij, pri tem pa naj bo posebej pozorna na primer otoških regij, za katere velja člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; se je odločil povečati sredstva za Sklad za azil, migracije in vključevanje, da bi v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, zlasti za podporo državam članicam pri izboljševanju razmer za sprejemanje, ukrepov in praks za vključevanje prosilcev za azil in migrantov, pa tudi pri krepitvi solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami ter pravičnih in učinkovitih strategij vračanja; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 premajhna, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti teh prednostnih nalog, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju zdravja, varne hrane, varnosti, pravosodja, državljanstva in kulture; meni, da bi bilo treba z delom Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki je v neposrednem upravljanju, dodatno spodbujati lokalne organe, ki so pripravljeni podpreti program Unije za preselitev;

9.  vztraja, da bi morali v luči nedavnih varnostnih problemov po vsej Uniji pri financiranju iz tega razdelka posebno pozornost nameniti tudi ukrepom, ki bodo povečali varnost državljanov Unije; je zato sklenil okrepiti agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (EUROPOL), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust) in novo evropsko javno tožilstvo, ki se zaradi dodatne delovne obremenitve in novih nalog v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem osebja in sredstev;

10.  znova poudarja, da je rešitev za migracijske in begunske izzive ter varnostne skrbi državljanov odpravljanje glavnih vzrokov migracij in zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za notranje in zunanje instrumente, ki so namenjeni revščini, brezposelnosti, izobraževanju in gospodarskim priložnostim, nestabilnosti, konfliktom in podnebnim spremembam v evropskem sosedstvu in Afriki; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, ki so se izkazala kot nezadostna za enakovredno obravnavo vseh zunanjih izzivov;

11.  se zaveda izzivov, ki jih nekaterim državam članicam prinaša množičen pritok migrantov in prosilcev za azil; obžaluje, da so se doslej izjalovili vsi poskusi vzpostavitve pravičnega in humanega sistema za migrante na ravni Unije;

12.  obžaluje, da Parlament ni bil ustrezno vključen v razprave o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov Unije; znova poudarja, da je naklonjen nadaljevanju instrumenta za begunce v Turčiji, a vztraja, da bi bilo treba glede na pomanjkanje sredstev v razdelku 4, ko gre za odzivanje na zunanje izzive, vključno z migracijami, iz proračuna Unije za financiranje drugega obroka zagotoviti enak delež kot pri prvem obroku, tj. 1 milijardo EUR, države članice pa bi morale k financiranju prispevati 2 milijardi EUR;

13.  odpravlja vsa zmanjšanja sredstev, ki jih je v predlogu proračuna za leto 2019 predlagal Svet, in sicer v vseh razdelkih z manjšimi izjemami v razdelku 4 in podrazdelku 1b; odločno zavrača predlagano zmanjšanje sredstev za programe z najvišjo evropsko dodano vrednostjo, na primer za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, saj oba že čutita posledice prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter večino zmanjšanj za zunanjo politiko; poudarja, da Svet zmanjševanja sredstev ne utemeljuje z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa ne upošteva različnih vzorcev izvrševanja nekaterih programov;

14.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne ali nikakršne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih za leto 2019 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive, zlasti ker bo letošnji spravni postopek zadnji pred evropskimi volitvami maja 2019;

15.  določa skupno raven odobritev za leto 2019 v višini 166.340.415.936 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 149.349.039.470 EUR v odobritvah za plačila, kar pomeni, da so odobritve za prevzem obveznosti glede na predlog proračuna za leto 2019 višje za 721.061.034 EUR;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

16.  zavrača neupravičeno zmanjšanje sredstev v višini 794 milijonov EUR, ki ga je v podrazdelku 1a opravil Svet in pomeni nekoliko več kot polovico celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti, ki ga je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ta zmanjšanja v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam; je prav tako zaskrbljen, da bi utegnila ovirati izvajanje programov, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti, to pa bi utegnilo negativno vplivati na gospodarstvo;

17.  v zvezi s tem izpostavlja programe, kot sta Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope, ter vodilne vesoljske programe, kot je Copernicus, ki prinašajo zelo visoko evropsko dodano vrednost; obžaluje, da je Svet v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije zmanjšal sredstva, kar zelo negativno vpliva na program Obzorje 2020, predvsem pa obžaluje zmanjšanje sredstev v ustreznih proračunskih vrsticah, kot sta Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter Krepitev evropske raziskovalne infrastrukture; ugotavlja tudi, da mnogi od teh programov pomembno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, in meni, da bi bilo treba ta prispevek povečati; je zato sklenil odpraviti vsa zmanjšanja Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

18.  opozarja, da Erasmus+ ostaja izjemno cenjen in nadvse priljubljen program, ki spodbuja mobilnost pri učenju in poklicnem usposabljanju mladih, o čemer priča tudi število prejetih prijav, ki precej presega razpoložljiva sredstva, in ugotavlja, da prav tako vzbuja močan občutek evropske identitete, mlade pa spodbuja k sodelovanju v evropski demokraciji; močno obžaluje, da je predlagani proračun za program Erasmus+ v letu 2019 precej nižji od pričakovanj Parlamenta, saj ne presega načrtovanih zneskov v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je zato bistveno okrepiti dele programa Erasmus+, ki so namenjeni izobraževanju in usposabljanju ter mladini, saj gre za logično nadaljevanje okrepitve pobude za zaposlovanje mladih v podrazdelku 1b;

19.  opozarja, kako pomembno je spodbujati obsežne sinergije med programoma, ki sta v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjena prometu in digitalnemu področju, da bi čim bolj povečali finančni vzvod za projekte, katerih cilj je digitalizacija koridorjev TEN-T;

20.  ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja izjemno pomemben del gospodarstva Unije in imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v vsej Uniji; meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki bo naklonjeno tem podjetjem, ter podpirati grozde in mreže teh podjetij, pa tudi zadruge, ki sledijo socialnim, solidarnostnim in etičnim vodilom; z veliko zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da želi Svet zmanjšati sredstva za instrument za mala in srednja podjetja, saj se s tem podjetjem v Uniji pošilja protislovno sporočilo; meni, da so lahko proračun Unije, dostop do financiranja, ki ga omogoča, ter zagonska podjetja in mikropodjetja pomembno orodje pri povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti malih in srednjih podjetij ter pri spodbujanju duha podjetništva v Uniji; v zvezi s tem spominja na programa COSME in Obzorje 2020;

21.  je zato sklenil glede na predlog proračuna za leto 2019 dodatno povečati sredstva za programe, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in zaposlovanja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programe Erasmus+, Obzorje 2020 (med drugim Marie Curie, vodilna vloga v vesolju, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME, Instrument za povezovanje Evrope in program za zaposlovanje in socialne inovacije;

22.  je zato glede na predlog proračuna za leto 2019 povečal sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1a za 566.773.112 EUR (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI, nadomestilo za predlog o Evropskem organu za delo, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

23.  pozdravlja predanost obnovljenemu obrambnemu programu Unije, zlasti s sporazumom o evropskem programu za razvoj obrambne industrije; namerava biti še posebej pozoren na to, kako Komisija izvaja sporazume v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije in evropsko solidarnostno enoto, kar bo Komisija navedla v dopolnilnem pismu, ki ga bo posredovala oktobra 2018;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

24.  je zadovoljen, da stopnja brezposelnosti mladih na ravni Unije pada in da (1. oktobra 2018) znaša 14,8 %, a obžaluje, da je stopnja v nekaterih državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka; poudarja, da je treba, če želimo obravnavati to težavo, prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pa tudi dejstvo, da so bila v predlog proračuna za leto 2019 vključene ustrezne proračunske odobritve; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2019 povečati obveznosti za to pobudo na 580 milijonov EUR; meni, da je treba to povečanje prišteti k znesku, ki je za obdobje 2014–2020 predviden za pobudo za zaposlovanje mladih;

25.  poziva države članice, naj poskrbijo za hitrejše izvajanje programov kohezijske politike, da bi nadoknadili zamudo; ugotavlja, da Svet sicer ni oporekal stopnji sredstev za plačila, kakor jih je predlagala Komisija, a bo Parlament vseeno natančno preučil posodobljene napovedi Komisije, da bi sredstva za plačila prilagodili dejanskim potrebam in preprečili ponovno kopičenje neporavnanih plačil ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

26.  se v skladu z dogovorom o reviziji programa za podporo strukturnim reformam strinja, da se sredstva za prevzem obveznosti v znesku 40 milijonov EUR in sredstva za plačila v znesku 17,2 milijona EUR prerazporedijo iz podrazdelka 1b v razdelek 2;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

27.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2019;

28.  ugotavlja, da je Svet za 310 milijonov EUR (0,52 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019) zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti in za 328,13 milijona EUR odobritve za plačila (0,57 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019), vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev tega sklada izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

29.  je sklenil povečati sredstva za nujno pomoč, predvsem za svinjino in glede na tveganje, ki ga prinaša afriška prašičja kuga, da bi zmanjšali negativne posledice za kmete in uslužbence v regijah, ki jih je bolezen najbolj prizadela. je sklenil izraziti močno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji in v ta namen povečati sredstva za sadje in zelenjavo, da bi se spoprijeli s posledicami krize v sektorju in posledicami ruskega embarga, ter sprejeti ukrepe za obravnavo posledic bolezni Xylella fastidiosa in nihanja cen oljčnega olja;

30.  poudarja, da imajo decentralizirane agencije Unije na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane izjemno pomembno vlogo, saj pomagajo Uniji in državam članicam sprejemati obveščene, na dejstvih temelječe odločitve o varstvu in izboljševanju okolja in javnega zdravja, obenem pa izboljšujejo sodelovanje med državami članicami pri obravnavanju skrbi državljanov Unije;

31.  je sklenil predlagati, da se sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 20 milijonov EUR, da bi spodbudili inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter tudi v prihodnje zagotovili dobičkonosnost in trajnost;

32.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 15,6 milijona EUR; prav tako opozarja, da je Unija zavezana zaustaviti in preobrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, in poudarja, da povečanje sredstev prispeva tudi k zaščiti biotske raznovrstnosti;

33.  glede na uspešen zaključek pogajanj o reviziji programa za podporo strukturnim reformam se je odločil za zneske, prenesene iz podrazdelka 1b, umakniti rezervo, ki jo je uvedel Svet;

34.  opozarja na posledice hude suše, ki je prizadela države članice v zadnjih mesecih, povzročila hude izgube v kmetijstvu in ogrozila precejšnje število podjetij, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti podporne ukrepe, da bi pomagali najbolj prizadetim kmetom;

35.  je sklenil sredstva za programe POSEI ohraniti na najvišji ravni, ki jo dopušča ustrezna uredba(9), poudarja, da so ti programi pomembni za odpornost kmetijskih proizvajalcev, in opozarja na nestabilne gospodarske razmere v najbolj oddaljenih regijah;

36.   zato za 154,1 milijona EUR povečuje sredstva za obveznosti, pri čemer niso všteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, kar pomeni, da ostaja za obveznosti v razdelku 2 razlika do zgornje meje v višini 190,8 milijona EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

37.  znova izraža svoje dolgotrajno prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za veliko prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranjo razsežnost bistvenih izzivov, ki so povezani na eni strani z notranjo varnostjo in varnostjo državljanov, na drugi strani pa z begunci in migranti;

38.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok v letu 2019, pa tudi v letih, ki sledijo, zato meni, da je potrebno dodatno financiranje na področju beguncev in migracij, tudi glede morebitnih nepredvidljivih potreb na tem področju v prihodnosti; zato krepi Sklad za azil, migracije in vključevanje, kar zadeva podporo zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja, zlasti v podporo državam članicam pri izboljšanju ukrepov vključevanja beguncev in migrantov, še posebej otrok in mladoletnikov brez spremstva;

39.  pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti Sklada za azil, migracije in vključevanje za financiranje nove zakonodaje Dublin II (ob predvidevanju, da bo sprejeta do konca leta 2018) in zavrača odločitev Sveta, da se zadevne odobritve prenesejo v rezervo;

40.  poudarja, da mora notranja varnost ostati ena glavnih prednostnih nalog Unije in da je Sklad za notranjo varnost ključni finančni instrument za podpiranje držav članic na področju varnosti, vključno z bojem proti terorizmu in radikalizaciji, resnemu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti; je zato sklenil povečati proračunska sredstva za Sklad za notranjo varnost, tudi zaradi krepitve podpore upravljanju meja in zagotavljanja pomoči žrtvam terorističnih dejanj;

41.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo agencije Unije na področju pravosodja in notranjih zadev pri krepitvi sodelovanja med državami članicami, s katerim se te odzivajo na skrbi državljanov Unije; je sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih v agencijah EUROPOL, CEPOL, eu-LISA, Eurojust in evropskem javnem tožilstvu;

42.  v zvezi s tem vztraja, da mora evropsko javno tožilstvo prejeti zadostne finančne in kadrovske vire; ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2019 prispevek Unije znaša 4.911.000 EUR. poudarja, da se bodo s temi sredstvi krili odhodki evropskega javnega tožilstva za zaposlene in infrastrukturo ter drugi upravni odhodki in odhodki za poslovanje; ugotavlja, da je predvidenih zgolj 35 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 12 uslužbencev, če odštejemo mesta 23 evropskih tožilcev; meni, da to ni realistično, zlasti zato, ker sta se pred kratkim še dve državi članici odločili pridružiti evropskemu javnemu tožilstvu; je zato sklenil povečanje števila zaposlenih, predvideno za leto 2020, pomakniti naprej, glavnega tožilca in evropske tožilce pa uvrstiti v razrede, v katere so uvrščeni vodilni uslužbenci uradov OLAF in Europol;

43.  obžaluje, da je Svet odobritve za prevzem obveznosti za številne programe na področjih kulture, državljanstva, pravosodja in javnega zdravja samovoljno zmanjšal za več kot 35 milijonov EUR, kljub odličnim stopnjam izvrševanja teh programov in že tako nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice vsaj na raven iz predloga proračuna, obenem pa za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

44.  opozarja na vrednost programa „Ustvarjalna Evropa“ za podporo avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju EU in vztraja, da bi morala raven financiranja ustrezati ambicioznosti programa; poziva k povečanju odobritev za prevzem obveznosti za podprograma MEDIA in Kultura, med drugim za obravnavanje nizkih stopenj uspeha prijav; poveča tudi odobritve za multimedijske ukrepe in za krepitev finančnih zmogljivosti MSP v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

45.  opozarja, da Parlament podpira programe na področjih pravic, enakopravnosti, državljanstva in pravosodja; je sklenil povečati odobritve za prevzem obveznosti za instrumente, ki se ukvarjajo z nediskriminacijo in enakostjo na splošno, natančneje pa za program Daphne, ter za boj proti nasilju na podlagi spola in krepitev pravic žensk in oseb LGBTQI+;

46  opominja, da kulturni in izobraževalni projekti prejemajo podporo iz najrazličnejših programov in instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada EFSI in programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med programi, da bi zagotovila učinkovito porabo; predvsem poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi morebitne sinergije med različnimi programi Unije, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI, Ustvarjalna Evrope, ter skladi COSME, EFSI in ESI, da bi bilo mogoče podpreti več projektov na področju kulturnih in ustvarjalnih panog;

47.  povečuje odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 za 127,75 milijona EUR glede na predlog proračuna, in sicer brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ter predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

48.  poudarja, da je zaradi kompleksnih geopolitičnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, nujno potrebna odločnejša zunanja navzočnost Unije; ponovno poudarja, da so lahko zunanji ukrepi Unije verodostojni le, če so podprti z zadostnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da potrebe po financiranju močno presegajo trenutno velikost razdelka 4, in poziva k oblikovanju ustreznega manevrskega prostora za primere nepredvidenih zunanjih kriz;

49.  opozarja, da je treba zagotoviti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja tako v notranjih kot zunanjih politikah Unije, poseben poudarek pa nameniti zagotavljanju zadostne količine kakovostne hrane, čiste vode in gradnji dodatnih obratov za odstranjevanje odpadne vode, da bi dosegli cilja trajnostnega razvoja št. 2 in št. 6; opozarja tudi na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju in poziva k dodatnim ukrepom, s katerimi bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 7 zmanjšali energetsko revščino, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih v regijah, ki niso priključene na energetska omrežja;

50.  v zvezi s tem – v skladu s svojim stališčem iz že omenjene resolucije z dne 5. julija 2018 – ponovno potrjuje, da je treba za financiranje druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji ohraniti sedanje razmerje prispevkov za ta instrument med proračunom Unije (milijarda EUR) in državami članicami (2 milijardi EUR); je zato sklenil zmanjšati prispevek iz proračuna Unije z 1,45 milijarde EUR na 450 milijonov EUR; meni, da bi bilo treba razliko financirati z dvostranskimi prispevki držav članic;

51.  meni, da je spodbujanje miru, varnosti in pravice v državah v razvoju bistvenega pomena pri odpravljanju izvirnih vzrokov migracij in ustreznih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, na primer v Libiji; poudarja pomen podpiranja dobrega upravljanja, demokracije, pravne države in cvetoče civilne družbe za učinkovit boj proti revščini na dolgi rok in za obravnavanje izzivov, ki jih v državah v razvoju predstavljajo podnebne spremembe; je zato sklenil povečati sredstva za instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in za južni del evropskega instrumenta sosedstva (ENI) v njegovih različnih vejah, da bi se upošteval tudi velik pritisk, pod katerim bo evropski sosedski instrument tudi v letu 2019;

52.   opozarja, da se je Unija v zunanji politiki zavezala celovitemu varstvu in spodbujanju pravic otrok, deklet in žensk ter invalidov in oseb s posebnimi potrebami; poudarja, kako pomembno je v zunanjih odnosih izvajati smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, akcijski program Evropske unije o enakosti spolov ter evropsko politiko za invalidnost; meni, da je v tem duhu primerno 10 % sredstev, ki so na voljo za humanitarno pomoč, nameniti dostopu do izobraževanja v kriznih območjih;

53.   poudarja strateški pomen zagotovitve zadostnega financiranja za zahodni Balkan, da bi se utrdil napredek tamkajšnjih držav v smeri pristopa; ne razume predloga Sveta o zmanjšanju dodeljenih sredstev za politične reforme, saj so te steber vsake demokratične preobrazbe; poudarja, da je treba ustrezno finančno podpreti akcijski načrt strategije za Zahodni Balkan za obdobje 2018–2020, zato je sklenil povečati sredstva, dodeljena instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) za regijo;

54.  poudarja, da razmere v državah vzhodnega sosedstva še vedno predstavljajo velik izziv za Unijo; je prepričan, da je pomembno zagotoviti dodatna sredstva za podporo reformnim prizadevanjem naših sosed, za prispevek k povečanju odpornosti in spodbujanju miru ter za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov teh držav;

55.  poziva, naj se v skladu z resolucijo z dne 8. februarja 2018(10) okrepi podpora Unije za UNRWA, glede na to, da so razmere na terenu čedalje slabše in so se ZDA odločile preklicati svoj letni prispevek agenciji; predlaga, naj se predlagano povečanje nameni izključno UNRWA, da bi nadomestili izgubljena sredstva;

56.  je prepričan, da so medčloveški stiki in mobilnost mladih med ključnimi strategijami za povečanje učinka zunanjega delovanja Unije in njene prepoznavnosti v javnosti naših partnerskih držav; je zato sklenil okrepiti prispevke iz instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II in instrumenta partnerstva za program Erasmus +;

57.  glede na stalno nazadovanje na področju pravne države, demokracije in človekovih pravic ter v skladu z načelom pogojevanja podpira zmanjšanje zneska, dodeljenega Turčiji, v vseh proračunskih vrsticah; hkrati meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti neposredno podporo za civilno družbo, pa tudi medosebne stike;

58.  meni, da je treba povečati sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

59.  priznava, da so se nekoliko povečala sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), kakor je predlagala Komisija, in ugotavlja, da je proračun za SZVP še vedno pod velikim pritiskom, tudi glede na povečanje števila misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zaradi česar se utegne ta težava v letu 2019 še zaostriti; je sklenil razveljaviti zmanjšanje, ki ga je za druge ukrepe in operacije kriznega upravljanja predlagal Svet, saj bi se s tem zmanjšala prožnost pri obravnavanju nepričakovanih kriz;

60.  je zaradi tega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, povečati sredstva v razdelku 4 za 425,4 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna za leto 2019 (brez pilotnih projektov) in zmanjšati sredstva za instrument za begunce v Turčiji in za vrstice, povezane s Turčijo, sklene tudi, da ne obnovi zneskov, ki jih je Svet zmanjšal in imajo skupni učinek v višini -1,24 milijarde EUR, kar pomeni, da je neto razlika v razdelku 4 glede na predlog proračuna za leto 2019 -819,1 milijona EUR;

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

61.  meni, da zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, niso upravičena in ne odražajo dejanskih potreb; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za leto 2019 za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

Decentralizirane agencije

62.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; posebej ogorčeno ugotavlja, da so bila sredstva za CEPOL samovoljno zmanjšana za vsega 10.000 EUR, in poziva Svet, naj Parlamentu natančno obrazloži, zakaj meni, da so potrebni in smiselni takšni rezi;

63.  ugotavlja, da se je po zaslugi financiranja agencij s pristojbinami breme za proračun Unije zmanjšalo za 1 milijardo EUR letno; poudarja, da bi morale javne naloge, na primer na področju zdravja, okolja ter varnosti in pravice, vselej ostati zajete v proračunu Unije; meni pa, da bi morala Komisija še naprej obravnavati tveganje za navzkrižje interesov, ki se utegne pojaviti v agencijah, ki se financirajo s pristojbinami, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečila to navzkrižje;

64.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; v zvezi s tem meni, da so potrebne dodatne odobritve in kadrovski viri za Agencijo za evropski GNSS (GSA) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER); je seznanjen z ustanovitvijo Evropskega organa za delo in poudarja, da je treba zanj uporabiti nova sredstva; je sklenil obnoviti odobritve za evropske nadzorne organe (ESA), ki jih je Svet občutno zmanjšal, obenem pa del odobritev za te organe prenesti v rezervo, dokler ne bo dosežen napredek pri pregledu evropskih nadzornih organov;

65.  je glede na izzive na področju varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, sklenil povečati sredstva za EUROPOL, eu-LISA, CEPOL, EUROJUST, Evropsko javno tožilstvo ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

66.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok tudi v letu 2019 in se bo morda še povečal; poudarja, da bo treba pozorno spremljati in po potrebi v proračunu za leto 2019 posodobiti prihodnje potrebe Evropske agencije za mejno in obalno stražo (FRONTEX) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), kar zadeva sredstva za poslovanje in osebje; zato pričakuje dopolnilno pismo Komisije; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pregled proračunskih potreb v proračunu za leto 2019 za predlagane reforme teh agencij;

