POROČILO o zahtevi za posvetovanje o privilegijih in imuniteti Alfonsa Luigija Marre
15.10.2018 - (2018/2058(IMM))
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Gilles Lebreton
PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zahtevi za posvetovanje o privilegijih in imuniteti Alfonsa Luigija Marre
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zahteve za posvetovanje o privilegijih in imuniteti Alfonsa Luigija Marre, ki jo je dne 7. marca 2018 posredovalo italijansko pritožbeno sodišče (Corte d’Appello) v Neaplju v zvezi s sodnimi postopki, ki so bili začeti proti njemu (ref. št. 4831/2015 RG in št. 4832/2015 RG), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 17. aprila 2018,
– po zagovoru Alfonsa Luigija Marre v skladu s členom 9(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2002 o imuniteti italijanskih poslancev in ravnanju italijanskih organov v tej zadevi[2],
– ob upoštevanju člena 5(2) in člena 9(14) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0325/2018),
A. ker je bil Alfonso Luigi Marra poslanec v Evropskem parlamentu od 21. julija 1994 do 19. julija 1999;
B. ker je bil proti Alfonsu Luigiju Marri dvakrat uveden sodni postopek v zvezi z domnevno žaljivimi izjavami, zapisanimi na letaku z dne 19. septembra 1996, ko je bil poslanec Evropskega parlamenta; ker sta sodišče prve stopnje (sodbi z dne 17. in 22. februarja 2000) in sodišče druge stopnje (sodba z dne 6. marca 2002) Alfonsu Luigiju Marri naložila, naj oškodovancem plača odškodnino; ker je italijansko vrhovno sodišče (Corte di Cassazione) na zahtevo Alfonsa Luigija Marre s sklepom z dne 20. februarja 2007 zadevo predložilo Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje o razlagi pravil Skupnosti o imuniteti poslancev;
C. ker je Parlament medtem sprejel resolucijo z dne 11. junija 2002 o imuniteti italijanskih poslancev in ravnanju italijanskih organov v tej zadevi; ker je Parlament ob tej priložnosti menil, da je primer Alfonso Luigi Marra očiten primer brezpogojne imunitete, da bi bilo treba pristojna sodišča pozvati, naj Parlamentu pošljejo dokumentacijo, ki so potrebna za ugotovitev, ali zadevni primeri vključujejo brezpogojno imuniteto iz člena 8 Protokola št. 7, in da bi morala biti pristojna sodišča pozvana, da do končne ugotovitve Parlamenta prekinejo postopek; ker je bilo iz navodil v pozivu Sodišču razvidno, da italijanska sodišča niso prejela resolucije;
D. ker je Sodišče v okviru navedenega predloga za sprejetje predhodne odločbe razsodilo, da mora nacionalno sodišče, če je bila vložena tožba proti evropskemu poslancu pred tem sodiščem in če je to obveščeno, da je uveden postopek za zaščito privilegijev in imunitete tega istega poslanca, kot je določen v Poslovniku Parlamenta, prekiniti sodni postopek in Parlament zaprositi, da poda svoje mnenje v najkrajšem času[3];
E. ker je italijansko vrhovno sodišče po razsodbi Sodišča v sodbah z dne 10. decembra 2009 zadevo vrnilo pritožbenemu sodišče v Neaplju, da bi lahko to sprejelo odločitev o zadevi Alfonsa Luigija Marre upoštevaje resolucijo Parlamenta z dne 11. junija 2002 in ustrezno sodno prakso Sodišča; ker je pritožbeno sodišče v sodbah z dne 5. decembra 2012, ne da bi zadržalo postopek in zahtevalo mnenje Parlamenta, potrdilo svoje prejšnje sodbe, s katerimi je bilo Alfonsu Luigiju Marri naloženo plačilo odškodnine oškodovancem; ker je italijansko vrhovno sodišče s sodbo z dne 30. aprila 2015 razveljavilo odločbo pritožbenega sodišča in mu zadevo vrnilo, da bi lahko prekinilo postopek in zahtevalo mnenje Parlamenta; ker se je pritožbeno sodišče v Neaplju dejansko odločilo za prekinitev postopka in se z dopisom z dne 27. januarja 2018 obrnilo na Evropski parlament, da bi se posvetovalo o privilegijih in imunitetah Alfonsa Luigija Marre;
F. ker se člen 8 in člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije med seboj izključujeta[4]; ker obravnavani primer zadeva le domnevno diskriminatorna mnenja, ki jih je izrazil poslanec Evropskega parlamenta; ker je zato samoumevno, da se uporabi zgolj člen 8;
G. ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskave, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi izraženega mnenja ali oddanega glasu pri opravljanju svojih dolžnosti; ker je torej treba tako imuniteto šteti za absolutno imuniteto, ki preprečuje vsak sodni postopek zaradi izraženega mnenja ali glasu, podanega pri opravljanju poslanskih funkcij, saj varuje svobodo izražanja in neodvisnost evropskih poslancev[5];
H. ker je Sodišče razsodilo, da mora evropski poslanec, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna[6]; ker čeprav so bile domnevno žaljive izjave izražene med letoma 1996 in 2001, torej pred sodbo leta 2011 v zadevi Patriciello, pa ostaja dejstvo, da so italijanska sodišča leta 2018 Odbor za pravne zadeve zaprosila za mnenje, kar pomeni, da je bila po tem ustvarjena sodna praksa;
I. ker dejstva zadeve, ki izhajajo iz dokumentov, danih na voljo Odboru za pravne zadeve, in iz zaslišanja pred tem odborom, kažejo, da izjave Alfonsa Luigija Marre niso neposredno in očitno povezane z njegovimi parlamentarnimi dejavnostmi;
J. ker zato ni mogoče reči, da je Alfonso Luigi Marra, ko je izrekel ta mnenja, ravnal v okviru svoje dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta;
1. meni, da mnenja, ki jih je izrazil Alfonso Luigi Marra, niso zajeta v parlamentarno imuniteto v smislu člena 8 Protokola št. 7;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Italijanske republike in Alfonsu Luigiju Marri.
- [1] Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.)
- [2] UL C 261E, 30.10.2003, str. 102.
- [3] Združeni zadevi C-200/07 in C-201/07, Marra, naveden zgoraj, točka 43.
- [4] Združeni zadevi C-200/07 in C-201/07, Marra, naveden zgoraj, točka 45.
- [5] Združeni zadevi C-200/07 in C-201/07, Marra, naveden zgoraj, točka 27.
- [6] Zgoraj navedena zadeva C-163/10, Patriciello, točki 33 in 35.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
10.10.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
14 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Laura Ferrara, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Geoffroy Didier, Angelika Niebler |
||||