67.  ponavlja svoje stališče, da je bil uspešno uresničen cilj 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih; namerava priložiti skupno izjavo vseh institucij, s katero bi potrdili konec tega enkratnega ukrepa; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje;

68.  opozarja, da je medinstitucionalna delovna skupina o virih decentraliziranih agencij 2 zaključila svoje delo s sprejetjem priporočila o izkušnjah, pridobljenih pri pristopu 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, obravnavi novih nalog, ocenjevanju agencij, delitvi agencij, ocenjevanju agencij na več lokacijah in vzorcu za agencije, ki se financirajo s pristojbinami; pozdravlja, da so institucije potrdile ta priporočila; namerava tudi v prihodnje spremljati delo Komisije v zvezi s temi priporočili;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

69.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; je sklenil – na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob upoštevanju ocene Komisije glede njihovega izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti – sprejeti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta;

70.  pozdravlja začetek izvajanja Discover EU, porazdelitev 15 000 vozovnic Interrail za Evropejce, ki so v letu 2018 dopolnili 18 let, in predlog Komisije v višini 700 milijonov EUR za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki se dobro vključuje med ambicije Unije za spodbujanje učne mobilnosti, aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi; je sklenil, da bo v letu 2019 nadaljeval ustrezen pripravljalni ukrep, in odločen, da ga bo izvajal tudi v letu 2020;

Posebni instrumenti

71.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti in skupne razlike v proračunu za leto 2019, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije; znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije;

Plačila

72.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so, kljub nedavnemu izboljšanju, prenizke stopnje izvrševanja plačil v zadnjih treh letih dosegle rekordno nizko raven, zlasti v podrazdelku 1b; obžaluje, da takšne zamude preprečujejo, da bi bili državljani pravočasno deležni celotnega potenciala, ki ga ponujajo prednostne naloge in projekti Unije; opozarja, da je zato v predlogu proračuna za leto 2019 razlika do zgornje meje za plačila najvišja doslej in znaša 19,3 milijarde EUR; povečuje odobritve za plačila v vrsticah, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

Oddelek I - Evropski parlament

73.  ohranja nespremenjeno splošno raven svojega proračuna za leto 2019, in sicer v znesku 1.999.144.000 EUR, v skladu s svojo resolucijo o načrtu prihodkov in odhodkov, ki jo je sprejel na plenarnem zasedanju 19. aprila 2018(11); vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

74.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 znaša 18,53 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2018 (18,85 %) in najnižji v več kot petnajstih letih;

75.  je seznanjen, da bodo zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 odhodki na nekaterih področjih višji, zlasti kar zadeva poslance, ki ne bodo ponovno izvoljeni, in njihove pomočnike, prihranki, ki bodo sicer manjši, pa bodo ustvarjeni na drugih področjih spričo zmanjšanja obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

76.  pozdravlja, da bo proračun za leto 2019 vključeval nadaljnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so v te projekte zajeta različna področja, ki zadevajo predvsem stavbe, kot na primer projekt iPACS za izboljšanje varnosti vhodov ter varnostno opremo in osebje, a tudi izboljšave na področjih kibernetske varnosti in varnosti komunikacij;

77.  je seznanjen z odločitvijo predsedstva, ki je sklenilo za nadaljnje izboljšave stavbe PHS izbrati dve možnosti, strukturno obnovo in novo zasnovo; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj proračunskemu organu poleg vseh tehničnih podatkov predložita tudi natančen proračun obeh možnosti;

78.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2019 za 59 delovnih mest (cilj zmanjšanja števila zaposlenih za 1 %) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom in določa, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

79.  je seznanjen s sodbo Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018, s katero je pritrdilo Parlamentu v zadevi, povezani z dostopom do dokumentov o dnevnicah, potnih stroških in nadomestilih za parlamentarno pomoč poslancev Evropskega parlamenta (sodba v zadevah T-639/15 do T-666/15 Maria Psara in drugi proti Parlamentu ter T-94/16 Gavin Sheridan proti Parlamentu);

80.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 1997 o splošnem proračunu za leto 1998 pozval predsedstvo Parlamenta, naj pozove Računsko sodišče k preiskavi prostovoljnega sistema pokojninskega zavarovanja Parlamenta, kar je privedlo do mnenja Računskega sodišča št. 5/99 z dne 16. junija 1999 o pokojninskem skladu in sistemu za poslance Evropskega parlamenta; zdaj poziva predsedstvo, naj nujno pozove Računsko sodišče k pripravi še enega tovrstnega mnenja o pokojninskem sistemu in skladu za leto 2019;

81.  opozarja, da je generalni sekretar Parlamenta v sporočilu predsedstvu z dne 8. marca 2018 potrdil, da bo pokojninski sklad, povezan s sistemom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za poslance, „izčrpal svoj kapital znatno pred koncem pokojninskih obveznosti in mogoče že do leta 2024“; zato poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj ob popolnem spoštovanju statuta poslancev in v sodelovanju s pokojninskim skladom nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev takoj po volitvah leta 2019;

82.  zahteva dodatno podporo Unije za parlamentarno razsežnost STO, zlasti s povečanjem finančne in kadrovske podpore za pristojni sekretariat;

83.  poziva, naj se posodobi Evropsko vozlišče za znanstvene medije, odobreno v proračunu za leto 2018, za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji za usposabljanje mladih novinarjev, zlasti v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom in novicami, ki temeljijo na dejstvih in so strokovno pregledane;

84.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; je prav tako seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(12), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, pri čemer emisije CO2 znašajo med 11.000 in 19.000 ton; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

85.  poziva generalnega sekretarja, naj pripravi podrobno ureditev za večjo souporabo internih služb med Parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

86.  je sklenil obnoviti zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnoviti zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

87.  je sklenil obnoviti 16 delovnih mest in z njimi povezana sredstva, ki jih je Komisija zmanjšala v predlogu proračuna za leto 2019 , da se preprečijo ozka grla, ki bi lahko škodovala produktivnosti sodišč, kar zadeva nove dejavnosti, ki jih je prevzelo Sodišče Evropske unije, in stalno naraščanje delovne obremenitve; meni, da bi bilo treba odobriti 16 novih stalnih delovnih mest v podpornih službah, ki jih je sprva predlagalo Sodišče, Komisija pa zavrnila;

Oddelek V – Računsko sodišče

88.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

89.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

90.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropskega ekonomsko-socialnega odbora;

Oddelek VII – Odbor regij

91.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

92.  poveča zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

93.  ohranja nespremenjeno skupno raven proračuna varuha človekovih pravic za leto 2019, kakor je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2019;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

94.  je sklenil, da zaradi velikega povečanja skupnega proračuna v primerjavi s prejšnjim letom, ne bo obnovil zneska iz predloga proračuna za leto 2019, ki ga je Svet zmanjšal;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

95.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal;

96.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD);

97.  poudarja, da Parlament podpira zmogljivost strateškega komuniciranja in namerava z njeno okrepitvijo Uniji omogočiti odločnejše in usklajeno odzivanje na izziv dezinformiranja;

98.  je sklenil obnoviti 28 delovnih mest in 5 dodatnih delovnih mest, ki jih je Svet črtal v predlogu proračuna, saj gre za zmerno povečanje števila zaposlenih v ESZD, ki je utemeljeno s pomembnimi novimi odgovornostmi službe, zlasti tistimi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, namreč ustanovitvijo nove delegacije Unije v Londonu in novega oddelka na njenem sedežu, in s sprejetjem več pobud na področju varnosti in obrambe v zadnjih mesecih;

o

o  o

99.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom

(1)

UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(2)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3)

UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(5)

UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0311.

(9)

Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0042.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.

(12)

UL C 436, 24.11.2016, str. 2.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (31.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Brando Benifei

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen, da so se obveznosti v razdelku 4 povečale, vendar ugotavlja, da je to v glavnem posledica večjega prispevka za instrument za begunce v Turčiji; poudarja, da je lahko glede na številne izzive, s katerimi se EU sooča na mednarodni ravni, zunanje delovanje verodostojno le, če se zagotovi dovolj sredstev;

2.  je zaskrbljen, da je v predlogu proračuna razlika do zgornje meje v razdelku 4 v celoti izkoriščena, zato bo imela Unija zelo malo manevrskega prostora v primeru nepredvidene zunanje krize;

3.  poudarja strateški pomen zagotovitve zadostnega financiranja za zahodni Balkan, ki je ključno prednostno področje za EU, da bi se utrdil njegov napredek v smeri pristopa, in glede na to obžaluje, da se predlaga zmanjšanje sredstev za politične reforme v tej regiji v višini 10 milijonov EUR; poziva, naj se ta trend preobrne, ob upoštevanju, da so politične reforme temelj vsake demokratične preobrazbe, s tem pa tudi procesa pristopa k EU; poudarja, da je treba poiskati dovolj denarja za izvajanje akcijskega načrta strategije za Zahodni Balkan za obdobje 2018–2020, pri tem pa dati prednost podpori za pravno državo in regionalno povezovanje; poziva, naj se prispevek IPA II k programu Erasmus+ podvoji, kot predvideva strategija;

4.  glede na stalno nazadovanje na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic ter v skladu z načelom pogojevanja podpira zmanjšanje zneska, dodeljenega Turčiji, v vseh proračunskih vrsticah; hkrati bi bilo treba v okviru naraščajoče polarizacije turške družbe in ukrepov, ki so jih oblasti po neuspelem poskusu državnega udara sprejele proti temeljnim pravicam in svoboščinam, pa tudi proti zagovornikom človekovih pravic, dodatno okrepiti neposredno podporo za civilno družbo, pa tudi medosebne stike; v zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti svobodi medijev in pravicam LGBTI;

5.  meni, da je treba ohraniti sedanje razmerje med prispevki k instrumentu za begunce v Turčiji iz proračuna EU (1 milijarda EUR) in držav članic (2 milijardi EUR); poziva k ustrezni prilagoditvi predlaganega prispevka EU za ta instrument v letu 2019 v skladu s stališčem Parlamenta, izraženem v njegovi resoluciji z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(1); poleg tega je treba zagotoviti, da se zaradi prispevka za ta instrument iz razdelka 4 ne bodo zmanjšala sredstva, ki so na voljo za obstoječe programe; prav tako vztraja, da je treba pozorno spremljati uporabo sredstev tega instrumenta, da bi se zagotovilo, da bodo ta res namenjena projektom za begunce in ne bodo uporabljena za druge namene; poziva Komisijo, naj proračunskemu organu redno poroča o skladnosti financiranih ukrepov z ustrezno pravno podlago;

6.  z obžalovanjem ugotavlja zmanjšanje financiranja finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru; poziva, naj se sredstva obnovijo na sedanji ravni brez kakršnih koli zmanjšanj;

7.  poudarja strateški pomen vzhodnega in južnega bližnjega sosedstva EU; poudarja, da razmere v sosedstvu še vedno pomenijo znaten izziv za Unijo; je zaskrbljen, ker bodo pritiski na proračun evropskega instrumenta sosedstva (ENI) v letu 2019 precej veliki, še bolj pa jih bo zaostrila uporaba sredstev tega instrumenta za financiranje zaveze Siriji in projektov v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko; poziva, da se te nove obveznosti povsem pokrijejo s povečanjem dodeljenih sredstev; pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti za gradnjo zaupanja, varnost ter preprečevanje in reševanje konfliktov v sredozemskih državah; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna ustrezna podpora za ranljive skupine, zlasti za otroke (brez spremstva), ženske in žrtve spolnega nasilja v okviru oboroženega konflikta in zunaj njega;

8.  pozdravlja namero Komisije, da bo še naprej zagotavljala povečano podporo Ukrajini, zlasti kar zadeva trajajoči konflikt v vzhodni Ukrajini, in Tuniziji, zlasti pri njenem boju proti revščini in brezposelnosti mladih; poziva, da se glede na nedavne politične dogodke na terenu za stabilizacijo Libije nameni več sredstev, tudi v zvezi s podpiranjem civilne družbe ter spoštovanjem standardov na področju človekovih pravic in mednarodnega prava; v zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotovitvi, da se sredstva EU za Libijo ne bodo uporabljala za financiranje samovoljnih pridržanj in pridržanj ranljivih oseb, zlasti otrok, v skladu s smernicami EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, in da bodo migranti deležni obravnave ob popolnem spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic; ugotavlja, da bo stabilizacija Libije pomenila zgolj prvi korak in da bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za obnovo in reforme; poziva k večji podpori za politične reforme in demokratične procese v Gruziji in Republiki Moldaviji; vztraja, da je potrebno ustrezno spremljanje izvajanja in napredka pri reformah v zadevnih partnerskih državah;

9.  poziva, da se v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice več denarja nameni za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, med drugim prek namenskega mehanizma za človekove pravice (ProtectDefenders.eu), saj je v številnih državah vedno več zatiranja; poleg tega je treba zagotoviti zadostno financiranje za misije EU za opazovanje volitev kot sredstvo za prispevanje h krepitvi demokratičnih institucij in gradnji javnega zaupanja v volilne procese, s tem pa spodbujanje stabilnosti in krepitev drugih zunanjepolitičnih ciljev;

10.  obžaluje zmanjšanje prispevka EU k Evropskemu meduniverzitetnemu centru za človekove pravice in demokratizacijo (EIUC) in njegovemu Globalnemu kampusu za človekove pravice, ki bo resno ogrozilo delovanje tega vodilnega akademskega programa EU; poziva Komisijo, naj svojo finančno dodelitev EIUC ohrani na nespremenjeni ravni v primerjavi s preteklimi prispevki;

11.  poziva, naj se okrepi podpora Unije za bližnjevzhodni mirovni proces, Palestinsko oblast in UNRWA v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2018 o stanju v agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu(2) v luči vedno slabših razmer na terenu in odločitve ZDA, da bodo občutno zmanjšale svoje sodelovanje; ostaja zaskrbljen zaradi uničevanja in zasegov humanitarne pomoči, ki jo financira EU, na Zahodnem bregu;

12.  priznava, da se je rahlo povečalo financiranje za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), in ugotavlja, da je proračun za SZVP še vedno pod velikim pritiskom, tudi glede na povečanje števila misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zaradi česar se utegne ta težava v letu 2019 še zaostriti; poziva k odpravi zmanjšanja, ki ga je predlagal Svet, za druge ukrepe in operacije kriznega upravljanja, zaradi česar bi se zmanjšala prožnost pri obravnavanju nepričakovanih kriz, ter k ustreznemu povečanju proračuna SZVP;

13.  poziva k dodatnim sredstvom za instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, saj ima ta pomembno vlogo pri odzivanju na krize, pripravljenosti nanje, preprečevanju konfliktov in izgradnji miru; poudarja, kako pomembno je ohraniti povezavo med varnostjo in razvojem v instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, ter poziva k dodatnim sredstvom, ki se bodo izvrševala v okviru obstoječih komponent tega instrumenta;

14.  poudarja pomen postopnega oblikovanja obrambne politike EU in potrebo po podpiranju nadaljnjega financiranja, da bi se zagotovilo njeno izvajanje;

15.  pozdravlja nedavno sprejetje evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), namenjeno podpori evropskega obrambnega sodelovanja in inovacij ter njihove vključitve v predlog proračuna za leto 2019; meni, da bo ta program skupaj s potekajočim pripravljalnim ukrepom za raziskave EU na področju obrambe prispeval k razvoju evropske obrambne industrije; poudarja pomen čezmejne udeležbe malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

16.  poziva k večji podpori za neširjenje orožja in razoroževanje v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(3);

17.  poziva k povečanju prispevkov za program Erasmus+ iz vseh zunanjih instrumentov financiranja, saj so medčloveški stiki in mobilnost mladih ena ključnih strategij za povečanje učinka zunanjega delovanja EU in njegove prepoznavnosti v javnosti naših partnerskih držav;

18.  opozarja, da imajo podnebne spremembe oprijemljive posledice za različne vidike človekovega življenja in se vse bolj čutijo v državah v razvoju; poziva k povečanju sredstev za podnebne ukrepe, ki bo bolje odražalo močno zavezanost EU podnebni diplomaciji in dejavnejše sodelovanje v njej.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

5

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Wajid Khan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Brando Benifei, Andrea Bocskor, Tanja Fajon, Neena Gill, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Jo Leinen, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Asim Ademov, Michèle Alliot-Marie, Andrea Bocskor, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Brando Benifei, Tanja Fajon, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Wajid Khan, Jo Leinen, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Miroslav Poche, Elena Valenciano, Boris Zala

5

-

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa

NI

James Carver, Dobromir Sośnierz

8

0

ECR

Amjad Bashir, Bas Belder, Anna Elżbieta Fotyga, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2018)0311.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2018)0042.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0424.


MNENJE Odbora za razvoj (6.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Arne Lietz

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je treba ciljem trajnostnega razvoja 2030, zlasti cilju 3 o zdravju, cilju 4 o izobraževanju, cilju 5 o enakosti spolov in cilju 13 o podnebnih ukrepih nameniti ustrezno pomoč Unije, ki jo je treba upoštevati v proračunu Unije za leto 2019, s čimer bi pokazali, da imajo prednost dolgoročna prizadevanja za izkoreninjenje revščine iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); opozarja, da se mora njihovo izvajanje raztezati na notranje in zunanje politike Unije ter uravnoteženo in usklajeno vključevati vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja, pri tem pa upoštevati medsebojne povezave med različnimi cilji trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj cilje trajnostnega razvoja 2030 določijo za prednostno strateško nalogo in to ustrezno prikažejo v proračunu Unije;

2.  opozarja, da se je Unija zavezala celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v svoji zunanji politiki, kar je v skladu z določbami Konvencije ZN o otrokovih pravicah; poudarja pomen izvajanja smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic v zunanjih odnosih Unije; poziva Komisijo, naj spremlja napredek na področju otrokovih pravic v zunanjih programih Unije in o tem poroča;

3.  znova odločno zavrača uporabo sredstev za razvoj za nerazvojne cilje, kot je upravljanje meja ali vzpostavljanje vojaških zmogljivosti, in poudarja, da je treba za financiranje, ki ne ustreza merilom za uradno razvojno pomoč, uporabiti druge instrumente, ne instrumenta za razvojno sodelovanje oziroma Evropskega razvojnega sklada; ponovno poudarja, da je treba za učinkovit dolgoročni boj proti revščini in v skladu s členom 208 PDEU dati ukrepom za izkoreninjenje vzrokov revščine prednost pred drugimi, ki izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč; znova izraža podporo vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun in poudarja pomen omejevanja proračunov, dodeljenih posameznim regijam afriških, karibskih in pacifiških držav;

4.  poudarja, da je prožna in hitra uporaba ustreznih zneskov sicer prednost v smislu dobrega upravljanja sredstev, vendar te prednosti ne morejo upravičiti preusmerjanja razvojnih sredstev drugam, omejevanja nadzornih pristojnosti Parlamenta, ki je edino demokratično izvoljeno telo, ali sistematičnega dolgoročnega načrtovanja ukrepov; zato poziva, da bi oblikovanje izrednih instrumentov, kot so fiduciarni skladi, čim bolj omejili, ta načela pa upoštevali pri strukturiranju naslednjega večletnega finančnega okvira;

5.  poudarja, da morajo Unija in njene države članice spoštovati skupno zavezo, potrjeno leta 2015, da bodo do leta 2030 uradno razvojno pomoč povečale na 0,7% svojega bruto nacionalnega dohodka (BND); opozarja na skupno zavezo Unije, da najmanj razvitim državam kratkoročno zagotovi med 0,15 in 0,20 % BND, dodeljenega za uradno razvojno pomoč; poudarja, da se je skupna uradna razvojna pomoč Unije leta 2017 v primerjavi z letom 2016 zmanjšala za 2,4 %; je v skrbeh, da Unija ne bo mogla izpolniti svojih zavez do najmanj razvitih držav, če bo BND leta 2016 ostal na stopnji 0,11 %; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo in predstavijo verodostojen časovni načrt postopnega povečevanja pomoči, dokler ne bo dosegla te ravni; države članice poziva, naj stroške donatorjev za begunce izključijo iz izračuna uradne razvojne pomoči; ponavlja zavezo Komisije, da bo najmanj 20 % vse uradne razvojne pomoči namenila človekovemu razvoju in socialnemu vključevanju; poziva k povečani dodelitvi uradne razvojne pomoči za leto 2019 zdravstvu, izobraževanju in socialni zaščiti, da bi izpolnila svojo zavezo do konca sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba spodbujati in ščititi zlasti spolno in reproduktivno zdravje in pravice, in se tako zoperstaviti svetovni prepovedi financiranja nevladnih organizacij, ki svetujejo o splavu („global gag rule“), ki jo je znova uvedla vlada ZDA; potrjuje, da bi bilo treba razvojno pomoč Unije porabiti učinkoviteje in da bi morala biti uradna razvojna pomoč usmerjena v sektorje, ki jo najbolj potrebujejo, in sicer krepitev zmogljivosti, dobro upravljanje, zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo, oskrba z vodo in komunalna ureditev ter energetika; poudarja, da sta potrebna podpora pri vzdrževanju in zadosten dostop do nadomestnih delov in lokalno usposobljenih tehničnih strokovnjakov;

6.  vztraja, da je treba glede na pomembno vlogo, ki jo ima Združeno kraljestvo pri razvoju, ohraniti tesne vezi med Unijo in Združenim kraljestvom po njegovem odhodu, da bi bile izgube, ki iz tega izhajajo, čim manjše;

7.  ugotavlja, da se še nobena država ni razvila brez poglabljanja trgovinskih odnosov s svojimi sosedami in drugimi državami sveta; spodbuja tudi financiranje pomoči za trgovino, ki bi državam v razvoju v prihodnosti omogočilo okrepljeno sodelovanje v globalnih vrednostnih verigah; pri tem poudarja vse večji pomen digitalne povezljivosti, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev koristi globalizacije v prid državam v razvoju;

8.  poudarja velik pomen podpore mikro, malim in srednjim podjetjem ter poziva zlasti k lokalnim rešitvam za boljši dostop do financiranja, da bi nadalje okrepili sisteme mikrofinančnih posojil in jamstev;

9.  poziva k razširitvi programa Erasmus za mlade podjetnike izven Evrope, zlasti v državah v razvoju, za kar je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva;

10.  spodbuja ustanovitev institucij dualnega poklicnega usposabljanja, v katerih se bodo mladi, medtem ko bodo opravljali program poklicnega vajeništva s poudarkom na praktičnih vidikih poklica, udeleževali teoretičnih predavanj na specializiranih poklicnih šolah;

11.  zaradi dramatičnih razmer na področju humanitarne pomoči vztraja, da se trenutne svetovne humanitarne potrebe odrazijo z znatnim povečanjem sredstev v proračunskih vrsticah za humanitarno pomoč, ki je ni težko uporabiti; znova opozarja, da ima izobraževanje fantov in deklet osrednjo vlogo pri preprečevanju konfliktov in s tem humanitarnih kriz, ki jih povzroča človek, zaščiti otrok in zagotavljanjem perspektive zanje; pozdravlja, da se že zdaj precejšen del humanitarne pomoči namenja za izobraževanje v izrednih razmerah; kljub temu poziva k ustreznemu povečanju tega deleža in k večji podpori proračunske vrstice v zvezi z Erasmus+ (instrument za razvojno sodelovanje), saj je izobraževanje v izrednih razmerah bistvenega pomena za razvoj prebivalstva po koncu izrednih razmer, pri čemer ne gre pozabiti, da lahko te včasih trajajo več let;

12.  ugotavlja, da so rezerve in mehanizmi prilagodljivosti v proračunu Unije in v okviru njenega zunanjega delovanja izčrpani, ker so bili pogosto uporabljeni za mobilizacijo dodatnih sredstev za odzivanje na nepredvidene izdatke, med drugim za humanitarne krize; zato nasprotuje predlogu Komisije, da bi se financiral drugi obrok instrumenta za begunce v Turčiji, za katerega v razdelku 4 in posebnih instrumentih večletnega finančnega okvira za nepredvidene humanitarne krize ni več dovolj rezerve zaradi neizpolnjenih zavez držav članic, da bodo za instrument dvostransko prispevale sredstva v višini 2 milijard EUR; je zaskrbljen zaradi stalne uporabe rezerve iz Evropskega razvojnega sklada za dodatne prispevke v skrbniški sklad Unije za Afriko, nazadnje 500 milijonov EUR; poudarja, da ta prenos sredstev ne preusmerja le denarja s ciljev razvojnega sklada, da je treba izkoreniniti revščino in spodbujati trajnostni razvoj, na upravljanje migracij, ampak tudi resno omejuje možnost za uporabo dodatnih sredstev za prihodnje humanitarne krize v regijah AKP v prihodnjih letih; znova poziva države članice, naj povečajo svoje prispevke za instrument za begunce v Turčiji in skrbniški sklad Unije za Afriko, za katera obljubljeni prispevki trenutno znašajo 3 milijarde EUR (pred dodatnimi 500 milijoni EUR) iz proračuna Unije in Evropskega razvojnega sklada, samo 430 milijonov EUR pa iz držav članic EU in drugih donatorjev;

13.  meni, da je spodbujanje miru, varnosti in pravičnosti v državah v razvoju ključno za Unijo, da bi odpravila temeljne vzroke migracije; priznava, da so izdatki v zvezi z varnostjo posebno pomembni za sedanja prizadevanja, da bi celovito obravnavali povezavo med varnostjo in razvojem ter uresničili cilj 16 Agende 2030 za trajnostni razvoj;

14.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se spodbujajo odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

15.  opozarja na pomen podpiranja izdatkov, ki so neposredno povezani z doseganjem ciljev politike humanitarne pomoči, med drugim tudi tistih za tehnično in upravno pomoč;

16.  poudarja, kako pomembno je, da sredstva za plačila v poglavju za humanitarno pomoč ostanejo vsaj na enaki ravni kot sredstva za obveznosti, da ne bi zaradi velikega in stalnega pomanjkanja finančnih sredstev znova prihajalo do zapletov pri nujnih posredovanjih in kopičenja neplačanih računov, kar negativno vpliva tudi na izvajalce;

17.  poudarja pomen razpoložljivosti čiste vode in izgradnje dodatnih naprav za odstranjevanje odpadne vode;

18.  opozarja na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju, pa tudi na močno vključenost Unije v prizadevanja za zmanjšanje te revščine; poudarja potrebo po odločnem in usklajenem prizadevanju vlad in deležnikov za zmanjšanje energetske revščine v prizadetih državah in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih v regijah, ki niso priključene na energetska omrežja;

19.  poziva k zadostnim finančnim sredstvom za Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu, da bodo palestinski begunci deležni stalne pomoči;

20.  pozdravlja zvišanje sredstev za razvojne pobude, ki jih v državah v razvoju izvajajo organizacije civilne družbe in lokalni organi; opozarja Komisijo in Svet na obvezo iz obsežnega dogovora („Grand Bargain“) o lokalizaciji humanitarne pomoči, v skladu s katero je treba vsaj četrtino vseh sredstev za humanitarno pomoč čim bolj neposredno plačati lokalnim in nacionalnim akterjem; zato zahteva revizijo sedanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96(1) (iz leta 1996), da bi financiranje humanitarne pomoči tudi v prihodnje temeljilo na potrebi in bilo v skladu z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči, se prilagajalo spremenljivim okvirnim pogojem ter postalo učinkovitejše, zlasti v smislu spodbujanja povezave med humanitarno in razvojno pomočjo ter prispevanju k izpolnitvi obveznosti, sprejetih na svetovnem humanitarnem vrhu leta 2016 in v okviru obsežnega dogovora;

21.  ponavlja pomen osredotočanja na glavne humanitarne krize, tudi na pozabljene; poziva, da je treba zagotoviti humanitarno pomoč za naslednje krizne razmere: Jemen (22 milijonov ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč), kriza v Siriji in sosednjih državah (več kot 13 milijonov ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč znotraj Sirije) ter pozabljeni humanitarni krizi v Sahelu (1,6 milijona otrok s hudo akutno podhranjenostjo in 6,8 milijona ljudi brez redne preskrbe s hrano) in Demokratični republiki Kongo (13 milijonov ljudi v stiski in več kot 2 milijona otrok s hudo akutno podhranjenostjo);

22.  poudarja potrebo po humanitarni in razvojni pomoči za Sahel; poudarja, da so kronična revščina, podnebne spremembe, zaostreni konflikti in zelo skromna žetev v tem letu 6,8 milijona ljudi v strukturno šibki regiji, kjer so osnovne socialne storitve težko dostopne, pahnili v situacijo, ko potrebujejo humanitarno pomoč; zato poziva k povečanju sredstev za humanitarno in razvojno pomoč v regiji, s katerim bi pokrili reševanje življenj in dolgoročna prizadevanja za izkoreninjenje temeljnih vzrokov ranljivosti za prehransko negotovost in okrepitev osnovnih socialnih storitev;

23.  poudarja, da bi se morala potreba po povezovanju humanitarnega in razvojnega vidika odražati v proračunu Unije za leto 2019, tako da bi se osredotočal na ključne sektorje, kot je prehrana; zato poziva Komisijo, zlasti pa generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči in generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj humanitarno in razvojno vrzel odpravita tako, da v proračunu Unije za leto 2019 namenita sredstva za humanitarno pomoč in dolgoročno financiranje prehrane, otrokom s hudo akutno podhranjenostjo pa tako omogočita obravnavo v vseh razmerah – v sili in zaradi zaostanka v razvoju;

24.  opominja, da imajo podnebne spremembe oprijemljive posledice za različne vidike človekovega življenja in se vse bolj čutijo v državah v razvoju; poziva k dodatnim sredstvom iz drugih instrumentov poleg instrumenta za razvojno sodelovanje in/ali Evropskega razvojnega sklada, kar bi ustrezalo močni zavezi in povečanemu prizadevanju v okviru podnebne diplomacije, pri čemer bi se spodbujalo zlasti področje obnovljivih virov energije za boj proti podnebnim spremembam; opozarja, da je pitna voda ključni dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja, ki omogoča odpravo revščine ter izobraževanje in zdravstveno varstvo; poziva države članice in druge, naj spoštujejo zaveze, ki so jih sprejele na področju boja proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam; poudarja, da je treba sredstva vzeti iz drugih virov kot so sredstva za razvojno pomoč;

25.  poudarja, da so v zvezi s podnebnimi spremembami in potrebo po prilagajanju nanje bistvene naložbe v zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost razvojnih programov, da bi preprečili trpljenje ljudi in smrtne žrtve, pomagali ohranjati dosežke razvojnega sodelovanja v partnerskih državah in zmanjšali potrebo po odzivu v izrednih razmerah;

26.  obžaluje, da Komisija ni dosegla cilja, da bi 20 % uradne razvojne pomoči namenila človekovemu razvoju in socialni vključenosti, ampak je celo zmanjšala ustrezno proračunsko vrstico; zato zahteva močno povečanje teh sredstev;

27.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; poziva k stalni podpori za potekajoče in nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

28.  poudarja pomen čim tesnejšega sodelovanje z Združenim kraljestvom na področju razvojnega sodelovanja po njegovem izstopu iz Evropske unije;

29.  je seznanjen s predlaganim povečanjem proračunske vrstice o sodelovanju z Bližnjim vzhodom za 134 % in 6-odstotnim povečanjem proračunske vrstice za migracije in azil; obžaluje, da Komisija teh zvišanj ni pojasnila, čeprav so se migracijski tokovi v Evropo močno zmanjšali; zato predlaga zmanjšanje teh sredstev, da bi lahko financirali njihovo potrebno povečanje v proračunski vrstici za razvoj človeških virov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Lola Sánchez Caldentey, Jean-Luc Schaffhauser, Mirja Vehkaperä, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frank Engel, Cécile Kashetu Kyenge, Paul Rübig, Kathleen Van Brempt

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Mirja Vehkaperä

EFDD

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

PPE

Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta

S&D

Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Kathleen Van Brempt

VERTS/ALE

Maria Heubuch

1

-

ENF

Jean-Luc Schaffhauser

2

0

PPE

Joachim Zeller, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (29.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: William (earl) Dartmouthski

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da ima Unija vse bolj velikopotezen trgovinski program, kot je predstavljen v strategiji „Trgovina za vse“; poudarja, da je potrebna zadostna politična in upravna podpora, da se zagotovi sklenitev trgovinskih sporazumov v ustreznih rokih; poudarja, da bi bilo treba povečati financiranje pobud v okviru pomoči za trgovino in dodeliti dovolj sredstev, da bo lahko generalni direktorat Komisije za trgovino izvajal vse številnejše dejavnosti, zlasti da se zagotovi izvajanje in uveljavljanje določb iz bilateralnih in multilateralnih sporazumov; poudarja, da je pomembno izvajati ocene pred, med in po sklenitvi teh sporazumov, da se doseže bolj vključujoča strategija; v zvezi s tem priznava, da so potrebni po spolu razčlenjeni podatki; znova poudarja, da je treba ustrezno financirati izvajanje instrumentov trgovinske zaščite, da se spodbudi hitre preiskave in omogoči njihovo hitro sprejetje; poudarja, da je treba poskrbeti za zadostno financiranje za sodelovanje in pomoč tretjim državam, da se spodbudi in olajša njihova udeležba pri bilateralnih in multilateralnih trgovinskih pobudah in sporazumih, vključno z Wassenaarskim sporazumom, procesom Kimberley in mednarodnim Združenjem za trgovino brez mučenja; zahteva, da se pri pomoči Unije za trgovino nameni večji poudarek povečanju lokalnega in medregijskega trgovanja v partnerskih državah in regijah, saj se s tem pospešuje samozadosten in trajen gospodarski razvoj sodelujočih držav; prav tako poziva Komisijo, naj usklajuje izvajanje, da bi čim bolj povečala učinkovitost;

2.  poudarja, da je mednarodna trgovina ključno orodje za zunanjo politiko Unije, ki lahko, če je zadostno financirana in se izvaja prek skladnih strategij, prispeva k trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju; meni, da je skupna trgovinska politika eno od najzmogljivejših orodij Unije za odpravljanje vzrokov za migracije;

3.  poudarja, da je treba med pregledom naslednjega večletnega finančnega okvira in ob upoštevanju programa trgovinske politike temeljito reorganizirati proračun Unije in njegovo sestavo, vključno z bolj ambiciozno in odločilno vlogo Evropskega parlamenta, in poziva Komisijo, naj prevzame pobudo ter pritegne Svet in Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj oceni obstoječa orodja za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter poskrbi za skladnost z drugimi instrumenti podpore Unije za ta podjetja, pa tudi za subsidiarnost, nepodvajanje in dopolnjevanje z ustreznimi programi držav članic; poziva Komisijo, naj še naprej financira programe internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter si prizadeva uvesti računalo za pravila o poreklu, ki bo prilagojeno malim in srednjim podjetjem ter jim bo omogočilo uporabo preferencialov, ki so na voljo v obstoječih sporazumih, da se poveča stopnja izkoriščenosti preferencialov;

5.  ugotavlja, da lahko sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev pri izvajanju trgovinskih sporazumov prispeva k legitimnosti in učinkovitosti skupne trgovinske politike, da državljani Unije zahtevajo boljšo obveščenost in tesnejšo udeležbo v trgovinski politiki Unije in da je Komisija ocenila, da so interesi državljanov prednostna naloga; meni, da je treba za dejavno vključitev državljanov v oblikovanje trgovinske politike Unije in za njihovo ozaveščanje o prednostih te politike nujno nameniti dovolj sredstev; poziva, naj se v dialog z državljani vključijo domače svetovalne skupine in skupne platforme, ki zdaj nimajo dovolj velikega proračuna, saj so glavno orodje za učinkovito udeležbo civilne družbe pri izvrševanju in spremljanju poglavij o trajnosti trgovine v trgovinskih sporazumih; poziva tudi, naj se oblikujejo ključni kazalniki uspešnosti za ocenjevanje uspešnosti carinskih organov na državni ravni in ravni Unije; poziva države članice, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo pri razlaganju dodane vrednosti trgovinske politike Unije, saj same oblikujejo pogajalske mandate;

6.  poudarja, da tehnična podpora za trgovino in gospodarska pomoč iz evropske sosedske politike za partnerje Unije na vzhodni meji in tudi za države v obdobju po arabski pomladi pomembno prispevata k stabilnosti v teh regijah;

7.  poziva Komisijo, naj naroči študijo o prispevku trgovinske politike Unije k doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, vključno s priporočili, da se ta politika uskladi z agendo 2030.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Seán Kelly, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Fernando Ruas, Paul Rübig, Lola Sánchez Caldentey, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nessa Childers

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Elsi Katainen

ECR

Sander Loones, Emma McClarkin, Bolesław G. Piecha, Joachim Starbatty

EFDD

William (earl) Dartmouthski

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Bendt Bendtsen, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Seán Kelly, Sorin Moisă, Franck Proust, Fernando Ruas, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa

S&D

Maria Arena, Nessa Childers, Karoline Graswander-Hainz, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

3

-

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur

3

0

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey, Helmut Scholz

VERTS/ALE

Yannick Jadot

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (28.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Joachim Zeller

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker predlagani proračun Unije za leto 2019 znaša 166 milijard EUR v obveznostih, kar je 3 % več kot leta 2018, kar pomeni naložbe v močnejše in odpornejše evropsko gospodarstvo ter spodbujanje solidarnosti in varnosti na obeh straneh meja Unije;

B.  ker so poleg prejšnjih prizadevanj v tem predlogu proračuna vključene tudi nove pobude: Evropska solidarnostna enota, Evropski organ za delo in razširitev podpornega programa za strukturne reforme, uvedba evropskega programa za razvoj obrambne industrije, rezerva za civilno zaščito na ravni Unije in ustanovitev evropskega javnega tožilstva (EPPO);

Predstavitev proračuna Unije

1.  ugotavlja, da je proračun Unije predstavljen v obliki razdelkov, ki ustrezajo dejavnostim, ki jih izvajajo institucije (oblikovanje proračuna po dejavnostih); meni, da ta predstavitev ne omogoča, da bi jasno in hitro razumeli zastavljene cilje; ugotavlja, da je večletni finančni okvir v nasprotju s tem predstavljen po razdelkih, ki ustrezajo področjem politik;

2.  ugotavlja, da programske izjave o odhodkih iz poslovanja, priložene predlogu proračuna, povezujejo posamezne proračunske vrstice z zastavljenimi političnimi cilji;

3.  poziva Komisijo, naj proračun Unije predstavi glede na politične cilje večletnega finančnega okvira;

Programske izjave o odhodkih iz poslovanja, priložene proračunu za leto 2019

4.  pozdravlja programske izjave o odhodkih iz poslovanja za proračun za leto 2019, ki v skladu s členom 38 finančne uredbe vsebujejo naslednje informacije za vsakega od programov porabe:

–  namen in dodano vrednost EU za vsak program;

–  pregled izvajanja (dejanskega in načrtovanega);

–  napredek pri uspešnosti programa (kratko- in dolgoročni cilji, kazalniki, mejniki) ter prispevek h glavnim politikam in ciljem Unije;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija za merjenje smotrnosti finančnega poslovodenja uporablja dva sklopa ciljev in kazalnikov: po eni strani generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih ocenjujejo uresničevanje ciljev, opredeljenih v načrtu za upravljanje, po drugi strani pa Komisija meri smotrnosti programov porabe v programskih izjavah o odhodkih iz poslovanja, vendar se pri tem skoraj ne sklicujejo drug na drugega, zato teh dokumentov o uspešnosti ni mogoče dobro primerjati;

6.  opozarja zlasti na to, da generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih poročajo o uresničevanju splošnih in posebnih ciljev, ne navajajo pa z njimi povezanih odhodkov; zato poziva Komisijo, naj pri načrtovanju, izvrševanju in poročanju povsem upošteva načelo priprave proračuna glede na uspešnost, kar bo omogočalo naknadno poročanje o sredstvih, porabljenih za uresničevanje ciljev;

7.  spominja, da sedanji okvir uspešnosti programov iz programskih izjav vsebuje 716 kazalnikov različnih vrst, ki merijo uspešnost 61 splošnih in 228 posebnih ciljev;

8.  pozdravlja dejstvo, da so bila v tej fazi izvrševanja že posredovana (delna) poročila o dejanskih dosežkih za skoraj 90 % kazalnikov; ugotavlja, da je to povečanje v primerjavi s preteklimi leti (60 % v programskih izjavah za leto 2017 in 80 % v programskih izjavah za leto 2018); ugotavlja, da programske izjave vsebujejo podatke o dejanskih rezultatih za obdobje 2014–2016 oziroma 2017;

9.  poziva Komisijo, naj:

(a)  racionalizira poročanje o smotrnosti, in sicer:

–  dodatno zmanjša število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za različna poročila o smotrnosti, pri tem pa se osredotoči na tiste, s katerimi se najbolje meri socialna, okoljska in gospodarska uspešnost porabe proračuna Unije, obenem pa prepreči en sam pristop k vsem težavam;

–  finančne informacije predstavi tako, da bodo primerljive z informacijami o smotrnosti in bo s tem povezava med porabo in smotrnostjo jasna;

–  pojasni in izboljša splošno skladnost svojih dveh sklopov ciljev in kazalnikov, enega za programe, drugega pa za generalne direktorate;

(b)  bolje uravnovesi poročanje o smotrnosti tako, da bo jasno predstavila informacije o glavnih izzivih, ki jih je treba še obravnavati;

10.  pozdravlja dejstvo, da se programske izjave za leto 2019 nanašajo na uresničevanje medsektorskih političnih ciljev, kot so boj proti podnebnim spremembam, biotska raznolikost in vprašanja spolov; ceni, da je Komisija predstavila tudi programe porabe, ki prispevajo k izvajanju desetih Junckerjevih prednostnih nalog, in opozarja na nedavne pomembne pobude, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, čeprav pogosto na posreden in količinsko neopredeljiv način;

11.  poziva parlamentarni Odbor za proračun, naj v sodelovanju s parlamentarnimi sektorskimi odbori spodbuja resnično kulturo usmerjenosti v rezultate, da bi se optimizirala uporaba sredstev in da bi se sredstva za programe z nizko uspešnostjo prerazporedila;

Strategija Evropa 2020

12.  poudarja, da strategija Evropa 2020 vsebuje prednostne naloge in cilje za sedanje programsko obdobje, zato je proračun Unije izjemno pomemben instrument za uresničevanje želenih ciljev in rezultatov strategije; je kljub temu zaskrbljen, ker Unija glede na ključne ekonomske in socialne kazalnike še ni dosegla teh ciljev in rezultatov, neenakost in razlike v Uniji in državah članicah pa ostajajo ter ogrožajo celoten evropski projekt;

13.  ugotavlja, da bo po podatkih Komisije prispevek iz skupnega predloga proračuna za leto 2019 za strategijo Evropa 2020 predvidoma znašal 66,2 % (106.958,3 milijona EUR) in torej ostal na ravni iz prejšnjih let; glede na omejene vire vztraja, da bi si morala Komisija odločno prizadevati za bolj usmerjeno uporabo razpoložljivih virov in učinkovitejšo porabo sredstev, za katere so bile prevzete obveznosti, da bi občutno izboljšali izvajanje glavnih ciljev strategije Evropa 2020, pri katerih je pomanjkanje napredka najbolj zaskrbljujoče, tj. zmanjšanje ravni revščine in povečanje socialne vključenosti;

Skupna kmetijska politika

14.  izpostavlja sedanjo porazdelitev odhodkov skupne kmetijske politike: letni dohodek 44,7 % kmetij v Uniji je bil nižji od 4.000 EUR, leta 2016 pa je 10 % največjih upravičencev do neposredne podpore skupne kmetijske politike prejelo približno 60 % plačil; ugotavlja, da porazdelitev neposrednih plačil v veliki meri ustreza koncentraciji lastništva zemlje, saj ima 20 % kmetov v lasti 80 % zemlje, pri čemer se upoštevajo razlike med posameznimi državami članicami;

15.  poziva Komisijo, naj natančno preuči, zakaj so se prihodki kmetov v splošnem od leta 2013 zmanjšali, zlasti ko gre za stroške in dobiček različnih akterjev vzdolž verige preskrbe s hrano (pridelava, predelava, transport, prodaja ipd. – tako bi ugotovili, kam gre največ dobička), oceni potrebe in opredeli nov ključni cilj uspešnosti, skupaj s kazalniki rezultatov in učinkov, da se zmanjša dohodkovna neenakost med kmeti;

Pospešitev kohezijske politike

16.  je zaskrbljen, ker so države članice več kot tri leta po začetku programskega obdobja 2014–2020 imenovale le 77 % organov, ki bodo izvajali programe in bodo odgovorni za sredstva kohezijske politike; ugotavlja, da je Komisija do 1. marca 2017 prejela zaključni račun, v katerem so odhodki dosegli le 0,7 % proračuna, dodeljenega za celotno programsko obdobje; dodaja, da so bile do sredine leta 2017 zamude pri izvrševanju proračuna večje kot ob istem času v obdobju 2007–2013; ugotavlja, da utegnejo biti zato neporavnane obveznosti ob koncu tega obdobja financiranja celo večje kot v prejšnjem;

17.  poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje programov kohezijske politike in s tem povezanih plačil, prav tako pa naj uporabi vire, ki jih ima na razpolago, da bi državam članicam pomagala krepiti njihovo upravno zmogljivost ter v naslednjih večletnih finančnih okvirih skrajšala obdobje izvajanja na leto n+2;

Evropski semester

18.  poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše usklajevanje med kohezijo, ekonomskim upravljanjem in evropskim semestrom, da bi dosegli boljše ravnovesje semestra, namenili prednost politikam, ki spodbujajo večjo socialno enakost in socialno kohezijo;

Migracije

19.  je seznanjen z oceno Komisije, da bo v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) za soočanje z migracijskimi in varnostnimi izzivi v letu 2019 potrebnih 2,3 milijarde EUR, vendar obžaluje, da je Evropsko računsko sodišče v zadnjem letnem poročilu ugotovilo, da „Komisija o skupnem znesku sredstev, ki so bili mobilizirani za begunsko in migracijsko krizo v letu 2016, ni poročala, težko pa ga je tudi oceniti“ (letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2016, odstavek 2.28); se boji, da je zadeva nespremenjena tudi v predlogu proračuna za leto 2019, zato bi utegnilo biti težje opredeliti morebitne potrebe; pozdravlja dejstvo, da Komisija zaključuje pripravo celovitega pregleda podatkov o priseljevanju;

20.  spominja, da je po mnenju Komisije težko, če ne nemogoče pripraviti oceno stroškov, plačanih za migrante/prosilce za azil po državah, saj upravljanje migracijskih tokov zajema širok nabor dejavnosti(1);

Finančni instrumenti in skrbniški skladi

21.  obžaluje, da je bilo 6,7 % vseh plačil za instrumente finančnega inženiringa (900 milijonov EUR) v letu 2016 porabljenih za stroške upravljanja in pristojbine; meni, da je ta znesek neprimerno visok; znova poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri uporabi instrumentov finančnega inženiringa, redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih ter predloži analizo stroškov in koristi teh instrumentov v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov;

22.  poudarja, da bi morali skrbniške sklade ustanavljati samo, če je njihova uporaba upravičena in potrebnega ukrepa ni mogoče izvesti prek drugih, obstoječih finančnih kanalov; prav tako poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi skrbniških skladov, ki ne morejo privabiti znatnega prispevka drugih donatorjev ali ne prinašajo dodane vrednosti v primerjavi s tradicionalnimi zunanjimi instrumenti Unije; meni, da ni sprejemljivo, da udeležba ERS v skrbniških skladih še nadalje omejuje možnosti Parlamenta za nadzor nad porabo Unije;

Evropsko javno tožilstvo

23.  vztraja, da mora evropsko javno tožilstvo prejeti zadostne finančne in kadrovske vire; ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2019 prispevek Unije znaša 4.911.000 EUR. poudarja, da se bodo s temi sredstvi krili odhodki evropskega javnega tožilstva za zaposlene, infrastrukturo in delovanje, namenjena pa bodo tudi začetku razvoja sistema za vodenje zadev tožilstva;

24.  obžaluje, da je predvidenih zgolj 35 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 12 uslužbencev, če odštejemo mesta namestnikov tožilcev 23; meni, da to ni realistično.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Jonathan Bullock, Tamás Deutsch, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Wolf Klinz, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Joachim Zeller, Dennis de Jong

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Karin Kadenbach

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

Wolf Klinz

ECR

Monica Macovei

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

NI

Cătălin Sorin Ivan

PPE

Richard Ashworth, Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Karin Kadenbach, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 23 – predstavitev komisarja Avramopolosa v odboru CONT 29. novembra 2016.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (31.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Luděk Niedermayer

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva, naj se proračun za leto 2019 osredotoči na prednostne naloge, določene v evropskem semestru in v resolucijah Evropskega parlamenta ter na obravnavo glavnih pomislekov državljanov EU, za katere je EU povsem ali delno odgovorna, kot je opisano npr. v raziskavi Eurobarometra 2018, po kateri so vprašanja na področju varnosti in obrambe najbolj pereča;

2.  poudarja, da so področja, kjer je treba najnujneje ukrepati, spodbujanje socialno uravnoteženega in trajnostnega gospodarskega razvoja ob strukturnih reformah za posodobitev evropskih gospodarstev, spodbujanje zbliževanja regij EU in boj proti brezposelnosti mladih, upočasnitev podnebnih sprememb, spoštovanje okolja in varstvo biotske raznovrstnosti, zmanjšanje neenakosti in financiranje migracijske, azilne in begunske politike; poudarja, kako pomembni so za reševanje teh vprašanj cilji trajnostnega razvoja;

3.  želi spomniti, da je proračun Unije v osnovi naložbeni proračun;

4.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za usklajevanje in nadzor makroekonomskih politik; poudarja, da bi se moralo nadaljevati pregledno komuniciranje in vzpostavljanje stikov z državljani in deležniki glede prihodnosti EMU, vključno z evrom;

5.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo evropski nadzorni organi pri izboljšavah resnično evropskega pristopa k finančnemu nadzoru, spodbujanju nadzornega zbliževanja in dosledne uporabe prava Unije ter boljšem usklajevanju med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, spodbujanju bolje delujočih finančnih trgov ter zagotavljanju varstva malih vlagateljev in potrošnikov; poziva Odbor za proračun, naj zagotovi, da bodo dodeljena ustrezna sredstva, ki bodo, če bodo povsem racionalizirana, omogočila evropskim nadzornim organom zadostne kadrovske vire ter varne in učinkovite sisteme informacijske tehnologije, hkrati pa upošteva, da se številno njihovih nalog postopoma povečuje;

6.  poudarja, da delo Evropskega bančnega organa (EBA) ne bi smelo biti moteno zaradi izstopa Velike Britanije iz EU in njegove preselitve; poudarja, da je treba nujno dokončati ustrezno zakonodajo, da se omogoči dovolj časa za stroškovno učinkovito premestitev; poudarja, da je treba pri sprejemanju nove zakonodaje na tem področju v celoti spoštovati vlogo Evropskega parlamenta v postopkih, ki bi lahko vodili do ustanavljanja ali selitev evropskih agencij;

7.  ugotavlja, da so se potencialno znatno povečali odhodki v oceni proračuna evropskih nadzornih organov za leto 2019, kar je posledica zlasti uvedbe novih nalog, predlaganih v okviru pregleda evropskih nadzornih organov, in v drugih zakonodajnih dosjejih, o katerih trenutno potekajo pogajanja, vztraja pa pri popolni preglednosti pri dodeljevanju teh dodatnih finančnih sredstev; meni, da bi bilo treba uvesti pogojne proračunske vrstice za kritje stroškov novih nalog, te pa bi se sprožile šele po sprejetju zakonodaje; priznava, da se bo tovrstno financiranje začelo uporabljati, ko bo sprejet in uveden nov mehanizem financiranja;

8.  poudarja, kako pomembno je dokončati revizijo uredbe o ustanovitvi evropskih nadzornih organov še pred iztekom osmega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta, da se glede na spreminjanje obsega nadzora, specifičnega za posamezne institucije, uvede možnost ustreznih, sorazmernih in prilagojenih pristojbin za tržne udeležence, ki bodo delno nadomestile prispevke pristojnih nacionalnih organov, pri čemer ne bo ogrožena neodvisnost evropskih nadzornih organov;

9.  poudarja, da si morajo evropski nadzorni organi nenehno prizadevati, da bi bili bolj učinkoviti, ne da bi pri tem ogrozili kakovost svojega dela, s poudarkom na stalni ponovni oceni delovnih metod, prenosu znanja in drugi vzajemni medsebojni pomoči ter učinkoviti uporabi človeških in finančnih virov; spominja, da se morajo evropski nadzorni organi strogo držati pooblastil, ki jim jih je naložil zakonodajalec Unije, in ne smejo poskušati širiti svojega mandata;

10.  meni, da bi moral proračun za leto 2019 nameniti več sredstev za sprejem in pomoč beguncem in migrantom, zlasti v korist tistih držav članic, ki se nahajajo na južni in vzhodni meji Unije ali ki izpolnjujejo svoje obveznosti na tem področju;

11.  poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za ukrepe Unije v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, davčnim goljufijam in davčnim utajam.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Pervenche Berès, David Coburn, Thierry Cornillet, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Barbara Kappel, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Peter Simon, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Simona Bonafè, Andrea Cozzolino, Ashley Fox, Ramón Jáuregui Atondo, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Thomas Mann, Siegfried Mureşan, Andreas Schwab, Tibor Szanyi

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42

+

ALDE

Thierry Cornillet, Petr Ježek, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

Ashley Fox, Sander Loones, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner

PPE

Markus Ferber, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Danuta Jazłowiecka, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Dariusz Rosati, Anne Sander, Andreas Schwab, Tom Vandenkendelaere

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Simona Bonafè, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Alfred Sant, Peter Simon, Tibor Szanyi, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Philippe Lamberts, Ernest Urtasun

6

-

EFDD

David Coburn

ENF

Marco Zanni

GUE/NGL

Rina Ronja Kari, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan, Miguel Viegas

2

0

EFDD

Marco Valli

ENF

Barbara Kappel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (30.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavka mnenja: Marita Ulvskog

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da so trajnostna rast in naložbe pomembne za ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki vodijo v kakovostne zaposlitve ter večjo blaginjo, ki se deli, za vse; meni, da je treba strukturne sklade in naložbe učinkoviteje usmerjati v spodbujanje vključujoče rasti, zmanjševanje neenakosti in pospeševanje socialne konvergence navzgor;

2.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2019 prispevati k uresničevanju ciljev Evropa 2020 na področju socialnih zadev in zaposlovanja ter k uspešnemu izvajanju izjave o evropskem stebru socialnih pravic in Agende 2030 za trajnostni razvoj, zlasti ko gre za boj proti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti, čedalje večji neenakosti, socialni izključenosti in revščini, zlasti revščini otrok; poudarja, da je treba še naprej podpirati vključevanje migrantov;

3.  poudarja, da proračuna za leto 2019 ni mogoče obravnavati ločeno od večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; poudarja, da bodo z načrtovanjem sredstev na področju socialnih zadev in zaposlovanja nastale sinergije, s katerimi se bodo odpravljala družbena razhajanja in neenakosti, ki jih je kriza še zaostrila; opozarja, da bo vsakršno zmanjšanje proračuna na teh področjih oviralo uspešno izvajanje teh politik in doseganje njihovih ciljev; opozarja pa, da bi moralo biti načelo evropske dodane vrednosti zaradi stalnih proračunskih omejitev temelj vseh prihodnjih izdatkov ter da učinkovita poraba ni manj pomembna od skupne zgornje meje proračuna;

4.  zavrača spremembe proračunskega načrtovanja, zaradi katerih bi bila zmanjšana sredstva za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje; znova opozarja, da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med obveznostmi in plačili, da bodo te politike razvile svoj polni potencial; je še posebej zaskrbljen zaradi rezov, ki jih je na teh področjih naredil Svet, saj bi to lahko Uniji preprečilo, da doseže predvidene rezultate in upraviči pričakovanja državljanov;

5.  ugotavlja, da se sredstva v razdelku 1 (Pametna in vključujoča rast) že več let zapored povečujejo (+3,1 % v obveznostih in +1,3 % v plačilih);

6.  je seznanjen s skromnim povečanjem, ki ga Komisija predlaga za razdelek 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), in sicer +2,8 % v obveznostih in +1,1 % v plačilih;

7.  znova poziva, da je treba v proračunu za leto 2019 zagotoviti ustrezna sredstva, zlasti plačila, za Evropski socialni sklad, saj se začenja obdobje pospešenega izvajanja in se bodo zahtevki za izplačilo državam članicam povečali, zato obžaluje predlagano zmanjšanje sredstev za plačila (–2,6 %);

8.  pozdravlja predlagano povečanje obveznosti za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (+2 % vsak); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se zmanjšala plačila (–60 %) za ESPG, pa tudi obveznosti in plačila (1,5 % in –0,4 %) za program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI); poudarja, da bo treba ohraniti ambiciozno raven obveznosti za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo;

9.  opominja, da je EU skoraj začela stagnirati, da rast plač v nekaterih državah članicah(1) ni dovolj velika in da tako Komisija kot ECB predlagata splošno povečanje plač in kakovostnejšo zaposlitev; nadalje poudarja, da so proračunske vrstice, ki podpirajo evropski socialni dialog in ukrepe za socialne partnerje, bistvenega pomena, ko gre za boljšo vključitev socialnih partnerjev, na primer v evropski semester in izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; je seznanjen z malenkostnim povečanjem obveznosti (6,4 %), vendar obžaluje zmanjšanje plačil (–21,8 %), ki ga Komisija predlaga za odnose med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog; poudarja, da dobro delujoči sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci pozitivno vplivajo na produktivnost, zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest, njihovo kakovost in dostojne plače;

10.  poudarja, da brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah ostaja nesprejemljivo visoka za Evropsko unijo in da je še posebej skrb zbujajoč položaj mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, pa tudi položaj dolgoročno brezposelnih; poudarja, da so mladi skupina, ki je najbolj izpostavljena tveganju revščine ter socialne in ekonomske izključenosti; poudarja, da je treba za reševanje tega vprašanja nujno zagotoviti nepretrgano, večje in pravočasno financiranje jamstva za mlade prek pobude za zaposlovanje mladih, pa tudi zadostno podporo za ukrepe zoper neenakosti, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada in presegajo zgolj zaposlovanje;

11.  je seznanjen s predlogom Evropske komisije za povečanje sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih za 233,3 milijona EUR v letu 2019; vendar meni, da skupni proračun te pobude še vedno ne zadostuje za to, da bi jamstvo za mlade doseglo svoje cilje, zato poziva, da se obveznosti pobude za zaposlovanje mladih v letu 2019 ohranijo na isti ravni kot v letu 2018, tj. 350 milijonov EUR;

12.  opozarja na pomembni prispevek agencij pri reševanju najrazličnejših socialnih vprašanj in vprašanj na področju zaposlovanja; v zvezi s tem poudarja, da se število njihovih nalog stalno povečuje in da jim je zato treba zagotoviti potrebne vire, da bodo lahko te naloge izpolnile in dosegle najboljše možne rezultate v podporo zakonodajnim in političnim ciljem EU; zato obžaluje predlagano zmanjšanje financiranja za Cedefop (–5,8 % tako v obveznostih kot plačilih); ponavlja, da je zaskrbljen zaradi negativnega vpliva povečevanja irskega količnika na proračun, zaradi česar bi utegnila biti vse bolj ogrožena finančna zmogljivost Eurofounda za ustrezno izvajanje mandata; pričakuje, da bodo institucije Unije sprejele ukrepe za izravnavo tega učinka, kot je bilo izraženo v poročilu o razrešnici Eurofoundu za leto 2016; poudarja, da je potrebno dodatno financiranje, da bi ohranili raven raziskav, ki jih izvaja agencija, zlasti da bi zagotovili delo v zvezi z vseevropskimi raziskavami;

13.  podpira ustanovitev Evropskega organa za delo, ki naj bi začel delovati leta 2019; poudarja, da je treba predvideti zadostna finančna sredstva, ki bodo ustrezala nalogam, določenim v prihodnji uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega organa za delo, da bo mogoče rezervirati dovolj finančnih sredstev za njegovo ustanovitev; ugotavlja, da je znesek, ki ga predlaga Komisija (11 milijonov EUR, sredstva bodo ostala v rezervi, dokler zakonodajalec ne bo sprejel temeljnega akta), manjši od zneskov, ki so namenjeni drugim agencijam EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev; vztraja, da tega financiranja ni mogoče zagotoviti s prerazporeditvijo sredstev drugih agencij za zaposlovanje in socialne zadeve;

14  ugotavlja, da bo portal EURES v letih 2019 in 2020 postopoma prenesen na Evropski organ za delo, in poziva k jamstvu, da ta prenos dejavnosti ne bo pripeljal do zmanjšanja proračuna EURES oziroma motenj v delovanju portala;

15.  znova poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi dragocena orodja za zagon novih dejavnosti in politik na področju zaposlovanja in družbenega vključevanja in da je bilo v preteklosti v tej obliki uspešno uresničenih kar nekaj zamisli odbora EMPL; spodbuja uporabo celotne razlike do zgornje meje v vseh razdelkih.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Michael Detjen, Geoffroy Didier, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Jean Lambert, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Miroslavs Mitrofanovs, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Rory Palmer, Evelyn Regner, Jasenko Selimovic, Birgit Sippel, Michaela Šojdrová, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Marian Harkin, António Marinho e Pinto, Jasenko Selimovic, Renate Weber

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, Geoffroy Didier, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Dennis Radtke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Michaela Šojdrová, Romana Tomc

S&D

Guillaume Balas, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Michael Detjen, Elena Gentile, Jan Keller, Edouard Martin, Rory Palmer, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Siôn Simon, Birgit Sippel, Marita Ulvskog

VERTS/ALE

Jean Lambert, Miroslavs Mitrofanovs, Terry Reintke

10

-

ECR

Arne Gericke, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius

ENF

Dominique Martin

GUE/NGL

Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

1

0

GUE/NGL

Paloma López Bermejo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

gl. npr. Evropski semester 2017: Sporočilo Komisije o priporočilih za posamezne države, strani 3 in 8: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2017-european-semester-country-specific-recommendations-commission-recommendations-communication.pdf,

zlasti priporočilo št. 2 za Nemčijo: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/2018-european-semester-country-specific-recommendation-commission-recommendation-germany-en.pdf

ali priporočilo št. 2 za Nizozemsko: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/2018-european-semester-country-specific-recommendation-commission-recommendation-netherlands-en.pdf


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je s podnebjem povezanih 20,1 % vseh obveznosti v predlogu proračuna za leto 2019; obžaluje, da naj bi kljub cilju, da bi moralo biti 20 % odhodkov proračuna Unije povezanih z obravnavanjem podnebnih sprememb, prispevek iz proračuna Unije glede na trende v sedanjem obdobju večletnega finančnega okvira v resnici znašal samo 19,3 %; poudarja, da si je treba po vseh močeh prizadevati, da bi dosegli cilj 20 %; poudarja, da je ustrezna raven finančne podpore ključna za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

2.  ugotavlja, da se 8,2 % skupnih obveznosti nanaša na ustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti; poziva, naj se varstvu biotske raznovrstnosti namenijo zadostna sredstva; želi spomniti, da je v sporočilu Komisije z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020 navedeno, da je treba za financiranje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter cilja o zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti in preobrnitvi tega trenda vključiti biotsko raznovrstnost v vse proračun Unije;

3.  ugotavlja, da so se obveznosti za program LIFE povečale za 31,3 milijona EUR (+6 %); obžaluje, da je temu programu v predlogu proračuna za leto 2019 namenjenih zgolj 0,3 % vseh sredstev;

4.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 68,3 milijona EUR v obveznostih (+2,9 %) ter 61,3 milijona EUR v plačilih (+9,6 %) za zdravje; obžaluje, da ta znesek predstavlja samo 0,04 % celotnega predloga proračuna za leto 2019 in 1,8 % razdelka 3 (v obveznostih);

5.  meni, da bi bilo treba povečati sredstva na področju zdravja, zlasti tista, ki so povezana z raziskovanjem bolezni duševnega zdravja; poziva Komisijo, naj glede na prihodnji večletni finančni okvir preuči in Parlamentu poroča, katere programe bi lahko izvajali za povečanje sredstev za raziskave in razvoj na tem področju;

6.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 297,7 milijona EUR v obveznostih (+6,3 %) ter 245,8 milijona EUR v plačilih (–1 %) za živila in krmo; obžaluje, da ta znesek predstavlja samo 0,18 % celotnega predloga proračuna za leto 2019 in 8 % razdelka 3 (v obveznostih);

7.  ugotavlja, da so se obveznosti za mehanizem Unije za civilno zaščito, ki je temeljni kamen evropske solidarnosti, povečale (149,6 milijona EUR, +350 %); poudarja, da je to povečanje nujno, saj je v predlogu proračuna za leto 2019 že upoštevan predlog Komisije za revizijo tega mehanizma;

8.  ugotavlja, da se število stalnih in začasnih delovnih mest, odobrenih v predlogu proračuna za leto 2019, glede na leto 2018 ni spremenilo za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropsko agencijo za okolje (EEA) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA), povečalo pa se je za Evropsko agencijo za agencija za varnost hrane (EFSA) (+1)(1) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) (+3); poudarja, da je treba tem agencijam po potrebi zagotoviti več finančnih in kadrovskih virov, da bodo lahko opravljale svoje poslanstvo in naloge, s tem pa v Uniji tudi promovirale znanstveni pristop;

9.  je seznanjen, da se bo število delovnih mest v agenciji ECHA, odobrenih v predlogu proračuna za leto 2019, povečalo za tri; poudarja, da je namen tega povečanja, da bi se sredstva agencije ECHA v zvezi z biocidi približala izvirno predvideni ravni in bi se tako izravnalo pomanjkanje sredstev v letu 2018; vendar ugotavlja, da so bile v skladu s spremenjeno okvirno direktivo o odpadkih(2) tej agenciji dodeljene nove naloge, za katere v predlogu proračuna za leto 2019 ni predvidenih delovnih mest ali financiranja; poleg tega ugotavlja, da so nove naloge te agencije predvidene tudi v prihajajoči prenovljeni Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih(3) in v režimu centra EU za zastrupitve, ter poziva, naj se agenciji namenijo zadostna sredstva, da bo lahko izvajala te nove dejavnosti;

10.  poudarja, da so bile agenciji EEA poleg občutnega povečanja obstoječih nalog dodeljene tudi nove pristojnosti, zaradi česar so se povečale njene finančne in kadrovske potrebe, obenem pa mora spoštovati cilja zmanjšanja števila zaposlenih in stabilizacije proračuna; poudarja, da bi lahko bila brez povečanja kadrovskega načrta občutno motena zmožnost agencije za podporo razvoju okoljske politike in njenemu izvajanju na ravni Unije in nacionalni ravni;

11.  ugotavlja, da se bo agencija EMA zaradi odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz Unije v letu 2019 soočila z dodatno delovno obremenitvijo in proračunskimi potrebami; meni, da bi ji bilo treba za omejeno obdobje odobriti dodatna finančna sredstva in osebje, da bo lahko prenesla in ohranila ključno znanje in veščine, ki so potrebni za nadaljnje učinkovito izvajanje njenih nalog in nadaljevanje trenutno preloženih dejavnosti;

12.  poziva Komisijo, naj začne hitro izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane;

13.  opozarja, da bi bilo treba pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane zagotavljati zadostna sredstva skozi ves cikel izvajanja, saj bodo lahko le tako v celoti uresničili svoj potencial;

14.  želi spomniti na odgovornost do davkoplačevalcev in potrošnikov ter zato poziva k strogi disciplini glede letnega proračuna, da se bo upoštevalo finančno breme državljanov; poudarja, da bi bilo treba vsako leto pregledati stroškovno učinkovitost sedanjih politik, programov in ukrepov ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Arne Gericke, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Cristian-Silviu Buşoi, Elena Gentile, Anja Hazekamp, Norbert Lins, Younous Omarjee, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Stefan Eck, Anja Hazekamp

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Giovanni La Via, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean

S&D

Guillaume Balas, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Elena Gentile, Karin Kadenbach, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Margrete Auken, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Bart Staes, Keith Taylor

6

-

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Jadwiga Wiśniewska

1

0

GUE/NGL

Younous Omarjee

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Agencija EFSA je zaprosila za dodatno delovno mesto, in sicer za vodjo urada podporne službe za agencije EU v Bruslju. Financiranje tega delovnega mesta se bo porazdelilo med agencije EU, tako da ne bo treba povečevati proračuna.

(2)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3), kot je bila nedavno spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).

(3)

Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (25.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Jens Geier

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se ne strinja z zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti za 3,61 % in sredstev za plačila za 0,22 % v primerjavi s predlogom Komisije, ki ga je Svet opravil v proračunskih vrsticah v zvezi s pristojnostjo odbora ITRE v okviru razdelka 1a proračuna Unije za leto 2019; ugotavlja, da je Svet v primerjavi s predlogom Komisije v proračunskih vrsticah, ki se nanašajo na pristojnost odbora ITRE v okviru razdelka 1a proračuna Unije za leto 2019, povečal sredstva za prevzem obveznosti za 3,9 % in sredstva za plačila za 1,8 %; pozdravlja, da se proračun za leto 2019 osredotoča na rast, inovacije, konkurenčnost, digitalizacijo, trajnost, podnebne spremembe, prehod na izjemno energetsko učinkovito in na obnovljivih virih temelječe gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom ter na uspeh mladih raziskovalk in podjetnic;

2.  meni, da bodo raziskave, mala in srednja podjetja ter konkurenčnost še naprej odločilno prispevali k ustvarjanju delovnih mest in rasti po vsej Uniji; meni, da bi moral proračun, v letu 2019 dodeljen uspešnima programoma Obzorje 2020 in Cosme, zadoščati za njuno nadaljevanje;

3.  poudarja, da je treba prevzeti vodilno vlogo na področju inovacij in prelomne tehnologije; zato obžaluje, da je Svet v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije korenito zmanjšal sredstva, in sicer za 0,3 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti ter za 18 milijonov EUR v sredstvih za plačila, kar zelo negativno vpliva na program Obzorje 2020, predvsem pa obžaluje zmanjšanje sredstev v proračunskih vrsticah, kot sta Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter Krepitev evropske raziskovalne infrastrukture, ki sta namenjeni izboljševanju življenjskega standarda, lažjemu dostopu do znanja ter spodbujanju družbenega in gospodarskega razvoja; je seznanjen, da Komisija v predlogu splošnega proračuna za leto 2019 predlaga 8,5-odstotno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program Obzorje 2020; opozarja, da je programu Obzorje 2020 v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 namenjenih daleč premalo sredstev, zaradi česar je stopnja uspešnosti pri izvajanju (11,6 %, za nekatere programe pa celo 3 %) nižja kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru, to pa pomeni, da manj izjemno kakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij prejema sredstva Unije; zato poudarja, da je zelo zaskrbljen nad neambiciozno ravnjo financiranja, ki jo za Obzorje Evropa v naslednjem večletnem finančnem okviru predlaga Komisija, in namerava poskrbeti za to, da bo temu programu v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 namenjenih vsaj 120 milijard EUR v cenah za leto 2018, prav tako pa ponovno izraža svoje stališče, da bi bilo treba po sklenitvi Pariškega sporazuma odhodke za boj proti podnebnim spremembam glede na sedanji večletni finančni okvir občutno povečati;

4.  meni, da bi bilo treba s proračunom EU za leto 2019 podpreti vse ustrezne instrumente za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti v regijah EU, ki zaostajajo na gospodarskem področju, pri tem pa se osredotočati na spodbujanje podjetništva in digitalnih spretnosti;

5.  se zaveda, kako pomemben in uspešen je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); obžaluje, da je bilo treba dodatna sredstva za EFSI zagotoviti na račun sredstev za program Obzorje 2020; poudarja, da se nove pobude iz splošnega proračuna Unije ne bi smele financirati v škodo obstoječih programov in politik Unije; namerava izpolniti obveznost, ki jo je dal med pogajanji o skladu EFSI, ter v čim večji meri zmanjšati posledice za ta program in v letu 2019 povečati sredstva v ustreznih vrsticah;

6.  opominja, kako pomembno je spodbujati obsežne sinergije med programoma, ki sta v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjena prometu in digitalnemu področju, da bi čim bolj povečali finančni vzvod za projekte, katerih cilj je digitalizacija koridorjev TEN-T;

7.  poudarja, kako pomembno je dokončno vzpostaviti energetsko unijo, obenem pa z upoštevanjem Pariškega sporazuma in ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja uresničiti evropske podnebne cilje; spominja na trditve Evropskega parlamenta v poročilu o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije (2017/2084(INI)) v zvezi z večjo skladnostjo med zavezami, ki jih je Unija sprejela v Pariškem sporazumu, in njeno politiko financiranja petih vzajemno podpornih razsežnosti energetske unije; v zvezi s tem opozarja na sprejeto načelo „energijske učinkovitosti na prvem mestu“, pa tudi na cilj, da bo Unija postala vodilna na področju obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj priskrbi potrebna sredstva za naložbe na teh področjih ter za trajnostni razvoj, boj proti energetski revščini in obravnavo pravičnega prehoda, prav tako pa naj v procesu prehoda na čistejše proizvodne procese zagotovi enake pogoje za ustrezne panoge, da bo mogoče do leta 2050 uresničiti gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami ogljika; v zvezi s tem pozdravlja oceno Komisije, da bodo odhodki za podnebje v proračunu za leto 2019 znašali 20,1 %, a poudarja, da bi se s tem predlogom podnebnim ukrepom namenilo zgolj 19,3 % proračuna Unije v obdobju 2014–2020; meni, da bi bilo treba, če želimo uresničiti navedene cilje, zagotoviti potrebna sredstva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope; je zaskrbljen, ker Svet predlaga občutno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti in plačila v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen energiji;

8.  se zaveda, kako pomembne so proračunske vrstice za družbene izzive, natančneje proračunska vrstica za izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju, za povečanje življenjskega standarda v Uniji; spodbuja Komisijo, naj ohrani zadostno financiranje za te namene, in obžaluje zmanjšanje, ki ga je predlagal Svet;

9.  poudarja, kako pomembno je doseči cilje enotnega digitalnega trga, saj bi tako okrepili digitalizacijo Unije in digitalno vključenost evropskega gospodarstva, javnega sektorja in državljanov; v zvezi s tem priznava pomen pobud, kot je WIFI4EU; obžaluje, da želi Svet zmanjšati sredstva za to pobudo;

10.  poudarja, da so mala in srednja podjetja bistven del evropskega gospodarstva, saj zagotavljajo številna delovna mesta v Uniji, in meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki bo naklonjeno tem podjetjem, ter podpirati grozde in mreže teh podjetij; z veliko zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da želi Svet zmanjšati sredstva za instrument za mala in srednja podjetja, saj se s tem evropskim podjetjem pošilja protislovno sporočilo;

11.  je seznanjen z evropskim programom za razvoj obrambne industrije (EDIDP); poudarja, da bi bilo treba takšni dejavnosti zagotoviti nova sredstva, saj pomembno vpliva na proračun Unije; je zaskrbljen nad tem, da želi Svet z zmanjšanjem sredstev za instrument za povezovanje Evrope in evropske vesoljske programe, kot sta vodilna vloga v vesolju in Copernicus, financirati evropski program za razvoj obrambne industrije, saj programov na področju obrambe ne bi smeli financirati z zmanjševanjem sredstev za civilne programe;

12.  poudarja, da je treba z reformo evropskega sektorja mobilnosti zagotoviti trajnosten, čist in konkurenčen promet v Uniji, da bo avtomobilska industrija Unije pripravljena na prihodnost in izpolnjevanje podnebnih ciljev; zato poudarja, da je treba ustrezno financirati programe, ki podpirajo te cilje, na primer sklop instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen prometu, ter Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2; je zato zaskrbljen, da namerava Svet zmanjšati sredstva za te programe;

13.  opozarja, kako pomembni so ustrezni finančni in kadrovski viri v vseh agencijah, ki sodijo na področje delovanja odbora ITRE, saj bo tako mogoče zagotoviti, da bodo lahko ustrezno opravile svoje naloge; poudarja, da se 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih in fond za prerazporeditve s tem splošnim proračunom ukinjata, ter poziva Komisijo, naj se v prihodnje vzdrži podobnih ukrepov; vztraja, da je treba povečati sredstva v skladu s povečanjem obsega nalog teh agencij; v zvezi s tem pozdravlja, da se je povečalo število zaposlenih v agencijah ENISA in GSA; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da to povečanje ne zadošča, in poziva tudi, naj se poveča število zaposlenih v agenciji ACER, da bi lahko izpolnila svoj mandat, vključno s potrebo po zaposlitvi in zadržanju visoko specializiranih strokovnjakov, ter načrtovala svoje prihodnje naloge in pristojnosti;

14.  poudarja, da je Združeno kraljestvo izjavilo, da bo še naprej prispevalo sredstva v proračuna za leti 2019 in 2020, zato izstop te države iz Unije predvidoma ne bo neposredno vplival na programe, ki sodijo na področje delovanja odbora ITRE;

15.  poudarja, da bi neuspeh Unije pri izpolnjevanju pravnih in političnih obveznosti v zvezi s sredstvi za plačila resno ogrozil njeno zanesljivost in precej omajal zaupanje v to, da lahko institucije Unije uresničijo svoje poslanstvo, še toliko bolj zaradi dejstva, da se počasi izteka sedanji večletni finančni okvir Unije, zato je treba pospešiti izvajanje večletnih programov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, José Blanco López, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Igor Gräzin, Rebecca Harms, Barbara Kappel, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Julia Reda, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Michał Boni, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Gesine Meissner, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bernd Kölmel

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ALDE

Igor Gräzin, Gesine Meissner, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck

ECR

Bernd Kölmel, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

EFDD

Dario Tamburrano

PPE

Bendt Bendtsen, Michał Boni, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Françoise Grossetête, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Dan Nica, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Tilly Metz, Julia Reda

5

-

ECR

Amjad Bashir

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Angelo Ciocca, Christelle Lechevalier

S&D

José Blanco López

4

0

ENF

Barbara Kappel

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (12.7.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Jasenko Selimovic

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) v proračunskem postopku pristojen za proračunske vrstice v naslovih 2 (notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja), 14 (obdavčenje in carinska unija) in 33 (pravosodje in potrošniki);

2.  poudarja, da je enotni trg eden največjih evropskih dosežkov, saj omogoča bolj prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala v Uniji, prav tako pa je bruto domači proizvod EU povečal za 1,7 % in od leta 1990 ustvaril 3,6 milijona novih delovnih mest; zato meni, da bi moralo dokončanje enotnega trga ostati ena od prednostnih nalog v proračunu za leto 2019, saj brez tega Unija ne bo postala bolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo, ki bo koristilo tako državljanom kot podjetjem; v zvezi s tem poudarja, da je treba EU narediti bolj konkurenčno, in poziva k proračunski dodelitvi, da bi pripomogli k preoblikovanju dejavnosti za digitalni svet;

3.  opominja, da je zdravo in opolnomočeno potrošniško okolje ključni dejavnik za dokončanje enotnega trga in za gospodarsko rast po vsej Evropi, ter poudarja, da je zakonodaja Unije o varstvu potrošnikov na številnih področjih, kot so pravice potnikov in potrošnikov ter boj proti nepoštenim poslovnim praksam in nepoštenim pogodbenim pogojem, državljanom in podjetjem prinesla predvidljivost in pravno gotovost;

4.  istočasno ugotavlja, da so nevarni in neskladni proizvodi še vedno stvarnost na trgih Unije, kar so izpostavili številni nedavni škandali, s tem pa poudarja, da je treba nameniti sredstva za bolj učinkovit in usklajen tržni nadzor ter ukrepe za zagotovitev varnosti potrošnikov;

5.  pozdravlja, da so bile v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 upoštevane glavne prednostne naloge odbora IMCO na področjih, kot so carinska unija, varstvo potrošnikov, konkurenčnost ter notranji trg blaga in storitev, in da so jim bila namenjena ustrezna proračunska sredstva za prevzem obveznosti; poziva Svet, naj načrtovana sredstva tudi potrdi;

6.  poudarja, da bi morala biti politika enotnega trga prednostna naloga v sklopu prizadevanj za boljšo uporabo proračunskih sredstev in da bi bilo treba tudi na drugih področjih poiskati ustrezne prihranke, s čimer bi bilo mogoče izpolniti zaveze v zvezi s porabo;

7.  pozdravlja povečanje sredstev za obveznosti za posodobitev carinske unije, ki bo prispevala k izvajanju carinskega zakonika Unije in k razvoju elektronskih sistemov carinjenja, saj je popolno in poenoteno izvajanje tega zakonika bistveno za boljšo zaščito državljanov in finančnih interesov Unije, e-carina pa je glavni izziv v prihodnjih letih za zagotovitev boljšega delovanja notranjega trga; poudarja, da sta poenostavitev carinskih postopkov in učinkovito izvajanje carinskih sistemov izjemno pomembna za boj proti goljufijam in spodbujanje konkurence;

8.  poudarja, da pri varstvu potrošnikov Unije še vedno obstajajo nekateri izzivi, zlasti v zvezi z digitalnim gospodarstvom in razvojem čezmejnega trgovanja na drobno v Uniji, zato obžaluje, da proračunska sredstva za potrošniški program v predlogu proračuna za leto 2019 niso zadostna; zato poziva k ustreznemu financiranju tega programa, da se dokončno uvede dejanski evropski enotni digitalni trg, zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, zlasti ranljivih, ter poskrbi za ustrezno obravnavo novih izzivov za politike varstva potrošnikov;

9.  poudarja, kako pomembno je orodje za upravljanje notranjega trga, saj ne skrbi zgolj za ustrezno uveljavljanje pravil Unije, temveč potrošnikom in podjetjem zagotavlja tudi boljše informacije in podporo; priporoča, naj Komisija podpira programe ozaveščanja v zvezi z njihovimi pravicami in ustreznimi ukrepi v odziv na kršitve teh pravic; zato poziva, naj se povečajo sredstva v ustrezni proračunski vrstici 02 03 04, da bi zagotovili boljše delovanje enotnega trga, predvsem pa informacijskih in podpornih storitev;

10.  ugotavlja, da 91,6 % državljanov in podjetij ni seznanjenih z informacijskimi ali podpornimi storitvami na evropski ravni(1), in meni, da je seznanjenost potrošnikov in podjetij z informacijskimi in podpornimi orodji, zlasti s portalom Tvoja Evropa in mrežo evropskih centrov za potrošnike, bistvenega pomena, zato so potrebna odločna prizadevanja za povečanje ozaveščenosti in posledično občutno povečanje sredstev v ta namen;

11.  ugotavlja, da so institucije Unije že dosegle neuradno soglasje v zvezi s predlogom Komisije za uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij, postopkov, pomoči in storitev reševanja težav, in pričakuje, da bodo za pripravo tega portala že leta 2019 na voljo zadostna sredstva;

12.  spominja Komisijo, da se je začela 3. decembra 2018 uporabljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2018/302(2), zato je dolžna do marca 2020 pripraviti izčrpno analizo izvedljivosti povečanja obsega uredbe, da bi v celoti zajemala z avtorskimi pravicami zaščitene elektronske storitve, vključno z avdiovizualnimi, zato zahteva, da se v ta namen že leta 2019 dodelijo zadostna sredstva;

13.  spominja, da je program za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij (COSME) ključno orodje za spodbujanje podjetniške kulture, podporo malim in srednjim podjetjem ter zagotavljanje njihove konkurenčnosti, trajnostnosti in rasti, pomoč pri obvladovanju digitalne pretvorbe, pa tudi za pospeševanje napredka družbe znanja; upa, da je zmanjšanje plačil za program COSME v predlogu proračuna za leto 2019 samo posledica tega, da je Komisija natančno izračunala še neporavnane zneske, saj se je treba nujno izogniti zamudam in primanjkljajem pri izplačevanju sredstev za ukrepe tega programa;

14.  pozdravlja povečanje obveznosti v proračunski vrstici 02 02 01 – „Spodbujanje podjetništva in izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge“ v predlogu proračuna za leto 2019, je pa zaskrbljen zaradi načrtovanega zneska plačil, saj boljša razpoložljivost financiranja za mala in srednja podjetja ostaja ključna prednostna naloga odbora IMCO za proračun 2019;

15.  pozdravlja povečanje sredstev v proračunski vrstici 33 04 01 „Varstvo interesov potrošnikov ter izboljšanje njihove varnosti in obveščenosti“ predloga proračuna za leto 2019; poudarja, da je povečanje izobraženosti in ozaveščenosti povprečnega potrošnika bistvenega pomena na enotnem digitalnem trgu; poziva k okrepitvi orodij enotnega trga, s katerimi se povečuje ozaveščenost o pravilih notranjega trga; poudarja, da je treba še naprej zagotavljati sredstva za SOLVIT, mrežo evropskih potrošniških centrov in Fin-Net;

16.  poudarja, kako pomembni so standardi za konkurenčnost trga Unije; opozarja, da je treba dejavnostim evropskih organizacij za standardizacijo zagotoviti ustrezno finančno podporo;

17.  prosi za financiranje vseh pilotnih projektov, ki jih je podprl odbor IMCO, zlasti naslednjih treh: „Spremljanje morebitnega nepoštenega profiliranja potrošnikov in prilagajanja cen s strani letalskih družb“ (preiskava, ali letalske družbe uporabljajo tako imenovano profiliranje potrošnikov, da bi prilagodile cene poletov), „Izvajanje zahtev glede spletne dostopnosti v privzetih orodjih spletnega avtorstva in platformah (privzeti spletni dostop)“ (spodbujanje in podpiranje sprejetja ustreznih zahtev glede dostopnosti po evropskem standardu EN 301 549 v1.1.2, tako da se dodelijo nepovratna sredstva podjetjem) in „Presoja domnevnih razlik v kakovosti izdelkov, ki se prodajajo na enotnem trgu“ (nadaljnji razvoj relevantnih potrošniških in tržnih raziskav o domnevni dvojni kakovosti proizvodov na enotnem trgu);

18.  v zvezi s pilotnim projektom o presoji domnevnih razlik v kakovosti izdelkov, ki se prodajajo na enotnem trgu, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo člani odbora IMCO tesno sodelovali pri načrtovanju in spremljanju vseh dejavnosti, povezanih s tem pilotnim projektom, in poudarja, da bi morali poslanci pri obveščanju splošne javnosti o rezultatih končnega poročila prevzeti vidno vlogo;

19.  poudarja, da je treba vse programe notranjega trga povezati z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 2016/679(3);

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Julia Reda, Marc Tarabella, Matthijs van Miltenburg, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Isabella De Monte, Sylvie Goddyn, Nosheena Mobarik

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34

+

ALDE

Dita Charanzová, Jasenko Selimovic, Matthijs van Miltenburg

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Asim Ademov, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza-Bildt, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Stefanec, Róża Gräfin von Thun und Hoheinstein, Mihai Turcanu, Sabine Verheyen

S&D

Biljana Borzan, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Isabella De Monte, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

Verts/ALE

Pascal Durand, Julia Reda

3

-

EFDD

John Stuart Agnew

Verts/ALE

Sylvie Goddyn, Mylène Troszczynski

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Podatki iz leta 2017, pridobljeni v študiji o informacijskih in podpornih potrebah podjetij s čezmejnim poslovanjem v EU, vključno z analizo potreb in stroškov, str. 30.

(2)

Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60 I/1, 2.3.2018, str. 1).

(3)

Uredba (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016

o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).


MNENJE Odbora za promet in turizem (30.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Pavel Telička

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s predlaganim proračunom za prometno politiko EU v razdelku 1a, naslovu 6 – „Mobilnost in promet“; vztraja, da je prometna politika Unije bistvenega pomena za prosti pretok oseb in blaga, globalno evropsko integracijo, socialno in teritorialno kohezijo Unije ter splošno konkurenčnost; zato poudarja, da je treba tej politiki nameniti ambiciozen proračun za prometni sektor, da bo ohranjena verodostojnost potekajočih projektov, omogočena primerna infrastrukturna mreža ter bo poskrbljeno za njeno pravilno delovanje in varnost, zagotovljene dolgoročne naložbe, ki bodo podpirale evropska podjetja, in uporabljeno dopolnilno zasebno financiranje;

2.  meni, da je instrument za povezovanje Evrope temeljni instrument z znatno dodano evropsko vrednostjo za optimizacijo prometnega omrežja po vsej Uniji, s katerim se bo povezala in/ali posodobila nova in obstoječa prometna infrastruktura; poudarja, da ima instrument za povezovanje Evrope v prometnem sektorju ključno vlogo za dokončanje osrednjih in celovitih omrežij TEN-T, zato je treba zanj za dolgoročno načrtovanje zagotoviti stabilno in ustrezno financiranje; obžaluje, da je bil proračun tega instrumenta v preteklosti večkrat zmanjšan, in vztraja, da tega programa ni več mogoče krčiti; je seznanjen, da je Komisija za prometni program tega instrumenta predlagala povečanje obveznosti za 39,4 % in plačil za 5,3 %, in meni, da sta to najnižja možna zneska, saj je leto 2019 prvo leto tega večletnega finančnega okvira, ko je mogoče za projekte, ki so se začeli med letoma 2014 in 2016, zahtevati dodatno financiranje;

3.  pozdravlja, da se bodo v letu 2019 sredstva v znesku 1,7 milijarde EUR prerazporedila iz kohezijskega sklada v program instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen prometu; opozarja, da bodo ta sredstva namenjena izključno za infrastrukturne projekte TEN-T v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz kohezijskega sklada;

4.  poudarja, da je projekt "Rail Baltica", ki temelji na evropski tirni širini, eden najpomembnejših tovrstnih projektov v EU, da pa so predlagana sredstva nezadostna; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ostala sredstva Unije nespremenjena;

5.  pozdravlja, da je bil maja 2018 objavljen nov javni razpis za prometni program instrumenta za povezovanje Evrope, da bi podprli politično usmeritev tretjega svežnja za čisto mobilnost, in da bodo leta 2019 objavljeni dodatni razpisi; spominja na uspeh javnega razpisa za kombiniranje iz leta 2017 in poziva Komisijo, naj v letu 2019 ta razpis ponovi; tudi letos poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje med instrumentom za povezovanje Evrope in drugimi skladi, zlasti EFSI za projekte, s katerimi se ustvarja prihodek, da se čim bolj poveča dodana vrednost Unije pri financiranju projektov in sprožijo dodatne zasebne naložbe v obsežne naložbene projekte, kot so ERTMS in digitalne izboljšave; obenem spominja, da morajo na področju programa, ki je v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjen prometu, ostati finančne subvencije glavni instrument za financiranje infrastrukturnih in čezmejnih projektov vzdolž koridorjev TEN-T;

6.  znova opozarja na obveznosti iz Pariškega sporazuma; poudarja, da bodo prometni izzivi za Evropo v bližnji prihodnosti vse pogostejši, na primer zaradi blaženja podnebnih sprememb in čedalje večjega povpraševanja po tovornem prometu, in bodo morali obsegati tudi energetski prehod in nove oblike mobilnosti, in opozarja, da bo za njihovo premostitev potrebnih dovolj sredstev, če želimo, da Evropa ostane vključujoča in konkurenčna; zato poudarja, da je za trajnost prometnega sektorja temeljnega pomena podpreti in dodeliti ustrezna sredstva za prehod na druge oblike prevoza, za vzpostavitev nizkoogljičnega enotnega evropskega železniškega območja, na primer z izvajanjem ERTMS, železniški tovorni promet, železniški promet visokih hitrosti, čezmejne železniške povezave, za spodbujanje pomorskih avtocest in celinskih plovnih poti, vključno s trajekti z nizkimi emisijami; poleg tega poudarja, da lahko učinkovito upravljanje zelene logistike na področju vseh načinov prevoza v Uniji znatno prispeva k razbremenitvi prometa in zmanjšanju emisij CO2 ter poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo logistike;

7.  opozarja, kako pomembno je spodbujati obsežne sinergije med programoma, ki sta v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjena prometu in digitalnemu področju, da bi čim bolj povečali finančni vzvod za projekte, katerih cilj je digitalizacija koridorjev TEN-T;

8.  je prepričan, da mora prispevek za agencije na področju prometa iz proračuna EU ustrezati njihovim nalogam; ugotavlja, da je dodeljeni proračun agencije EASA ostal nespremenjen, proračun agencije EMSA se je nekoliko povečal, proračun agencije ERA pa se je v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom žal zmanjšal; spominja, da so se pristojnosti agencij ERA, EASA in EMSA nedavno povečale, kar zahteva dodatno financiranje in kadrovske vire, da se zagotovi uspešno izvajanje njihovih novih nalog; pri tem opozarja na zelo pomembne spremembe nalog agencije EASA, ki je posledica nedavnega sprejetja spremenjene temeljne uredbe z novimi pristojnostmi, kot so brezpilotni zrakoplovi, okolje ATM/ANS, kibernetska varnost, raziskave in mednarodna prisotnost, zaradi česar bi bilo treba spremeniti predlog proračuna za to agencijo in ji zagotoviti več kadrovskih in finančnih virov, da bo lahko še naprej zagotavljala visoko raven varnosti državljanov Unije;

9.  opominja, da je vesoljski sektor ključnega pomena za Evropsko unijo, da je uporaba sistemov Galileo in EGNOS v prometnem sektorju zelo razširjena ter da EGNOS že od leta 2011 popolnoma deluje za vse vrste prevoza; poudarja, da se Galileo v celoti financira iz proračuna EU in da bo prinesel številne koristi za gospodarstvo EU, ko bo dokončan, saj bo ponujal prave storitve industriji in državljanom; je seznanjen, da Galileo deluje z 22 sateliti in da bo popolnoma deloval leta 2020, ko bo v orbiti vseh 30 satelitov; zato meni, da je zaradi vse večjih izzivov v zvezi s kibernetsko varnostjo izjemno pomembno, da se za naslednje izstrelitve satelitov zagotovi zadosten proračun; poudarja glavne naloge Agencije za evropski globalni satelitski navigacijski sistem glede Galilea in skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS); meni, da mora imeti ta agencija dovolj osebja za jamčenje ustreznega delovanja in izkoriščanja programov evropskih satelitskih navigacijskih sistemov;

10.  meni, da sta povečanje učinkovitosti prometnega sektorja in zmanjšanje njegovih emisij medsebojno odvisna cilja in da lahko raziskave in inovacije v sodelovanju z ustreznimi agencijami EU veliko prispevajo k njunemu uresničenju; je seznanjen s predlagano stabilnostjo proračuna, ki je po programu Obzorje 2020 dodeljen za SESAR 2 (za raziskave in razvoj ter za izvajanje sistema upravljanja zračnega prometa (ATM)), za skupni podjetji Shift2Rail in Čisto nebo 2 ter Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2, pri čemer poudarja, da so treba za uspešnost teh programov potrebna ustrezna sredstva;

11.  meni, da bi bilo treba pri financiranju prometne infrastrukture s sredstvi Unije upoštevati naslednje vidike:

– medsebojno povezljivost med koridorji ter celovitost mreže ter čezmejne povezave;

– intermodalnost kot podlago za odločitve o projektih;

– interoperabilnost kot pogoj za sofinanciranje prometnih projektov;

– kakovost sofinanciranih projektov, ne pa njihovo količino ali velikost;

– udeležbo državljanov pri preglednem sprejemanju odločitev in spremljanju razvoja velikih projektov, katerih skupna naložbena vrednost presega 1 milijardo EUR;

12.  obžaluje, da Unija ni vedno uspešna pri obveščanju o neposrednih učinkih svojih politik in finančnih programov, pogosto tudi zato, ker ti učinki niso bili ocenjeni; poudarja, da je slaba obveščenost o pravicah potnikov v Uniji v prometnem sektorju skrb zbujajoča in obžaluje, da v državah članicah ne uporabljajo vedno dosledno vseh uredb, zlasti tistih na področju letalstva in železniškega prometa; poudarja, da je treba v času, ko je zelo preprosto sprožiti dezinformacijske kampanje, temu področju nameniti večjo podporo;

13.  poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi koristna priložnost za Parlament, da neposredno finančno podpre pobude, ki podpirajo njegovo zakonodajno delo, za kar je Komisija neposredno odgovorna; obžaluje, da poročanje o rezultatih teh projektov in ukrepov ni vedno dosledno, in prosi Komisijo, naj do konca mandata predloži temeljito analizo projektov, ki se financirajo v tem zakonodajnem obdobju, kot tudi smernice, ki pojasnjujejo cilje in metode njihovega izbiranja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Markus Ferber, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Matthijs van Miltenburg, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anna Hedh

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Matthijs van Miltenburg, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Kosma Złotowski

ENF

Georg Mayer

PPE

Georges Bach, Wim van de Camp, Deirdre Clune, Markus Ferber, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

S&D

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Ismail Ertug, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Anna Hedh, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, István Ujhelyi, Janusz Zemke

VERTS/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

0

-

 

 

3

0

ECR

Jacqueline Foster, Peter Lundgren

EFDD

Daniela Aiuto

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (4.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen kohezijske politike kot glavne naložbene politike Unije, ki prispeva k zmanjševanju gospodarskih, socialnih in teritorialnih razlik med regijami EU in v njih ter preprečuje zaostajanje regij, krepi pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ustvarja delovna mesta in se bori proti brezposelnosti, izboljšuje konkurenčnost malih in srednjih podjetij in njihov dostop do svetovnih trgov, podpira inovacije v mestih in na podeželju ter spodbuja lokalne in regionalne oblasti k prehodu na brezogljično gospodarstvo; ugotavlja, da ima vsak evro, vložen v okviru kohezijske politike, dokazano donosnost v višini 174 %(1) in da bi manj naložb pomenilo manj rasti in delovnih mest za državljane; poudarja, da kohezijska politika koristi vsem državam članicam; poziva, naj kohezijski skladi ohranijo svojo vlogo glavne naložbene politike Evropske unije s proračunom, ki bo sorazmeren z ambicioznimi cilji kohezijske politike;

2.  opozarja, da je kohezijska politika eden od najpomembnejših instrumentov za spopadanje z glavnimi prednostnimi nalogami, opredeljenimi v predlogu proračuna Komisije za leto 2019 – gradnjo močnejšega in odpornejšega Evropskega gospodarstva, zmanjševanje razlik v EU, ustvarjanje novih delovnih mest, skrb za solidarnost in varnost znotraj meja EU in zunaj njih ter zagotavljanje ustreznega izvrševanja proračuna EU; v zvezi s tem poudarja pomen zavez iz Pariškega sporazuma ter doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU; opozarja, da je pomembno povečati prepoznavnost skladov EU in bolje obveščati o rezultatih kohezijske politike; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ozavešča o različnih naložbenih možnostih v EU, predstavlja zglede inovativnih projektov in izmenjuje dobro prakso;

3.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je izvrševanje sedanjih programov po nezadostnem izvrševanju v prvih letih obdobja 2014–2020 končno ustalilo z izboljšanima izvrševanjem plačil in stopnjo izbire projektov; opozarja, da bi lahko zamude na začetku programskega obdobja povzročile kopičenje zahtevkov za izplačilo v letu 2019; priznava prizadevanja Komisije za preprečevanje nepotrebnih zaostankov; v zvezi s tem poziva, da je treba za nemoten potek izvrševanja zagotoviti zadostne ravni odobritev plačil; ker po najnovejšem poročilu (s 30. junija 2018) o izplačilih, razčlenjenih po državah članicah, nekatere izmed teh zelo zaostajajo, Komisijo poziva, naj poišče pomanjkljivosti in sprejme ukrepe, da bi izboljšala črpanje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

4.  ugotavlja, da je predlagano povečanje ravni odobritev plačil za 1,1 % z 3,6-odstotnim oziroma 8,9-odstotnim zmanjšanjem za Kohezijski sklad in evropsko teritorialno sodelovanje ter 2,8-odstotnim povečanjem odobritev za prevzem obveznosti v okviru razdelka 1b v predlogu proračuna za leto 2019 v primerjavi s prejšnjim proračunom; je zaskrbljen, da ti zneski morda ne bodo zadostovali, da bi šli v korak z izvajanjem programov iz tega razdelka in da bi se preprečili ponovni zaostanki pri neplačanih terjatvah, kar bo omajalo verodostojnost kohezijske politike; zato poudarja potrebo po višji ravni odobritev plačil, da bi pokazali, da je EU sposobna izpolniti svoje obveznosti in tako povečati svojo verodostojnost;

5.  opozarja Komisijo na zamude pri imenovanju nacionalnih organov za upravljanje; poudarja, da je bilo treba 31. maja 2018 še vedno imenovati nacionalne organe za 16 programov; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno sodelujejo, da bi čim prej končali postopek imenovanja in zagotovili nemoteno izvajanje sedanjih programov; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi povečale sposobnost črpanja in pospešile izvajanje projektov ter tako omejile zamude, ki jih je povzročilo počasno kohezijsko financiranje v tekočem proračunskem letu; znova poudarja, da je treba izboljšati financiranje in zmanjšati upravno breme, in poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z delovno skupino Komisije, da se zagotovi boljše izvajanje in s tem konsolidacija upravnih zmogljivosti za kohezijsko financiranje;

6.  je seznanjen s predlogom povečanja proračuna programa za podporo strukturnim reformam za 80 milijonov EUR v obdobju 2019–2020, od česar je 40 milijonov EUR namenjenih za predlog proračuna za leto 2019, s čimer tako skupna sredstva programa za podporo strukturnim reformam znašajo 222,8 milijona EUR; opozarja, da bi bilo treba povečanje financirati z uporabo posebnega instrumenta, ne pa na račun kohezijske politike; poziva Komisijo, naj razišče nadaljnje sinergije in dopolnjevanje z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi EU na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, kot je Obzorje, da bi na primer spodbudila inovacije in digitalizacijo na podeželju in v podeželskih gospodarstvih;

7.  ugotavlja, da imajo kohezijska sredstva zelo pozitiven učinek na konfliktnih območjih, vključno s programom Peace za Severno Irsko; poziva Komisijo in države članice, naj mirovni proces še naprej podpirajo z nadaljnjim financiranjem nekaterih specifičnih programov, kot je program Peace, pod pogoji, ki bodo določeni, in brez poseganja v tekoča pogajanja; poudarja, da lahko financiranje iz programov evropskega teritorialnega sodelovanja oziroma čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU koristi tudi politiki širitve.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Mercedes Bresso, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Liliana Rodrigues, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Raffaele Fitto, Elsi Katainen, Tonino Picula, Maria Gabriela Zoană

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Raffaele Fitto, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

GUE/NGL

Younous Omarjee

PPE

Pascal Arimont, Daniel Buda, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Ramón Luis Valcárcel Siso

S&D

Mercedes Bresso, Aleksander Gabelic, Michela Giuffrida, Louis-Joseph Manscour, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

Monika Vana

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Delovni dokument služb Komisije z dne 19. septembra 2016 z naslovom „Naknadna ocena ESRR in Kohezijskega sklada v obdobju 2007–13“ (SWD(2016)0318).


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (30.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Ramón Luis Valcárcel Siso

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da je Komisija v predlogu proračuna za leto 2019 za razdelek 2 predvidela 60 milijard EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 57,8 milijarde EUR v sredstvih za plačila, kar je 1,2 % oziroma 3,0 % več kot v proračunu za leto 2018; ugotavlja pa, da je to povečanje mogoče pripisati dejstvu, da so ocenjeni namenski prejemki, ki bodo na voljo za Evropski kmetijski jamstveni sklad, v predlogu proračuna za leto 2019 manjši kot v proračunu za leto 2018; priporoča, naj se naredi vse, kar je mogoče, da bi se v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) izognili kopičenju neporavnanih obveznosti;

2.  vztraja, da so potrebna sredstva za nadomestilo gospodarskih izgub, ki so jih utrpeli kmetje zaradi tržne krize ter sanitarnih oziroma fitosanitarnih kriz, kot je bila Xylella fastidiosa, in ponavlja, da je treba v ta namen uporabiti razpoložljivo rezervo iz razdelka 2 v povezavi z razdelkom 3; vztraja, da bi moralo nadomestilo za izkoreninjenje bolezni kriti tudi obnovo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo, prav tako pa vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti, zlasti genetske raznolikosti sadilnega materiala, kar naj bi v najboljšem primeru pomenilo tudi odpornost na bolezni in škodljivce; meni, da bi se morala dodeljena pomoč v vsakem primeru porabiti tudi za vzpostavljanje uravnoteženih, biotsko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov in pokrajin, ki bodo manj občutljivi za morebitne napade;

3.  vztraja, da morajo vsi prihodki proračuna Unije, ki izhajajo iz namenskih prejemkov ali vračil zaradi nepravilnosti na področju kmetijstva v prejšnjih letih, ostati v razdelku 2;

4.  poziva, naj se za sektor pridelave oliv in oljčnega olja nameni več sredstev za povračilo škode kmetom, ki jih je prizadela bakterija Xylella fastidiosa, za izboljšanje preventivnih ukrepov v Evropi, za prestrukturiranje sektorja ter za konsolidacijo znanstvenih raziskav o povzročitelju bolezni in njegovem prenašalcu;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj sproti spremljajo precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov, ki neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito;

6.  poudarja, da je bistveno, da bodo sredstva, predvidena za raziskave v agroživilskem sektorju, zlasti tista iz proračuna Obzorja 2020, v celoti porabljena v ta namen, da se spodbudijo in nadgradijo inovacije in pametne rešitve v sektorjih kmetijstva in razvoja podeželja, podobno kot so bile s sredstvi instrumenta za povezovanje Evrope na podeželskih območjih napeljane širokopasovne povezave; poudarja, kako pomembno je, da so rezultati praktično uporabni na kmetijah, in opozarja na vlogo kmetijskih svetovalnih storitev; ugotavlja, da lahko celovite pametne rešitve – kot so pametne vasi, precizno kmetovanje, digitalizacija, sodelovalno in krožno gospodarstvo ter socialne pobude – prispevajo h kmetijstvu in splošni blaginji na podeželju; poziva Komisijo, naj glede na načrtovano reformo skupne kmetijske politike in izjavo iz Corka 2.0 načrtuje financiranje pametnih pristopov; poudarja, da morajo biti te pametne rešitve v skladu s cilji politike na področju okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti in da je potrebno tesno sodelovanje z ustreznimi deležniki iz vseh držav članic; poudarja, da je pomembno vlagati v precizno gospodarstvo, da se poenostavijo proizvodne metode in zmanjšajo izgube, ter spodbuditi in podpreti pobude, prilagojene potrebam malih kmetij brez ekonomije obsega, da bodo lahko izkoristile nove tehnologije;

7.  poudarja, da so se programi skladiščenja v kriznih razmerah izkazali za učinkovito orodje in da bi bilo zmanjšanje namenskih finančnih sredstev v postopku načrtovanja kontraproduktivno;

8.  obžaluje, da je Komisija v predlogu večletnega finančnega okvira napovedala zmanjšanje proračuna skupne kmetijske politike; še zlasti poudarja, da je kmetijska politika skupna politika in da bodo imeli proračunski rezi na tem področju nesorazmerne posledice, saj jih zaradi pravil o državni pomoči ni mogoče nadomestiti z državnimi sredstvi;

9.  pozdravlja povečanje proračunskih sredstev za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki ga predlaga Komisija, in opozarja na njihov vse večji prispevek k vnovičnemu uravnoteženju pogajalskih moči v dobavni verigi hrane; znova poudarja, da je treba financirati ukrepe za spodbujanje članstva med kmetijskimi proizvajalci;

10.  poudarja, da je pomembno opredeliti podporne ukrepe za utrditev vloge kmetov v dobavni verigi, pa tudi za nove oblike spodbud za organizacije kmetov;

11.  obžaluje, da podporni ukrepi zaradi ruskega embarga niso bili podaljšani, saj številni proizvajalci v Uniji, zlasti v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave, še vedno čutijo negativne posledice, čeprav ne nosijo krivde za embargo, saj kmetov ni mogoče kriviti za diplomatsko politiko Unije; zato poziva, naj se podporni ukrepi za kmetijske proizvajalce ohranijo na sedanji ravni, kadar je zaradi ruskega embarga še vedno občutiti tržne težave; poziva tudi, naj se ustvari nova krizna rezerva, katere financiranje ne bo odvisno od mehanizmov letne finančne discipline, da se bo mogoče pravočasno odzvati na nove krize; se zaveda, da so bile nekatere države članice, ki niso trgovale z Rusijo, posredno prizadete zaradi embarga, in poudarja, da morajo podporni ukrepi pokriti tudi izgube zaradi preplavitve trga s proizvodi, namenjenimi izvozu v Rusijo;

12.  pozdravlja, da je Komisija predlagala povečanje finančnih sredstev za promocijske ukrepe, kar potrjuje, da so bile izboljšave, uvedene z zadnjo reformo, uspešne; meni, da so promocijski ukrepi zelo pomembni za povečanje evropskega izvoza na svetovne trge in za obvladovanje omejitev, ki so jih za proizvode iz Unije uvedle nekatere tretje države, kot je na primer ruski embargo ali nedavna odločitev ZDA, da uvedejo protidampinške in izravnalne dajatve za zrele španske olive;

13.  opozarja na posledice hude suše, ki je prizadela države članice v zadnjih mesecih, povzročila hude izgube v kmetijstvu in ogrozila precejšnje število podjetij, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti posebne podporne ukrepe, da bi pomagali najbolj prizadetim kmetom;

14.  pozdravlja zavezo Evropske komisije, da bo ohranila sedanjo raven financiranja čebelarskega sektorja, saj je nujna za kritje odhodkov državnih programov;

15.  pozdravlja povečanje sredstev za raziskave in razvoj, povezane s kmetijstvom, v Obzorju 2020;

16.  svari, da bodo številni evropski proizvajalci pod dodatnim finančnim pritiskom, če v prostotrgovinskem sporazumu z Mercosurjem ne bo predvidena ustrezna zaščita za občutljive kmetijske sektorje v Uniji;

17.  je prepričan, da lahko Unija pomembno prispeva k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad na podlagi trajnostne proizvodnje, zlasti pri otrocih, zato meni, da je treba v celoti izkoristiti zgornje meje za šolske programe Unije v sedanji uredbi; zato poziva države članice, naj izboljšajo državne programe, da bodo lahko izkoristile vsa razpoložljiva finančna sredstva (250 milijonov EUR za Unijo);

18.  je seznanjen z nedavnimi prerazporeditvami iz stebra I v steber II, za katere so se odločile Francija, Litva in Nizozemska in ki so povzročile zmanjšanje proračunskih sredstev za neposredna plačila v predlogu proračuna za leto 2019;

19.  znova potrjuje, kako pomemben je program sadja in zelenjave v šolah, zlasti glede na trenutni obseg neustrezne prehranjenosti otrok v Uniji; zato poziva Komisijo, naj zmanjša birokratsko breme, in poudarja, da je treba spodbujati zdrave prehranjevalne navade pri otrocih ter uživanje ekološko pridelanega sadja in zelenjave;

20.  obžaluje, da je bilo izvrševanje izplačil za mlade kmete v zadnjih letih nezadostno, in spodbuja države članice, naj se zavzamejo za uporabo teh sredstev v naslednjih letih, da bi pospešile generacijsko pomladitev ter preprečile koncentracijo in prilaščanje zemljišč; poudarja, da v kmetijstvu primanjkuje delavcev, kar omejuje razvoj tega sektorja, in da so potrebni podporni ukrepi, ki bodo pritegnili delovno silo;

21.  poudarja pomen obveznosti in izdatkov za razvoj podeželja in njihov potencial za ustvarjanje gospodarskih dejavnosti in delovnih mest, zlasti na obrobnih območjih z višjo stopnjo brezposelnosti in predvsem za mlajše generacije; vztraja, da je treba ohraniti spodbude za mlade kmete, vključno s posebnimi programi za posamezne regije, saj bo to podprlo inovacije in potrebno generacijsko pomladitev; meni, da bi se morala podpora za mlade bolj osredotočiti na njihove sedanje potrebe, ne pa da se jih spodbuja k pretiranemu zadolževanju;

22.  ugotavlja, da je treba finančne instrumente za naložbe v kmetije bolje prilagoditi naložbenim potrebam in bolj tveganim profilom novih prosilcev;

23.  poziva, naj se znesek proračunskih sredstev za programe POSEI ohrani na najvišji ravni, ki jo dopušča ustrezna uredba Unije, poudarja, da so ti programi pomembni za odpornost kmetijskih proizvajalcev, in opozarja na nestabilne gospodarske razmere v najbolj oddaljenih regijah, kjer so posledice krize še vedno hude in kjer obstajajo strukturne ovire iz člena 349 PDEU (oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija ter podnebna in gospodarska odvisnost od maloštevilnih proizvodov).

24.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za inovacije v kmetijskem sektorju in razvoju podeželja; poziva k nadaljnji podpori za potekajoče in nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

25.  je zelo zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev za skupno kmetijsko politiko v predlogu za obdobje 2021–2027, ki ga je pripravila Komisija, zlasti za najbolj oddaljene regije in program POSEI;

26.  obžaluje precejšnje zmanjšanje proračunske vrstice za prostovoljno vezano podporo, saj je to bistveno orodje za ohranjanje poljščin, ki prinašajo več kmetijskih in okoljskih koristi;

27.  je zadovoljen s 25-odstotnim povečanjem proračunskih sredstev za boj proti boleznim živali in rastlinskim škodljivcem, saj se Unija sooča s številnimi tveganji in pogostejšimi izbruhi bolezni.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Jacques Colombier, Michel Dantin, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Michela Giuffrida, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Annie Schreijer-Pierik, Ramón Luis Valcárcel Siso

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36

+

ALDE

Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller

ECR

Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson, Laurenţiu Rebega

EFDD

Giulia Moi, Marco Zullo

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Esther Herranz García, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski, Ramón Luis Valcárcel Siso

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Michela Giuffrida, Karine Gloanec Maurin, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană

Verts/ALE

Martin Häusling, Bronis Ropė

2

-

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Anja Hazekamp

3

0

ALDE

Jan Huitema

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ribištvo (31.8.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so finančna sredstva skupne ribiške politike in obvezni prispevki v regionalne organizacije za upravljanje ribištva ter druge mednarodne organizacije in sporazume o trajnostnem ribolovu vključeni zlasti v oddelek III in naslov 11 „Pomorske zadeve in ribištvo, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)“;

B. ker je osrednji cilj skupne ribiške politike uravnotežiti trajnost gospodarskega sektorja strateškega pomena za Unijo, ki prispeva k preskrbi s hrano, zaposlovanju ter ekonomski in socialni koheziji v obalnih in zelo oddaljenih regijah Unije, ter ohraniti morske ekosisteme z razvojem gospodarsko in okoljsko trajnostnega ribištva;

1.  vztraja, da bi morala biti v proračunu Unije za leto 2019 predvidena ustrezna raven sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila, s katero bi zadostili potrebam financiranja skupne ribiške politike; meni, da so potrebna primerna in dostopna sredstva, s katerimi bi zagotovili varne dolgoročne naložbe ter v celoti izvajali skupno ribiško politiko, s tem pa poskrbeli za trajnost evropskega ribogojstva in ribištva;

2.  poudarja, da je ribiški sektor Unije zelo koncentriran v nekaterih regijah, ki so zelo odvisne od ribolova, in da ta, zlasti v svoji lokalni priobalni obliki, prispeva k oblikovanju družbeno-ekonomske in kulturne strukture v številnih obalnih in najbolj oddaljenih regijah in otokih;

3.  ob upoštevanju, da več kot 60 % ribiških proizvodov, porabljenih v Uniji, prihaja iz mednarodnih voda in izključnih ekonomskih con tretjih držav, ugotavlja, da je treba izračunati ustrezna proračunska sredstva za letni proračun za leto 2019, zlasti ker se bosta to leto predvidoma obnovila protokola, sklenjena z Mavretanijo in Senegalom;

4.  meni, da zunanja razsežnost skupne ribiške politike zahteva realne ocene proračuna za financiranje sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s tretjimi državami;

5.  poudarja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 štiri leta po njegovi uvedbi še vedno nezadostna, saj je bilo do danes porabljenih samo 4,5 % proračunskih sredstev (del Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v skupnem upravljanju); upa, da se bo stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo postopoma povečala, in poudarja, da gre nizko stopnjo izvrševanja deloma pripisati pretirani birokraciji na nacionalni ravni in ravni Unije, pa tudi premajhni ambicioznosti držav članic, zlasti ko gre za zagotavljanje polnega in pravočasnega izvajanja obveznosti iztovarjanja; poudarja, da bo treba zagotoviti sredstva, s katerimi bi med uvajanjem obveznosti iztovarjanja podprli sektor ribištva;

6.  poudarja, da je treba ohraniti dovolj finančnih določb za sofinancirane dejavnosti, da bi lahko sektorji priobalnega, obrtnega in rekreacijskega ribolova pridobili financiranje; meni, da je prav tako izjemno pomembno zagotoviti ustrezna sredstva za nadgradnjo infrastrukture v ribištvu; meni, da morajo na podlagi splošnega okvira, ki ga zagotavlja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, države članice določiti svoje prednosti financiranja tako, da se odzovejo na posebne težave tega sektorja;

7.  poudarja, da je družbena in gospodarska razsežnost ribolova pomembna za lokalne skupnosti ter nekatere pomorske in obalne regije; se zaveda, da je treba ohraniti dovolj finančnih določb, da bodo lahko obalne in obrtniške panoge in manjše flote pridobile financiranje;

8.  poudarja, da so znanstveni podatki bistveni za boljše razumevanje delovanja morskih ekosistemov in nujen pogoj za doseganje največjega trajnostnega donosa staležev rib; opozarja, da je treba izboljšati zbiranje znanstvenih podatkov in okrepiti sodelovanje in izmenjavo znanstvenih podatkov med pomorskim in ribiškim sektorjem na eni strani ter znanstveno skupnostjo na drugi strani; poudarja, da je treba zbrati znanstvene podatke o vplivu rekreacijskega ribolova na ribje staleže;

9.  ponovno poudarja, kako pomembno je dosledno in neodvisno znanstveno mnenje za oceno stanja ribolovnih virov, da bi se sprejele odločitve v zvezi z upravljanjem, ki bodo omogočale največji trajnostni donos (MSY); poziva države članice, naj uporabijo sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za zbiranje znanstvenih podatkov, saj gre za bistveno nalogo, ki omogoča sprejemanje racionalnih in znanstveno utemeljenih odločitev o vprašanjih ribiške politike;

10.  poudarja, da je pomembno nadzirati ribiške dejavnosti, ki so eden od stebrov skupne ribiške politike; meni, da je treba za nadzor še naprej dodeljevati sredstva EU in da morajo države članice okrepiti prizadevanja za uporabo teh sredstev;

11.  poudarja, da je treba ohraniti sedanjo raven financiranja Evropske agencije za nadzor ribištva, da bi zagotovili pravilno izvajanje nalog inšpekcijskih pregledov in nadzora v ribiškem sektorju; poziva, naj se vloga agencije okrepi, da bo mogoče doseči cilje skupne ribiške politike in agenciji omogočiti okrepitev njenih dejavnosti v zvezi z upravljanjem ribiških flot in nadzorom postopkov spremljanja;

12.  ugotavlja, da je eden od izzivov ribiškega sektorja generacijska pomladitev in da jo je treba zagotoviti s posebnimi ukrepi politike in finančno podporo, da se mlade spodbudi k delu v tem sektorju in se jim zagotovitvijo podobni pogoji za druge gospodarske panoge, zlasti v najbolj oddaljenih regijah;

13.  poudarja, da je treba mladim z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter z drugimi shemami Unije za financiranje olajšati dostop do delovnih mest v ribiškem sektorju;

14.  meni, da izstop Velike Britanije iz EU ne sme biti izgovor za zmanjšanje sredstev; meni, da mora Unija najti potrebna sredstva za financiranje trdne finančne podpore za skupno ribiško politiko.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, João Ferreira, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Annie Schreijer-Pierik, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Rosa D’Amato, Seán Kelly, Francisco José Millán Mon, Nosheena Mobarik

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

António Marinho e Pinto

GUE

João Ferreira

PPE

Alain Cadec, Carlos Iturgaiz, Seán Kelly, Werner Kuhn, Gabriel Mato, Annie Schreijer-Pierik, Jarosław Wałęsa

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Ole Christensen, Richard Corbett, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas

VERTS/ALE

Ian Hudghton

1

-

EFDD

Mike Hookem

3

0

ECR

Nosheena Mobarik, Remo Sernagiotto, Peter van Dalen

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (4.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da Erasmus+ ostaja izjemno cenjen in nadvse priljubljen program, ki spodbuja mobilnost pri učenju mladih, o čemer priča tudi število prejetih prijav, ki presega razpoložljiva sredstva; močno obžaluje, da je predlagani proračun za program Erasmus+ v letu 2019 precej nižji od pričakovanj Parlamenta, saj ne presega načrtovanih zneskov v sedanjem večletnem finančnem okviru, tudi pri zagotavljanju preostalih dodatnih razpoložljivih sredstev za program, kakor je bilo dogovorjeno pri reviziji večletnega finančnega okvira; zato poziva, naj se sredstva v vseh štirih proračunskih vrsticah Erasmus+ glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 20 %, da bo mogoče izpolniti sedanje potrebe, se odzvati na pričakovanja, ki ga do programa gojijo državljani, ter mladim Evropejcem zagotoviti prihodnost, ki jo pričakujejo od EU; v zvezi s tem znova izraža podporo potrojitvi sredstev za program Erasmus+ v naslednjem večletnem finančnem okviru in poudarja, da se namerava boriti za to povečanje;

2.  ponovno izraža zaskrbljenost nad načinom, na katerega je bila sprva vzpostavljena evropska solidarnostna enota, in sicer brez pravne podlage in brez samostojne proračunske vrstice; prav tako ni zadovoljen s tem, da se bo končna odločitev o virih financiranja enote, razen določbe v zvezi s programom Erasmus+, sprejela šele v letnem proračunskem postopku; potrjuje, da bo natančno preučil pisni predlog spremembe Komisije ter poskrbel za to, da se bo v celoti spoštoval dogovor iz trialoga;

3.  opozarja na vrednost programa „Ustvarjalna Evropa“ za podporo avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju EU in vztraja, da bi morala raven financiranja ustrezati ambicioznosti programa; ugotavlja, da bi bilo treba proračun povečati za približno 44 %, če bi želeli v okviru podprograma MEDIA financirati vse visokokakovostne projekte; zato poziva, naj se sredstva v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2019 povečajo za kar 22 %, da bi se spoprijeli z nizko stopnjo uspešnosti prijav, povečali podporo za mrežo evropskih kinooperaterjev ter vključili – pa tudi financirali – uspešen pripravljalni ukrep v zvezi s podnaslavljanjem kulturne vsebine, ne da bi s tem ogrozili financiranje osrednjih dejavnosti; poudarja, da je tako podprogramu Kultura kot tudi medsektorski veji kronično namenjenih premalo sredstev, in poziva, naj se sredstva v obeh vrsticah glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo vsaj za 10 %; predlaga, naj se podprogramu Kultura vrh 10-odstotnega povečanja sredstev glede na predlog proračuna za leto 2019 namenijo dodatni 3 milijoni EUR, da bi razširili že uspešne, a trenutno omejene poskusne ukrepe v zvezi z individualno mobilnostjo umetnikov in kulturnih strokovnjakov v okviru priprav na naslednji program Ustvarjalna Evropa;

4.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so v novem predlogu za program Ustvarjalna Evropa v medsektorski veji predvidena sredstva za pluralizem in svobodo medijev ter medijsko pismenost; poziva, naj se v vmesnem času povečajo sredstva v proračunski vrstici za digitalno vsebino, avdiovizualno industrijo in druge medije (09 02 05), da se bo mogoče prek ukrepov za večjo medijsko pismenost bolje spopadati z lažnimi novicami ter zagotoviti neposredno podporo organizacijam, ki spremljajo in spodbujajo medijsko svobodo in pluralizem;

5.  pozdravlja, da je v novi program Ustvarjalna Evropa vključena tudi podpora za glasbeni sektor; ugotavlja, da gre pri tem za nadaljevanje uspešne pilotne pobude Komisije in pripravljalnega ukrepa Glasba premika Evropo, ki ga je predlagal odbor;

6.  poziva Komisijo, naj temeljito pregleda vse dejavnosti v sklopu multimedijskih ukrepov ter se prepriča, da služijo svojemu osnovnemu namenu, rezultate pa naj posreduje Parlamentu; poziva, naj se v letu 2019 dodelijo dodatna sredstva za prevzem obveznosti v višini 4,2 milijona EUR, s katerimi bi zagotovili pomembno delovanje mreže Euranet Plus v preostanku večletnega finančnega okvira; znova poudarja, da sedanje delovanje mreže, ki se financira iz rok v usta, ni vzdržno, zato je potrebna dolgoročna rešitev; poudarja, da je cilj na področju financiranja mreže Euranet Plus od leta 2020 naprej vsako leto zagotoviti 8,4 milijona EUR;

7.  opozarja, da je program „Evropa za državljane“ koristen za poglabljanje poznavanja EU med državljani in gojenje občutka državljanstva; vztraja, da je treba proračunska sredstva za financiranje prenovljene evropske državljanske pobude, ki so bila zmanjšana, obnoviti na prvotno raven; obžaluje, da v zakonodajnem predlogu za novo evropsko državljansko pobudo niso bili predstavljeni proračunski učinki na program „Evropa za državljane“, zaradi česar zakonodajalec ni imel na voljo bistvenih informacij; zahteva, da se ta sredstva ponovno vnesejo v proračunsko vrstico ter prav tako povečajo za 10 % glede na predlog proračuna za leto 2019, in sicer na podlagi trenutno načrtovanih zneskov za večletni finančni okvir, da bi zagotovili minimalno potrebno povečanje za program, ki se vztrajno spoprijema s pomanjkanjem sredstev in nizko stopnjo uspešnosti projektov, zaradi česar so kandidati pogosto razočarani;

8.  želi spomniti, da izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije pomeni zelo pereče izzive za evropske šole, zlasti glede na velikost angleškega jezikovnega oddelka (približno 21 % vseh šolarjev) in splošno razširjenost angleščine kot drugega jezika (61 % vseh šolarjev v šolskem letu 2016–2017); meni, da so še naprej prisotna pomembna vprašanja v zvezi s proračunom in izobraževanjem v zvezi z dolgoročnim zagotavljanjem prvovrstnega poučevanja angleškega jezika in nadaljnjim priznavanjem evropske mature v Združenem kraljestvu, ne glede na določbe člena 120 osnutka sporazuma o izstopu; poziva Komisijo in svet guvernerjev, naj Odboru za kulturo in izobraževanje poročata o svojih dolgoročnih načrtih za obravnavanje izzivov, povezanih z brexitom;

9.  opominja, da kulturni in izobraževalni projekti prejemajo podporo iz najrazličnejših programov in instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada EFSI in programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med programi, da bi zagotovila učinkovito porabo; predvsem poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi morebitne sinergije med različnimi programi EU, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI, Ustvarjalna Evrope, ter skladi COSME, EFSI in ESI, da bi bilo mogoče podpreti več projektov na področju kulturnih in ustvarjalnih panog;

10.  poudarja potencial pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot sredstev za preizkušanje ukrepov na področjih politik Unije in uvedbo novih inovativnih pobud, ki utegnejo postati stalni ukrepi Unije; poudarja, da so bili številni pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, ki jih je v aktualnem zakonodajnem obdobju predlagal odbor, nadvse uspešni in so utrli pot novi generaciji izobraževalnih in kulturnih programov; obžaluje, da pri vnaprejšnjem ocenjevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki ga opravlja Komisija, ostane zelo malo časa, da bi odbori za mnenje v Parlamentu obravnavali ocene in komentarje; prav tako obžaluje, da v nekaterih primerih ocene in komentarji Komisije niso povsem objektivni, saj je videti, da nanje vplivajo institucionalne ali osebne preference; opozarja, da to, da v Komisiji ni mogoče sprejeti pilotnega projekta ali pripravljalnega ukrepa, nikakor ne sme biti podlaga za nizko oceno;

11.  poziva Odbor za proračun, naj pregleda postopek obravnavanja in sprejemanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki trenutno ni pregleden in posameznim odborom za mnenje ne omogoča, da bi lahko v sklopu politik, za katere so pristojni, v zadostni meri oblikovali politične prednostne naloge na tem področju; poziva Odbor za proračun, naj pred glasovanjem o svežnju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov bolj dejavno sodeluje s posameznimi odbori za mnenje, prav tako pa naj razmisli o tem, kako bi bilo mogoče tem odborom dodeliti več pristojnosti, morda z nezavezujočimi finančnimi sredstvi, temelječimi na prednostnih nalogah in predhodni porabi na ustreznih področjih politik, da bi lahko sprejeli lastne prednostne pilotne projekte in pripravljalne ukrepe; meni, da bi se morda bilo mogoče s takšnim pristopom odzvati na kritiko, ki jo je Komisija izrazila v zvezi s čedalje večjim številom predlogov za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v minulih letih, ter spodbujati bolj osredotočeno in na prednostnih nalogah temelječo metodo v odborih.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Dietmar Köster, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Michel Reimon, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mark Demesmaeker

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

Morten Løkkegaard

PPE

Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Dietmar Köster, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward

VERTS/ALE

Michel Reimon

5

-

ECR

Mark Demesmaeker, Emma McClarkin, Morten Messerschmidt, Remo Sernagiotto

ENF

Dominique Bilde

-

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (4.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavec mnenja: Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja povečanje (za 6,7 % v primerjavi z 2018) odobritev za prevzem obveznosti za razdelek 3 (Varnost in državljanstvo) s 3,49 milijarde EUR v letu 2018 na 3,73 milijarde EUR v letu 2019; poudarja, da mora to povečanje preseči zgornjo mejo razdelka 3 za več kot 25 %, da bi ga dopolnilo za 927,5 milijona EUR v letu 2019 (+ 10 % v primerjavi z 2018); ugotavlja, da je to peto leto zapored, ko se instrument prilagodljivosti uporablja za podporo ukrepov, ki se izvajajo od leta 2015; zato poziva Komisijo, naj kot del novega večletnega finančnega okvira po letu 2020 vzpostavi stalen in trajnosten mehanizem za financiranje ukrepov na področju migracij in varnosti ter naj se na mehanizme prilagodljivosti zanaša le za financiranje resnično nepredvidljivih kriz;

2.  poudarja, da mora obravnavanje notranje varnosti ostati ena glavnih prednostnih nalog Unije in da je Sklad za notranjo varnost ključni finančni instrument za podpiranje držav članic na področju varnosti, vključno z bojem proti terorizmu in radikalizaciji, resnemu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti; vendar opaža uravnoteženje odobritev za prevzem obveznosti med Skladom za notranjo varnost in Skladom za azil, migracije in vključevanje v korist slednjega kot posledico vmesnega pregleda obeh; pozdravlja znatno povečanje odobritev za prevzem obveznosti Sklada za azil, migracije in vključevanje za 401,7 milijona EUR (+ 56 % v primerjavi z 2018) za financiranje nove dublinske zakonodaje (ob predvidevanju, da bo sprejeta do konca leta 2018); v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v vsakem primeru prednost nameni prerazporeditvam v letu 2019, pozdravlja tudi sredstva v višini 175 milijonov EUR, zahtevana za Grčijo, kar je zlasti posledica tega, da se bo 1. januarja 2019 iztekel instrument nujne humanitarne pomoči;

3.  poziva Komisijo, naj poveča število proračunskih vrstic Sklada za azil, migracije in vključevanje ter tako olajša spremljanje in poveča preglednost pri porabi finančnih sredstev za različne cilje oziroma za ustrezne proračunske vrstice; zlasti poziva Komisijo, naj v vseh prihodnjih predlogih proračuna loči odhodke za izboljšanje pravičnih strategij vračanja od odhodkov za zakonito migracijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav; meni, da bi bilo treba – kar zadeva Sklad za azil, migracije in vključevanje – nameniti prednost projektom, s katerimi se podpirajo prosilci za azil ter vključevanje migrantov in beguncev; priznava, da regionalne in lokalne oblasti ter civilna družba pozitivno prispevata k temu; poudarja predvsem, da imajo civilnodružbene organizacije pomembno vlogo pri reševanju življenj migrantov in prosilcev za azil na zunanjih mejah, pa tudi pri varstvu, podpiranju in uveljavljanju njihovih pravic; poziva Unijo in države članice, naj podpirajo civilno družbo in dejavnosti organizacij civilne družbe, tudi tako, da jim zagotovijo neposreden dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje;

4.  pozdravlja, da je bilo 4,9 milijona EUR namenjenih Evropskemu javnemu tožilstvu, ki bo preganjalo čezmejna kazniva dejanja zoper finančne interese Unije; obžaluje kontraproduktivno zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti za program „Pravosodje“ za 2,5 milijona EUR (– 5,4 % v primerjavi z 2018); izraža zaskrbljenost, da bo zmanjšanje nevzdržno glede na operativno rast in politične prednostne naloge na področju varnosti in pravice, tudi terorizma in čezmejnega kriminala;

5.  obžaluje predlagano zmanjšanje proračuna in kadrovskega načrta Eurojusta v primerjavi z drugimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, ki pomeni, da so ukrepi Unije za boj proti sedanjim varnostnim grožnjam zgolj polovični, saj ne omogočajo učinkovitega pravosodnega naknadnega ukrepanja; ugotavlja, da je Eurojust edini organ Unije, ki je to zmožen zagotoviti z usklajevanjem in sodelovanjem preiskovalnih organov v boju proti terorizmu, kibernetski kriminaliteti, tihotapljenju migrantov in organiziranemu kriminalu; poudarja, da je zadosten obseg finančnih sredstev pogoj, da bi Eurojust lahko pravilno deloval in razvijal vse strateške in operativne dejavnosti, ki so potrebne za vse večje število zadev in usklajevanje, hkrati pa preprečeval negativne učinke na svoje delovanje; zato poziva, da bi Eurojust v letu 2019 ojačali s proračunom v višini 41,2 milijona EUR in skupaj 217 delovnimi mesti; poudarja, da je treba proračunske potrebe Eurojusta uskladiti z realistično napovedjo v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 v skladu s stališčem Evropskega parlamenta o potrebi po zagotovitvi zadostnih sredstev v tem večletnem finančnem okviru za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, da bi preprečili sistematično vsakoletno uporabo določb iz večletnega finančnega okvira glede prožnosti;

6.  pozdravlja, da raven financiranja, ki se predlaga za Evropski azilni podporni urad, ustreza začetni zahtevi agencije Komisiji; pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog spremembe proračuna, da bi povečala financiranje za operacije, če se bo raven operativne podpore, ki so jo zahtevale države članice, v letu 2019 povečala;

7.  poudarja, da bo leto 2019 Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) polno izzivov glede na znatno povečanje njenih nalog in dodeljeni proračun ter da bo treba njene vire ustrezno povečati, da bo lahko uresničila pričakovanja v skladu s svojim novim mandatom; zato izraža zaskrbljenost zaradi predlaganega nezadostnega financiranja, pa tudi števila osebja za to agencijo, saj so njene naloge vse bolj celovite tudi zaradi posodobitve obstoječih baz podatkov (schengenski informacijski sistem, Eurodac in vizumski informacijski sistem) ter izvajanjem in operativnim upravljanjem drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev; poudarja, da so odobritve za prevzem obveznosti nujne za agencijo eu-LISA, zlasti za izvedbo načrtovanih dejavnosti v letu 2019, vključno z drugo fazo sistema za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) in schengenskim informacijskim sistemom; poudarja, da je treba okrepiti sredstva agencije eu-LISA ter zagotoviti 25 dodatnih pogodbenih uslužbencev, da bi agenciji omogočili, da zagotovi rezultate v skladu s svojim mandatom;

8.  pozdravlja povečanje odobritev (za 16% v primerjavi z 2018) za upravne odhodke Evropskega nadzornika za varstvo podatkov za pokrivanje novih odgovornosti, ki jih ima kot sekretariat Evropskega odbora za varstvo podatkov, njegovih dodatnih potreb v zvezi z novimi pravili o varstvu podatkov v institucijah Unije ter spremljanje agencij po nekdanjem tretjem stebru in zagotavljanje njihove skladnosti s pravili o varstvu podatkov;

9.  poziva k povečanju števila delovnih mest AD, vzpostavljenih za uradnika za temeljne pravice v Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex), da bi tej agenciji pomagali pridobiti strokovno znanje na visoki ravni o temeljnih pravicah in biti kos dodatnim nalogam uradnika za temeljne pravice;

10.  obžaluje, da proračun za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA) ni bil povečan, glede na to, da se pričakuje, da bo ta v letu 2019 dobila nove naloge in odgovornosti, saj so temeljne pravice še vedno pod pritiskom; poudarja, da so se naloge agencije FRA od sredine leta 2015 znatno povečale zaradi povečanega prihoda beguncev, migrantov in prosilcev za azil; je zaskrbljen, ker mandat agencije še vedno omejuje njeno vlogo pri podpiranju temeljnih pravic; poudarja, da bi morala imeti možnost na lastno pobudo pripravljati mnenja o zakonodajnih predlogih, njeno področje delovanja pa bi se moralo razširiti na vsa področja pravic, zaščitenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, na primer tudi na vprašanja policijskega in pravosodnega sodelovanja; zato predlaga ustrezno povečanje njenih finančnih in človeških virov, da bo lahko ustrezno izvajala nove naloge, ki izvirajo iz prošenj institucij Unije, držav članic in drugih agencij Unije; ponavlja, da bi se morala Komisija zlasti zaradi nazadovanja demokracije v nekaterih državah članicah še naprej osredotočati na vprašanja pravne države in temeljnih pravic, tudi tako, da predlaga trdnejše mehanizme spremljanja in nadomestila škode;

11.  poudarja, da je potrebnih več človeških in finančnih virov, da bi lahko Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) v celoti uveljavila svojo pravno podlago, ki je bila obnovljena leta 2015 in s katero se je njena ciljna skupina razširila z višjih policijskih uradnikov na uradnike kazenskega pregona po vsej Uniji in njenem sosedstvu; meni, da bo to pripomoglo k premostitvi vrzeli pri usposabljanju, ki službam držav članic za kazenski pregon onemogočajo, da bi v celoti izkoristile orodja in sisteme sodelovanja na ravni Unije na področjih organiziranega kriminala in terorizma, pri tem pa se bodo temeljne pravice v usposabljanju na področju kazenskega pregona obravnavale kot medsektorsko vprašanje;

12.  poudarja znatno povečanje odobritev za prevzem obveznosti z 10 milijard EUR v letu 2018 na 11,38 milijarde EUR v letu 2019 (+ 13,1 %) ter odobritev plačil (+ 17,0%) za razdelek 4 (Evropa v svetu); pozdravlja predlog, da se nerazporejena razlika do zgornje meje iz razdelka 4 in 1116,2 milijona EUR iz skupne razlike do zgornje meje za obveznosti za leto 2019 v celoti porabijo, da bi okrepili humanitarno pomoč in Evropski instrument sosedstva (ENI) zaradi zavez, sprejetih na konferenci o Siriji leta 2018; ugotavlja, da je v proračunu Unije za financiranje instrumenta za begunce v Turčiji (FRT II) predviden proračun v višini 1,45 milijarde EUR, za odziv na krizo v Siriji pa 560 milijonov EUR; poudarja občutno povečanje prispevka Unije iz njenega proračuna za FRT II; poziva Komisijo, naj učinkovito nadzira ustrezno porazdelitev in uporabo tega prispevka glede na vse slabše stanje na področju temeljnih pravic in svoboščin, pravne države in pomanjkanje neodvisnosti sodstva v Turčiji;

13.  pozdravlja predlog Komisije za pregled mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da bi se okrepil skupni pristop k obvladovanju nesreč; poudarja, da povečanje odobritev za prevzem obveznosti (+ 46,1%) in odobritev plačil (+ 33,6 %) mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 odraža pričakovano povečanje ukrepov v tretjih državah; meni, da je pozitivno, da dodelitve za humanitarno pomoč za leto 2019 vključujejo povečanja, povezana s finančnim načrtovanjem, v višini 120 milijonov EUR in 3,2 milijona EUR za izboljšanje ukrepov pripravljenosti na nesreče;

14.  poziva Komisijo, naj okrepi podporo za preiskovalno novinarstvo, tudi čezmejno preiskovalno novinarstvo, in medijsko svobodo prek namenskih sredstev kot ukrep za prispevanje k boju proti kriminalu in ozaveščanje državljanov Unije.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.8.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Daniel Dalton, Rachida Dati, Frank Engel, Tanja Fajon, Romeo Franz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Claude Moraes, Ivari Padar, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Gérard Deprez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jean Lambert, Andrejs Mamikins, Ana Miranda, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Bullock, Kostadinka Kuneva, Luigi Morgano, Gabriele Preuß

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

GUE/NGL

Kostadinka Kuneva, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Carlos Coelho, Rachida Dati, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Traian Ungureanu, Axel Voss

S&D

Monika Beňová, Tanja Fajon, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Cécile Kashetu Kyenge, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Luigi Morgano, Ivari Padar, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Romeo Franz, Jean Lambert, Ana Miranda, Judith Sargentini

8

-

ECR

Daniel Dalton, Branislav Škripek, Helga Stevens, Kristina Winberg

EFDD

Jonathan Bullock

ENF

Auke Zijlstra

NI

Udo Voigt

PPE

Frank Engel

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (4.7.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavka mnenja: Danuta Maria Hübner

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bo leto 2019 leto evropskih volitev in izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

1.  pozdravlja predlagano 4,1-odstotno povečanje obveznosti in 2,1-odstotno povečanje plačil za program Evropa za državljane ter 3,7-odstotno povečanje obveznosti in 24,4-odstotno povečanje plačil za program za pravice, enakost in državljanstvo v primerjavi s proračunom za leto 2018, saj ta programa prispevata k povečevanju splošne udeležbe državljanov v politiki Unije in pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

2.  meni, da je z ustavnega vidika potrebna okrepitev institucij Unije in da je zaradi nadnacionalnih izzivov, ki jih je treba obravnavati, kot so podnebne spremembe in priseljevanje, potreben proračun za leto 2019, ki bo realno višji kot tisti za leto 2018;

3.  glede na rezultate vmesne ocene izvajanja programa(1) Evropa za državljane poziva k 10-odstotnemu povečanju finančnih sredstev zanj, saj je bilo v njej ugotovljeno, da precejšnjega števila projektov, ki bi lahko povečali učinek tega programa, ni bilo mogoče financirati;

4.  meni, da bi bilo treba za krepitev znanja o Evropski uniji predvideti dodatna proračunska sredstva, zlasti, a ne samo, tako da se namenijo sredstva za financiranje razvoja skupnega učnega načrta za državljansko vzgojo;

5.  pozdravlja 46-odstotno povečanje obveznosti za evropsko državljansko pobudo in obžaluje 3-odstotno zmanjšanje plačil za ta program v primerjavi z letom 2018;

6.  pozdravlja 35-odstotno povečanje obveznosti in plačil za evropske politične stranke v skladu z nedavnimi spremembami, uvedenimi z Uredbo (EU, Euratom) 2018/673 Evropskega parlamenta in Sveta(2) o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij;

7.  je seznanjen s 5,3-odstotnim povečanjem obveznosti in 2,3-odstotnim povečanjem plačil za komunikacijske ukrepe, vendar obžaluje, da ni večje, zlasti ker bodo leta 2019 evropske volitve;

8.  meni, da imajo evropski javni prostori neizkoriščen potencial za obveščanje državljanov o vprašanjih, ki bodo obvladovala evropske volitve, in za njihovo vključitev v razpravo o prihodnosti Evrope; je zato prepričan, da bi morali mrežo evropskih javnih prostorov razširiti na vse države članice; obžaluje, da tega cilja ne bo mogoče uresničiti do evropskih volitev leta 2019, saj za zdaj obstaja samo 18 evropskih javnih prostorov, čeprav bi jih moralo biti do leta 2019 v skladu s finančnim načrtom 21;

9.  meni, da bi moral proračun za leto 2019 zagotoviti dodatno financiranje programov za spodbujanje in vključevanje priseljencev in beguncev, zlasti v državah, ki mejijo na Unijo, tudi da se zagotovi njihova popolna vključitev v skupnost prava, ki jo predstavlja Evropska unija;

10.  obžaluje, da Komisija s sredstvi iz obstoječih proračunskih vrstic nenehno financira novoustanovljene sklade, ki ne sodijo v okvir proračuna Unije, in se zato zanje ne izvaja parlamentarni nadzor.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

2.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Guy Verhofstadt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox, Jérôme Lavrilleux, David McAllister, Cristian Dan Preda

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Jonás Fernández, Birgit Sippel

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Guy Verhofstadt

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin

S&D

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Jonás Fernández, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Birgit Sippel

VERTS/ALE

Pascal Durand, Josep Maria Terricabras

3

-

ECR

Ashley Fox

EFDD

Daniela Aiuto

ENF

Gerolf Annemans

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

COM(2018)0170.

(2)

Uredba (EU, Euratom) 2018/673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 114 I, 4.5.2018, str. 1).


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (28.9.2018)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019

(2018/2046(BUD))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker Evropska unija med drugim temelji na enakosti spolov in ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je spodbujanje te enakosti temeljno načelo EU, zaradi česar je treba enakost spolov vgraditi v vse politike in dejavnosti ter ga prek vključevanja načela enakosti spolov in priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola obravnavati na vseh ravneh proračunskega postopka;

B.  ker neenakost postaja vse večji problem v Uniji, o čemer priča nedavno nazadovanje v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov, in ker je treba proračun Unije vse bolj oblikovati tako, da bo občutno prispeval k ohranjanju in nadgrajevanju socialnih pravic ter povečevanju enakosti spolov in izboljševanju položaja žensk;

C.  ker priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola pomeni vključevanje načela enakosti spolov v proračunski postopek in ocenjevanje proračunov na podlagi vidika spola ter vključuje vidik spola na vse ravni proračunskega postopka, prav tako pa prestrukturira prihodke in odhodke, da bi se spodbujala enakost spolov(1);

D.  ker ženske pogosteje kot moški opravljajo neplačano oskrbo, kar je eden glavnih razlogov, da so slabše zastopane na trgu dela; ker je povpraševanje po kakovostnih, dostopnih in cenovno sprejemljivih storitvah varstva otrok in dolgoročne oskrbe višje od trenutne ponudbe, nekatere družine iz prikrajšanih okolij pa imajo težave, saj si ne morejo privoščiti zasebne oskrbe;

E.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k zadostnemu financiranju in ohranjanju, kolikor je le mogoče, visoke vidnosti posebnega cilja programa Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, da bi zaščitil ženske in dekleta pred nasiljem;

F.  ker proračun z vključenim vidikom spola in z njim povezane politike prispevajo k uresničevanju enakosti spola ter k bolj trajnostni in vključujoči rasti in zaposlovanju, prav tako pa povečujejo preglednost in odgovornost javnih odhodkov;

G.  ker so eden od glavnih ciljev predloga splošnega proračuna Evropske unije za leto 2019 strateške naložbe in trajnostna rast, da bi podprli gospodarsko kohezijo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade; ker se je v zvezi s tem pomembno osredotočiti tudi na izboljšanje potenciala žensk v vseh sektorjih gospodarstva, vključno z digitalnim gospodarstvom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) ter naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko; ker se je treba na teh področjih posebej osredotočati na vprašanje spola in obravnavati občutno vrzel med spoloma ter pomanjkanje veščin v sektorjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike po vsej EU;

H.  ker mednarodne organizacije, na primer Mednarodni denarni sklad, odločno spodbujajo pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola kot standardno orodje dobrega upravljanja javnih financ in menijo, da je takšna priprava proračuna dobra; ker OECD meni, da gre pri pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola za osrednje orodje za izvajanje enakosti spolov v okviru javnih financ; ker skupna izjava Parlamenta, Sveta in Komisije, priložena večletnemu finančnemu okviru za obdobje 2014–2020, vse tri institucije zavezuje k vključitvi sestavin, ki se nanašajo na spol, v proračun EU, če je to primerno, vendar pa strateška prizadevanja Komisije za enakost spolov 2016–2020 navajajo, da se priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola ne uporablja sistematično za splošni proračun EU;

I.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in enakih možnosti in ker bi morali ženske in moški zato v enaki meri občutiti prednosti javnih skladov in storitev; ker se enakost spolov kljub političnim zavezam EU na visoki ravni v zvezi z enakostjo spolov in vključevanjem načela enakosti spolov ne upošteva pri sprejemanju odločitev o porabi na vseh področjih politik;

J.  ker so Unija in njene države članice skupaj največji svetovni donator, ki izplača več kot 50 % vse svetovne razvojne pomoči; ker bi morala Unija zaradi zmanjšanja pomoči drugih donatorjev za spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter reproduktivno zdravje žensk povečati finančno podporo, ki jo zagotavlja zdaj, zlasti na področjih, kjer je vidik spola še posebej izražen;

K.  ker je EU zavezana skupni izjavi o trgovini in krepitvi ekonomske vloge žensk in posledično k napredku pri vključevanju vidika spola v trgovinske in razvojne politike, o tem pa bi morala poročati leta 2019; ker je Parlament sprejel resolucijo o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU, v kateri je pozval k več novim ukrepom na področju spola in trgovine, ki zahtevajo močne proračunske in politične zaveze;

L.  ker je trgovina z ljudmi zavržna oblika kriminala, ki ogroža najbolj zapostavljene v družbi, predvsem ženske in dekleta, ki se izkoriščajo v namene prostitucije;

1.  poziva Komisijo in Svet, naj pri načrtovanju proračuna in javnih odhodkov sistematično upoštevata vidik spola, tudi med pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru, da bosta spoštovala enakost spolov ter s spodbujanjem in izvajanjem cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov prispevala k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja;

2.  se zavezuje, da bo v proračunskem postopku za leto 2019 spodbujal in varoval enakost spolov ter pravice žensk in deklet; poziva države članice in Komisijo, naj v proračunskem postopku upoštevajo vidik spola pri oblikovanju vseh proračunskih vrstic, ne pa zgolj programov, pri katerih je vpliv na spol najbolj očiten, da se bodo s proračunskimi prihodki in odhodki spodbujale enakost spolov in pravice žensk;

3.  je zaskrbljen, ker cilji na področju enakosti spolov kljub odločnim medinstitucionalnim in političnim izjavam niso niti izrecno navedeni v proračunskih dokumentih EU niti se ne upoštevajo v vseh fazah proračunskega postopka, v zadnjih letih pa je postalo spremljanje proračunskih obveznosti v zvezi s spodbujanjem enakosti spolov nemogoče, saj so bile izbrisane posebne proračunske vrstice, namenjene enakosti spolov; poudarja, da je treba povezati cilje glede enakosti spolov z namenskimi proračunskimi sredstvi; dodaja, da bi morala biti ta dodeljena sredstva namenjena tako vključevanju načela enakosti spolov kot ciljnim ukrepom, saj je dvojni pristop ključen za pozitivne rezultate na področju enakosti spolov; 

4.  opozarja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola ena od razsežnosti širše strategije za vključevanje načela enakosti spolov, in poudarja, kako pomembno je upoštevati vidik spola v vseh fazah političnega ciklusa; poudarja, da se ponuja izvrstna priložnost za ustrezen začetek vključevanja načela enakosti spolov pri oblikovanju novih politik in ustanavljanju organov;

5.  poudarja, da sodobnega in osredotočenega proračuna EU ni mogoče doseči brez jasnega in celovitega vidika spolov, ki je izjemno pomemben, saj omogoča boljše in na dokazih temelječe sprejemanje odločitev, ki po drugi strani prispeva k učinkoviti uporabi javnih sredstev in dodani vrednosti EU pri vseh njenih ukrepih;

6.  poziva, naj se holistično pristopi k ustanovitvi novega Evropskega organa za delo, in sicer naj se zahteva za pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola vključi v njegovo uredbo, v proračunu za leto 2019 pa oblikuje posebna proračunska vrstica za vključevanje načela enakosti spolov v okviru pristojnosti Evropskega organa za delo;

7.  znova zahteva, da se iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Kohezijskega sklada dodeli več sredstev za uveljavljanje ekonomskih in socialnih pravic žensk, zlasti prek zaposlovanja in vlaganja v visokokakovostne in cenovno dostopne javne storitve oskrbe, ter za zmanjšanje neenakosti med spoloma, tudi z uporabo obstoječih instrumentov na ravni Unije in držav članic in oblikovanjem posebne proračunske vrstice v ta namen;

8.  poziva, naj se sredstva dodelijo podpori podjetništva žensk ter omogoči in spodbuja dostop žensk do posojil in lastniškega financiranja v okviru programov in skladov Unije, kot so COSME, Obzorje 2020 in Evropski socialni sklad;

9.  poziva, naj se zagotovi enakopravno sodelovanje deklet in mladih žensk pri ukrepih, ki jih zajema pobuda za zaposlovanje mladih, ter naj se posebna pozornost nameni kakovosti ponudb za njihovo usposabljanje in zaposlovanje, vključno s sektorji digitaliziranega gospodarstva, IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

10.  poziva države članice, naj poskrbijo za dobro strukturirane pobude za pripravo proračunov ob upoštevanju vidika spola, ki bodo spodbudile enakost spolov prek izobraževanja in zdravstvenega varstva, predvsem izčrpne spolne vzgoje ter storitev za spolno in reproduktivno zdravje in pravice;

11.  spominja, da je ena od zahtev za pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola, da se oblikujejo neodvisne proračunske vrstice za cilje na področju enakosti spolov, opredeljene v posameznem programu; poudarja, da je treba povečati sredstva za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti, pa tudi nasilja na podlagi spola zoper osebe LGBTQI, med drugim z oblikovanjem neodvisne proračunske vrstice za program Daphne ter za spodbujanje enakosti spolov in upoštevanje vidika spolov v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, pri čemer bi bilo treba temu v letih 2014–2020 nameniti vsaj toliko sredstev kot v letu 2011, v okviru priprav na naslednji večletni finančni okvir pa temu posebnemu cilju dodeliti ločeno proračunsko vrstico; poziva, naj se ukrepom, katerih cilj je učinkovito izvajanje istanbulske konvencije, zagotovi trajnostno in ustrezno financiranje, pri tem pa posebna pozornost in finančna podpora nameni potekajočemu usposabljanju sodnih in drugih uslužbencev, ki se ukvarjajo s pritožbami zaradi spolne zlorabe in nasilja na podlagi spola;

12.  poziva EU in države članice, naj vključijo konkretne ukrepe in dodelijo ustrezna finančna sredstva za boj proti nasilju zoper ženske in dekleta ter zaščito migrantk in begunk, pa tudi žensk brez urejenega statusa, pred nasiljem; vztraja, da so potrebne ciljne naložbe, s katerimi bi poskrbeli za pravice in varnost žensk v celotnem azilnem postopku;

13.  opominja, da je precejšnje število beguncev in prosilcev za azil, ki vstopijo v EU, žensk in otrok; poudarja, da je načelo vključevanja enakosti spolov tudi eno od ustanovitvenih načel Sklada za azil, migracije in vključevanje, ter ponovno poziva, naj se v migracijskih in azilnih politikah upošteva razsežnost spolov, v ta namen pa dodelijo posebna sredstva za preprečevanje nasilja na podlagi spola in zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev ter storitev reproduktivnega zdravja in pravic;

14.  poziva Unijo in države članice, naj z ustreznimi proračunskimi obveznostmi po vsej Uniji okrepijo prizadevanja za izkoreninjenje trgovine z ženskami in dekleti v namene spolnega izkoriščanja ter zagotovijo ustrezne naložbe v pravice in zaščito žrtev, pa tudi ukrepe, s katerimi bi zmanjšali povpraševanje po tej vrsti trgovine; 

15.  poziva Unijo in države članice, naj z razvojno pomočjo EU podprejo organizacije za pravice žensk, opolnomočenje deklic in udeležbo žensk pri odločanju; spominja, da je treba nujno povečati financiranje Unije za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, da se premosti finančna vrzel, ki je nastala, potem ko so ZDA znova uvedle in razširile prepoved financiranja mednarodnih organizacij, ki izvajajo splave ali svetujejo glede njih (global gag rule);

16.  poudarja, da se je treba zoperstaviti zmanjševanju prostora za delovanje civilne družbe, in poziva Unijo in države članice, naj namenijo prednost naložbam v podporo in zaščito zagovornikov človekovih pravic, zlasti žensk, ki se pri delu soočajo z edinstvenimi ovirami in grožnjami zaradi spola, da bi jim zagotovili odmevno politično podporo in prepoznavnost, zlasti z nujnimi nepovratnimi sredstvi iz sklada evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) za nujne primere ogroženih zagovornikov človekovih pravic;

17.  meni, da bi morala Komisija, če želi izpolniti zahtevo in uresničiti cilj trajnostnega razvoja št. 5, zlasti pa zagotoviti splošni dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, temu področju, vključno z načrtovanjem družine, dodeliti ločeno proračunsko vrstico ali pa spolno in reproduktivno zdravje in pravice razglasiti kot cilj v različnih proračunskih vrsticah, kot so zdravje, izobraževanje, krepitev vloge mladih, človekove pravice in spol;

18.  poziva Unijo in države članice, naj okrepijo podporo za socialne, ekonomske in kulturne pravice deklet in žensk v partnerskih državah; v zvezi s tem poziva vse strani, naj poskrbijo, da se bo izvajanje GAP II izboljšalo na podlagi rezultatov iz letnih poročil;

19.  znova opozarja na pomembno vlogo Evropskega inštituta za enakost spolov in poziva, naj se ohranijo njegov proračun, kadrovski načrt in neodvisnost;

20.  poziva Unijo, naj podpre razvoj novih ukrepov, s katerimi se bodo spodbujali in podpirali enakost spolov, človekove pravice žensk ter krepitev njihove ekonomske vloge v trgovinskih politikah, sprejete zaveze pa naj podkrepi z ustreznimi finančnimi sredstvi.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, André Elissen, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Michaela Šojdrová

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck, José Inácio Faria, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jordi Solé

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marek Plura, Damiano Zoffoli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Stefan Eck, Kostadinka Kuneva

PPE

Anna Maria Corazza Bildt, José Inácio Faria, Jérôme Lavrilleux, Marek Plura

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Maria Noichl, Pina Picierno, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Jordi Solé, Ernest Urtasun

3

-

ECR

Jadwiga Wiśniewska

ENF

André Elissen

PPE

Marijana Petir

1

0

PPE

Michaela Šojdrová

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Auke Zijlstra


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

27

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Zbigniew Kuźmiuk

PPE

Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Iris Hoffmann, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

5

-

ECR

Bernd Kölmel

EFDD

Eleonora Evi

ENF

Auke Zijlstra

GUE/NGL

Younous Omarjee

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

2

0

VERTS/ALE

Jordi Solé, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 19. oktober 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov