Postopek : 2017/2270(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0328/2018

Predložena besedila :

A8-0328/2018

Razprave :

PV 13/11/2018 - 16
CRE 13/11/2018 - 16

Glasovanja :

PV 14/11/2018 - 14.11
CRE 14/11/2018 - 14.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 592kWORD 77k
16.10.2018
PE 623.853v02-00 A8-0328/2018

s priporočili Komisiji o humanitarnih vizumih

(2017/2270(INL))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Juan Fernando López Aguilar

(Pobuda – člen 46 Poslovnika)

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji o humanitarnih vizumih

(2017/2270(INL))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 4, 18 in 19,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in protokola k tej konvenciji iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (vizumski zakonik)(1),

–  ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora OZN o beguncih, ki sledita Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih, ki jo je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela 19. septembra 2016,

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti humanitarnih vizumov, ki jo je pripravila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0328/2018),

A.  ker kljub številnim napovedim in zahtevam za varne zakonite poti, ki bi omogočale dostop do evropskega ozemlja, za osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito, na evropski ravni trenutno ni harmonizacije glede postopkov zaščitenega vstopa in pravnega okvira za humanitarne vizume, tj. vizume, izdane osebam za vstop na ozemlje države članice, da bi tam zaprosile za mednarodno zaščito;

B.  ker v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2017 v zadevi C-638/16(2) državam članicam na podlagi prava Unije ni treba izdati humanitarnega vizuma osebam, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje, da bi zaprosile za azil, lahko pa to storijo na podlagi svojega nacionalnega prava; ker ta sodba razlaga obstoječe pravo Unije, ki se lahko spremeni;

C.  ker več držav članic ima ali so imele nacionalne sheme za izdajanje humanitarnih vizumov za zagotovitev nacionalnega zaščitenega vstopa ljudem v stiski;

D.  ker je število oseb, sprejetih na podlagi nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito ali preselitev, še vedno nizko v primerjavi z globalnimi potrebami, razlike med državami članicami pa so velike; ker je področje uporabe nacionalnih postopkov vstopa za humanitarno zaščito in preselitev opredeljeno ozko ter je v primeru preselitve strogo povezano z merili ranljivosti in registracijo kot begunec pri uradu visokega komisarja OZN za begunce;

E.   ker je zato približno 90 % oseb, ki so prejele mednarodno zaščito, v Unijo vstopilo nezakonito, kar je privedlo do njihove stigmatizacije še pred prihodom na zunanje meje držav članic;

F.   ker so samske ženske, ki potujejo same ali z otroki, ženske, ki so glava družine, noseče ali doječe ženske, invalidi, najstnice in starejše ženske med tistimi, ki so na migrantskih poteh proti Evropi najbolj izpostavljeni ter se soočajo z večjo nevarnostjo za nasilje na podlagi spola, kot so posilstvo, nasilje in spolno in gospodarsko izkoriščanje s strani trgovcev in tihotapcev, katerih tarča so; ker so ženske in dekleta poleg tega običajno bolj dovzetne za vse oblike izkoriščanja, vključno z izkoriščanjem delovne sile in spolnim izkoriščanjem na migracijskih poteh v Unijo in so pogosto prisiljene v spolne odnose za preživetje in zato, da lahko nadaljujejo potovanje;

G.   ker so bile človeške žrtve teh politik ocenjene na vsaj 30.000 smrti na mejah Unije od leta 2000; ker je nujno potreben pravni okvir Unije kot eden izmed načinov, da bi odpravili nesprejemljivo umiranje migrantov v Sredozemlju in na migracijskih poteh v Unijo, se resnično borili proti tihotapljenju ljudi, izpostavljenosti trgovini z ljudmi, izkoriščanju delovne sile in nasilju, upravljali urejen prihod, dostojen sprejem in pravično obravnavo prošenj za azil, optimizirali proračun držav članic in Unije, povezan z azilnimi postopki, nadzorom meje ter dejavnostmi iskanja in reševanja, ter dosegli usklajene prakse v pravnem redu Unije na področju azila;

H.   ker je Parlament v Uredbo (ES) št. 810/2009 poskušal vključiti določbe v tej smeri;

I.   ker sta Svet in Komisija zavrnila te spremembe, med drugim na podlagi tega, da take določbe ne bi smele biti vključene v Uredbo (ES) št. 810/2009, saj njeno področje uporabe zajema le vizume za kratkoročno bivanje;

J.  ker se je Parlament zaradi neukrepanja Komisije zato odločil, da bo nadaljeval pripravo tega zakonodajnega samoiniciativnega poročila o humanitarnih vizumih;

K.   ker je bilo vloženega veliko dela, tudi s pomočjo strokovnjakov, da bi pripravili priporočila, ki so priložena temu predlogu;

1.  poziva Komisijo, naj do 31. marca 2019 na podlagi člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži predlog uredbe o vzpostavitvi evropskega humanitarnega vizuma, pri čemer naj upošteva priporočila iz Priloge;

2.  meni, da bi države članice morale imeti možnost, da izdajo humanitarni vizum osebam, ki želijo mednarodno zaščito, da bi jim omogočili vstop na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v zadevni državi članici,

3.  meni, da bi morali evropski humanitarni vizumi dopolnjevati že obstoječe nacionalne postopke vstopa za humanitarno zaščito, postopke preselitve in spontane prošnje v skladu z mednarodnim pravom o beguncih ter jih ne bi smeli nadomestiti;

4.  meni, da kakršna koli pobuda za evropske humanitarne vizume ne bi smela posegati v druge pobude na področju migracijske politike, vključno s tistimi, ki so namenjene odpravljanju temeljnih vzrokov migracij;

5.  poudarja nujno potrebo po varnih in zakonitih poteh v Unijo, humanitarni vizumi pa naj bi bil ena od njih; zlasti so pomembne z vidika spola, saj so ženske še posebej ranljive in so zato bolj izpostavljene spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola na poti in v sprejemnih centrih; poudarja, da so ženske in dekleta v tretjih državah zaradi šibkega ekonomskega stanja in drugih odvisnosti pogosto v položaju, ko je za njih še manj kot za moške verjetno, da bodo varno zaprosile za azil;

6.  meni, da bi moral del finančnih posledic zahtevanega predloga kriti splošni proračun Unije kot praktičen izraz načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, vključno s finančnimi posledicami, med državami članicami, v skladu s členom 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter nacionalnim parlamentom, Sodišču Evropske unije, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJEPRIPOROČILA

O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament meni, da bi moral predvideni zakonodajni akt:

1.  OBLIKA IN NASLOV PREDVIDENEGA INSTRUMENTA

–   biti ločen pravni akt, ki bo sprejet v obliki uredbe z naslovom „Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega humanitarnega vizuma“,

2.  PRAVNA PODLAGA

–   imeti za pravno podlago člen 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

3.  OBRAZLOŽITEV

–   biti utemeljen z naslednjim:

–   trenutno pravno vrzeljo v pravu Unije, ki poleg postopkov preselitve, ki se uporabljajo za ranljive begunce, v pravnem redu o vizumih, mejah ali azilu ne določa postopkov za sprejem oseb, ki želijo zaščito, na ozemlje držav članic, pri čemer približno 90 % oseb, ki jim je posledično priznan status begunca in upravičenca do subsidiarne zaščite, na ozemlje držav članic prispe nezakonito, (3)pogosto po življenjsko nevarnih poteh,

–   tveganjem razdrobljenosti, saj države članice vse pogosteje vzpostavljajo svoje programe humanitarnega sprejema in postopkov, kar je v nasprotju s splošnim ciljem iz člena 78(1) PDEU, tj. oblikovati skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti, in tudi povzroča tveganje, da bodo te različne sheme ovirale enotno uporabo skupnih določb o vstopu državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, kot je določeno uredbah (ES) št. 810/2009(4) in (EU) 2016(399(5) Evropskega parlamenta in Sveta,

–   visokimi stroški, tako v človeškem kot v socialnem, gospodarskem in proračunskem smislu, ki so povezani z obstoječim stanjem za zadevne državljane tretjih držav (plačila tihotapcem, tveganje trgovine z ljudmi in izkoriščanja, tveganje preganjanja, tveganje smrti in trpinčenja itd.) ter za države članice in Unijo (višji proračun za iskanje in reševanje, tudi za zasebne ladijske prevoze, zaščito mej, sodelovanje s tretjimi državami, azilne postopke in morebitno vrnitev v primeru zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito ter boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in tihotapljenju itd.),

–   dodano vrednostjo ukrepov Unije v smislu zagotavljanja skladnosti z vrednotami Unije, vključno s temeljnimi pravicami, medsebojnega zaupanja med državami članicami in zaupanja v sistem s strani prosilcev za azil, pravne varnosti, predvidljivosti ter enotne uporabe in izvajanja pravil, doseganja ekonomije obsega in zmanjšanja zgoraj navedenih stroškov obstoječega stanja,

–   opozorilom, da se Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6) in Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7) uporabljata samo na ozemlju držav članic, medtem ko trenutno za prosilce za azil trenutno ni dovolj zakonitih načinov, da bi prišli do tega ozemlja,

–  opozorilom, da se po predložitvi prošnje za azil v državi članici uporabljajo določbe skupnega evropskega azilnega sistema Unije,

–  dejstvom, da zavrnitev prošnje za izdajo evropskega humanitarnega vizuma nikakor ne vpliva na pravico, da se zaprosi za azil v EU, niti prosilcu ne preprečuje, da bi uporabil druge razpoložljive sisteme varstva,

4.  SPLOŠNE DOLOČBE

–   imeti za cilj oblikovati določbe o postopkih in pogojih za izdajo humanitarnih vizumov, v skladu s katerimi lahko države članice izdajo evropski humanitarnim vizum osebam, ki želijo mednarodno zaščito, da bi jim omogočili vstop na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v zadevni državi članici,

–   v svojem področju uporabe zajemati državljane tretjih držav, ki morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001(8) in pri katerih so trditve o izpostavljenosti preganjanju ali tveganju preganjanja iz direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9) očitno utemeljene, vendar še niso v postopku preselitve, kot je opredeljen v nacionalnih programih preselitve ali v [novi uredbi o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev ali] Direktivi 2001/55/ES(10),

–   s področja uporabe izključevati družinske člane, ki bi sicer imeli pravico do pravočasne združitve z družino v državi članici na podlagi drugih pravnih aktov Unije ali nacionalne zakonodaje,

5.  POSTOPKI ZA IZDAJO HUMANITARNIH VIZUMOV

–   določati, da se take vloge za vizume vložijo neposredno, elektronsko ali pisno, na katerem koli konzulatu ali veleposlaništvu držav članic,

–   določati praktične postopke za take vloge za vizume, vključno z izpolnitvijo prijavnega obrazca, zagotavljanjem informacij o identiteti vlagatelja, vključno z biometričnimi identifikatorji, in zagotavljanje čim bolje dokumentiranih razlogov za potrebo po mednarodni ali humanitarni zaščiti,

–   določati, da je treba vlagatelja take vloge povabiti na pogovor, po potrebi ob pomoči tolmača, ki ga je mogoče izvesti tudi na daljavo prek avdio in video komunikacije, kar zagotavlja ustrezno raven varnosti, varstva in zaupnosti,

–   določati, da vložene dokumente, vključno z njihovo pristnostjo, oceni pristojni, neodvisni in nepristranski organ z ustreznim poznavanjem in strokovnim znanjem s področja mednarodne zaščite,

–   določati, da se vloge za izdajo vizuma ocenijo na podlagi vlagateljeve izjave in pogovora ter po možnosti ustreznih dokazil, ne da bi se izvedel celoten postopek določanja statusa,

–   določati, da se pred izdajo tega vizuma izvede varnostni pregled vsakega prosilca prek ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Unije ob popolnem spoštovanju veljavnih določb o varstvu podatkov, da bi zagotovili, da prosilec ne predstavlja varnostnega tveganja,

–   določati, da se odločitev glede vlog za vizume sprejme v 15 koledarskih dneh od datuma vložitve vloge,

–   določati, da se odločitev glede vloge sporoči vlagatelju in da mora biti prilagojena posamezniku, pisna in utemeljena,

–   določati, da ima državljan tretje države, ki se mu izdaja vizuma zavrne, možnost pritožbe, kot je trenutno predvideno v primeru zavrnitve izdaje vizuma za kratkoročno bivanje ali zavrnitve vstopa na meji,

6.  IZDAJA HUMANITARNEGA VIZUMA

–   določati, da se taki vizumi izdajo z običajno nalepko in vnesejo v vizumski informacijski sistem,

–   določati, da izdani humanitarni vizum omogoča imetniku vstop na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, izključno za namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v zadevni državi članici,

7.  UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA

–   določati, da vloge za tak vizum obravnava ustrezno usposobljeno osebje,

–   določati, da lahko tako osebje dela bodisi na veleposlaništvih ali konzulatih bodisi v državah članicah, pri čemer se vloge posredujejo elektronsko, pogovori pa se izvajajo na daljavo,

–   določati, da lahko nekatere vidike postopka, ki ne vključujejo kakršnega koli predhodnega izbora primerov, ocene ali odločanja, upravljajo zunanji ponudniki storitev, vključno z zagotavljanjem informacij, dogovarjanjem za pogovore in zbiranjem biometričnih identifikatorjev,

–   določati, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje varstva in varnosti podatkov ter zaupnosti komunikacij,

–   določati, da države članice sodelujejo med seboj, z agencijami Unije, mednarodnimi organizacijami, vladnimi in nevladnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi deležniki, da bi se zagotovila njegova usklajena uporaba,

–   določati, da morajo biti informacije o postopkih in pogojih takega vizuma ter o pogojih in postopkih za pridobitev mednarodne zaščite na ozemlju držav članic široko dostopne, tudi na spletiščih veleposlaništev in konzulatov držav članic ter prek Evropske službe za zunanje delovanje,

8.  KONČNE DOLOČBE

–  zagotoviti znatno finančno podporo v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja, ki bi bila na voljo državam članicam za njegovo izvajanje,

–   predvideti, da ima država članica, ki izda humanitarni vizum, dostop do enakega nadomestila iz sklada za migracije in azil, kot če sprejme begunca prek evropskega okvira za preselitev,

9.  SPREMEMBE DRUGIH PRAVNIH AKTOV

–   določiti spremembe:

–  Uredbe (ES) št. 810/2009, da bi razjasnili, da se za osebe, ki želijo mednarodno zaščito, uporabljajo določbe uredbe o vzpostavitvi evropskega humanitarnega vizuma,

–  Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(11), da bi se vloge za evropski humanitarni vizum vnesle v ta sistem,

–  Uredbe (EU) 2016/399, da bi prilagodili pogoje za vstop oseb, ki jim je bil izdan evropski humanitarni vizum,

–  Sklada za integrirano upravljanje meja, da bi državam članicam zagotovili finančna sredstva za izvajanje uredbe o vzpostavitvi evropskega humanitarnega vizuma,

–  člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah(12) in Direktive Sveta 2001/51/ES(13), da bi bili prevozniki, ki prevažajo državljane tretjih držav, oproščeni odgovornosti, obveznosti in kazni, če državljani tretjih držav izjavijo, da nameravajo zaprositi za mednarodno ali humanitarno zaščito na ozemlju držav članic.

(1)

  UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

(2)

  Sodba Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2018, X in X proti Belgiji, C-638/16, ECLI:EU:C2017:173.

(3)

  Hein in Donato (CIR), 2012: Exploring avenues for protected entry in Europe (Preučitev možnosti za zaščiteni vstop v Evropo), str. 17.

(4)

  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(5)

  Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(6)

  Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(7)

  Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(8)

  Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(9)

  Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(10)

  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(11)

  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(12)

  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(13)

  Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10.7.2001, str. 45).


OBRAZLOŽITEV

Ozadje(1)

Parlament je začel pozivati k uvedbi humanitarnih vizumov zaradi migracijske krize in nesprejemljivega števila smrtnih žrtev v Sredozemlju. Svoje mnenje je med drugim izrazil v resoluciji z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji.

O humanitarnih vizumih se je v okviru EU že razpravljalo, a brez konkretnih rezultatov. Trenutno obstaja več ciljnih nacionalnih programov, ni pa pravnega okvira na ravni EU.

Odbor LIBE je to pravno vrzel poskušal zapolniti ob pregledu vizumskega zakonika (2014/0094(COD)), toda tako Svet kot Komisija sta med tristranskimi pogajanji, ki so se začela maja 2016, nasprotovala vključenim predlogom sprememb v zvezi s tem. Septembra 2017 jih je pogajalska ekipa Parlamenta umaknila po večmesečnem zastoju pri pogajanjih, ki jih Svet ni želel nadaljevati, če se predlogi sprememb ne bi umaknili. Odbor LIBE je sklenil, da namesto tega pripravi zakonodajno samoiniciativno poročilo.

Svet in Komisija sta kljub temu prekinila pogajanja.

Odbor LIBE je bil 6. decembra 2017 na podlagi člena 225 PDEU in pravila 46 imenovan, da pripravi to zakonodajno samoiniciativno poročilo.

Pri pripravi tega poročila je poročevalec poiskal informacije tako pri poročevalcih v senci, kakor tudi pri civilni družbi in akademskih krogih. Poleg tega je njegovo pripravo podprla Služba Evropskega parlamenta za raziskave v okviru ocene evropske dodane vrednosti. Poročevalec se želi zahvaliti za sodelovanje in zagotovljeno pomoč.

Zahteve Parlamenta Komisiji

Komisiji bi bilo treba podati jasno zahtevo za zakonodajni predlog o uvedbi evropskih humanitarnih vizumov, ki bi ga Komisija morala predložiti do konca marca 2019. To obdobje se morda zdi kratko. Je pa povsem upravičeno glede na nujnost zadeve, poglobljene razprave, ki so potekale, izvedene študije in podrobna priporočila, vključena v to poročilo.

Podrobna obrazložitev priporočil

Vrstni red priporočil, ki so navedena v Prilogi, ki je sestavni del predloga resolucije, temelji na strukturi zakonodajnega instrumenta. Priporočila zajemajo ključne elemente, ki bi jih tak zakonodajni instrument moral vsebovati.

Zakonodajni instrument bi moral biti nov, ločen pravni akt. Razprave o vizumskem zakoniku so pokazale, da je tak pravni akt nujen. Poročevalec meni, da bi bila uredba primerna izbira za instrument v okviru pravnega reda na področju vizumov.

Pravna podlaga

Poročevalec meni, da bi bila kombinacija členov 77(2)(b) in 78(2)(g) PDEU primerna pravna podlaga ob upoštevanju mejnih kontrol in obvladovanja prihoda oseb, ki prosijo za azil.

Utemeljitev predloga

Uvodne izjave novega zakonodajnega instrumenta bi se morale začeti z utemeljitvijo glavnega razloga za instrument, 

trenutnega paradoksalnega stanja, in sicer da v pravu EU ni nobenega določila, kako naj bi begunec dejansko prispel na ozemlje, zaradi česar so skoraj vsi prihodi nezakoniti. To stanje ima resne posledice tako za posameznika kot tudi za države članice. Ljudje, ki bežijo, se morajo s pomočjo tihotapcev odpraviti na smrtno nevarno pot, za katero morajo plačati zelo veliko denarja in na kateri so izpostavljeni izkoriščanju, slabemu ravnanju in zlorabam. Negativna stran, ki jo to pomeni za države članice, so učinki nenadzorovanih prihodov (pri čemer ni znano število prispelih oseb in ni podatkov o tem, kdo prispe) in močnejša prizadevanja, ki so potrebna za upravljanje teh prihodov v smislu okrepljenih mejnih kontrol in nadzora, dejavnosti iskanja in reševanja, sodelovanja s tretjimi državami itd. Države članice se hkrati soočajo z vse večjim organiziranim kriminalom, ki ima koristi od dobička pri tihotapljenju ljudi. 

Dodaten argument za tak nov zakonodajni instrument je tveganje razdrobljenosti. Omeniti je treba, da države članice vzpostavljajo nacionalne sheme, vendar se vse razlikujejo med seboj. Poročevalec pozdravlja vse pobude, ki zagotavljajo varen prehod. Glede na to, da je EU območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja (člen 3(2) PEU), bi bilo istočasno treba nameniti več pozornosti splošnim politikam. 

Ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva in spoštovanja človekovih pravic (člen 2 PEU), je tak instrument na koncu potreben, da bi EU izpolnila svoje zahteve v skladu s Pogodbo.

Splošne določbe

Cilj novega instrumenta bi moral biti omejen na določbe o postopkih in pogojih za izdajo novih humanitarnih vizumov. Po svoji naravi bi to moral biti vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki bi imetniku omogočil, da prispe na ozemlje, kjer bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Država članica, ki izda vizum, bi bila tako odgovorna za azilne postopke.

Potekale so razprave o tem, ali bi bilo treba vzpostaviti neke vrste mehanizem za premestitev. Poročevalec po skrbnem premisleku ne predlaga takšnega mehanizma, saj se želi izogniti temu, da bi sistem postal pretirano zapleten. 

Nov instrument bi moral zajemati državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost ter ki potrebujejo zaščito pred dejanskim tveganjem, da bi bili izpostavljeni preganjanju ali da bi utrpeli resno škodo, ter ki niso zajeti z nobenim drugim instrumentom, kot je preselitev. Poročevalec močno podpira preselitve, vendar to ne sme biti edina varna zakonita pot, saj je na voljo zgolj omejeni skupini beguncev z že priznanim statusom.

Postopki in pogoji za izdajo humanitarnih vizumov 

Postopki za takšne vizume bi morali biti podobni tistim pri vizumih za kratkoročno bivanje, v kolikor to dopušča njihova narava. To bi se na primer nanašalo na postopkovne korake, roke za obravnavo, zahtevo za prijavni obrazec in biometrične podatke, sodelovanje zunanjih ponudnikov storitev, varnostne preglede in pravico do pritožbe. Ti postopki pa bi se morali med seboj razlikovati, če bi bilo to potrebno zaradi posebnih okoliščin zadevne osebe. Na primer, vedno bi biti moral opravljen razgovor (tudi zaradi obravnave tveganja nedovoljene trgovine z ljudmi) ter vedno bi moralo biti mogoče vložiti prošnjo prek elektronskih sredstev. Poleg tega bi se morala v zvezi z vlogami za izdajo vizumov več uporabljati sodobna komunikacijska orodja, da bi se tako prihranili stroški in upoštevale okoliščine vsakega posameznika. Na primer, moralo bi biti možno opraviti razgovore na daljavo, kar bi državam članicam omogočilo, da sodelujejo s strokovnjaki za azil, za katere ni nujno, da so v tretjih državah.

Vloge za izdajo vizumov bi bilo treba oceniti na prima facie osnovi, da se lahko preuči, ali imajo vlagatelji utemeljen zahtevek glede izpostavljenosti dejanskemu tveganju preganjanja ali resne škode. Poročevalec meni, da je taka ocena potrebna za verodostojnost postopka. Poudarja, da je to ocena vlog za izdajo vizumov ter ne zunanja obravnava prošenj za azil. Ta bi sprožila preveč pravnih in praktičnih vprašanj. 

Upravljanje in organizacija 

V zvezi z instrumentom bodo potrebna upravna prizadevanja, za katera bi morale države članice prejeti pomoč (tudi finančno). Za ta namen bi lahko bile izvedene spremembe finančnih programov v novem večletnem finančnem okviru, zlasti v Skladu za integrirano upravljanje meja. Poleg tega se pričakuje, da bo mogoče privarčevati na drugih področjih, saj bodo prihodi bolj urejeni ter bodo vključevali manj oseb, ki očitno ne bodo potrebovale mednarodne zaščite. Uporaba sodobnih komunikacijskih tehnologij bi morala omogočiti dodatne prihranke.

Končne določbe

Poročevalec se dobro zaveda, da bo potrebnih več praktičnih priprav, preden se bo novi instrument lahko izvajal tako, kot je tukaj zasnovan. Razmisliti bo treba o novem načinu medsebojne povezave med vizumskim in azilnim postopkom ter ustrezno organizirati upravni postopek dela. Zato poročevalec predlaga dvoletno prehodno obdobje pred začetkom uporabe novih pravil. Posledično bi se morala pravila preizkusiti v nadzorovanem okolju nekaterih izbranih tretjih držav kot pilotnih regijah. To bi moralo omogočiti, da bi se izkušnje pridobile in analizirale pred nadaljnjim uvajanjem.

Državam članicam in pilotnim regijam bi se morale zagotoviti posebne podporne strukture. Imeti bi morale možnost, da dobijo znatno finančno podporo EU (na primer iz Sklada za integrirano upravljanje meja) za nadaljnjo prilagoditev njihovih prostorov, usposabljanje osebja in reorganizacijo delovnih procesov ter infrastrukture IT. Agencije (vključno z uradom EASO, agencijo Frontex, Europol in FRA) bi morale ponuditi strokovne nasvete. Natančno bi bilo treba spremljati dogajanje v pilotnih regijah, da bi se omogočilo oblikovanje ugotovitev. Rezultate spremljanja bi bilo treba po dveh letih vključiti v oceno. Te rezultate je treba natančno oceniti in po potrebi spremeniti nov instrument, ki ga je treba po morebitnih potrebnih prilagoditvah nadalje razvijati.

Spremembe drugih pravnih aktov

Spremeniti bi bilo treba več aktov vizumskega pravnega reda, zlasti vizumski zakonik in VIS, da bodo prilagojeni temu popolnoma novemu instrumentu. Enako velja za zakonodajne instrumente, ki bodo veljali za imetnike takšnih vizumov pri potovanju v EU. Na primer, zakonik o schengenskih mejah bo moral biti spremenjen, da bodo ti vizumi priznani, ko bodo njihovi imetniki prispeli na zunanje meje. Nazadnje, nekaj prilagoditev je potrebnih v pravnem redu na področju azila. Čeprav bi iz očitnih razlogov postopek za azil v celoti potekal na ozemlju EU, bi bilo treba vključiti dejstvo, da je vlagatelj imetnik humanitarnega vizuma. Na primer, vsaka ocena, ki se je že izvedla kot del vloge za izdajo vizuma, bi morala biti upoštevana v postopku za azil, da bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj.

Sklep

Poročevalec meni, da je skrajni čas, da se poiščejo inovativne rešitve, v okviru katerih bodo obravnavane tako potrebe oseb, ki iščejo zaščito, kot potrebe držav članic. Trenutno ločeno stališče glede pravnega reda na področju vizumov na eni strani ter pravnega reda na področju azila na drugi je umetno ter ni prilagojeno današnjim resničnim razmeram. EU mora narediti pogumen korak, da bo delovala skladno s svojimi vrednotami.

(1)

Za več podrobnosti glej delovni dokument poročevalca o humanitarnih vizumih z dne 5. aprila 2018.


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (10.9.2018)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

s priporočili Komisiji o humanitarnih vizumih

(2017/2270(INL))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

(Pobuda – člen 46 Poslovnika)

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je splošno sprejeto mnenje, da sodi spol v kategorijo pripadnosti posebni družbeni skupini, kar je eden od razlogov za zaščito v okviru Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967 (Konvencija o beguncih), ker je preganjanje zaradi spola razlog za zaščito v skladu z mednarodnimi pravnimi okviri ter pravnimi okviri EU in ker so ženske po vsem svetu nesorazmerno izpostavljene spolnemu nasilju in drugim oblikam nasilja na podlagi spola, zlasti v obdobjih oboroženih spopadov in vojne;

B.  ker so v sedanji migrantski krizi samske ženske, ki potujejo same ali z otroki, ženske, ki so glava družine, noseče ali doječe ženske, invalidi, najstnice in starejše ženske med tistimi, ki so na migrantskih poteh najbolj izpostavljeni ter se soočajo z večjo nevarnostjo za nasilje na podlagi spola;

C.  ker smernice Visokega komisariata OZN za begunce o preganjanju na podlagi spola iz leta 2002 vsebujejo stališče, da bi morala opredelitev begunca zajemati prošnje na podlagi spola, in organe, ki podeljujejo pravico do azila, spodbuja, naj sprejmejo pristop do razlogov za zaščito, ki bo upošteval vidik spola, in zagotovijo nediskriminatorni postopek;

D.  ker je po statističnih podatkih Mednarodne organizacije za migracije od leta 2014 dalje več kot 15 tisoč migrantov izgubilo življenje ali izginilo v Sredozemlju, na poti v Evropo; ker je osrednje Sredozemlje najbolj smrtonosna pot, s skoraj dvema smrtnima žrtvama na 100 potnikov, kar je nesprejemljivo;

E.  ker Istanbulska konvencija, zlasti člen 60, določa, da morajo podpisnice sprejeti ustrezne zakonodajne ali drugačne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo nasilje na podlagi spola zoper ženske priznano kot vrsta preganjanja, in da se razlogi za azil iz konvencije o beguncih iz leta 1951 razlagajo tako, da se upošteva vidik spola;

F.  ker je treba zagotoviti varne in zakonite poti v Unijo tudi z vidika spola in ker lahko humanitarni vizum dopolni druge varne načine, kot sta preselitev in humanitarni sprejem, vendar jih ne nadomešča;

G.  ker trenutno ni mogoče zaprositi za zaščito iz humanitarnih razlogov zunaj Unije in morajo osebe, ki želijo zaprositi za azil, vstopiti v Evropo na nedovoljen način, kar predstavlja tveganje za njihovo življenje in zdravje ter ima za ženske, dekleta in osebe LGBTI posebne posledice, pogojene s spolom, kot so posilstvo, nasilje in dejstvo, da so tarče tihotapcev in trgovcev z ljudmi, z namenom, da se spolno in ekonomsko izkoriščajo;

H.  ker bo vzpostavitev humanitarnih vizumov ranljivim osebam in osebam, ki se spopadajo s posebnimi izzivi, kot so bolne sebe, invalidi, družine, ženske, nosečnice, otroci, starejši in osebe LGBTI, omogočila dostop do azilnih postopkov in humanitarne zaščite ter varnega potovanja v Evropo, kjer bo njihova prošnja v zvezi z azilom ali humanitarnim vizumom obravnavana;

I.  ker so lahko ženske in deklice v državah izvora žrtve posebnih oblik preganjanja in diskriminacije na podlagi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, prisilnimi porokami, nasiljem v družini, posilstvom, spolnim nasiljem in „kazniva dejanja iz časti“;

J.  ker je bilo po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce leta 2017 med osebami, ki so po morju prispele v Italijo, Grčijo in Španijo(1), med 9 in 22 % žensk, velik razkorak med spoloma pa je povezan s posebno ranljivostjo žensk, vključno z ekonomsko odvisnostjo in drugimi oblikami odvisnosti;

K.   ker se ženske in dekleta soočajo z visokim tveganjem spolne in fizične zlorabe in nasilja, vključno s posilstvom, in so načeloma bolj izpostavljene vsem oblikam izkoriščanja na migracijskih poteh proti EU, vključno z delovnim in spolnim izkoriščanjem; ker so pogosto prisiljene v spolne odnose za preživetje v zameno za nadaljevanje poti; ker hudodelske združbe, nekateri tihotapci in trgovci z ljudmi izkoriščajo pomanjkanje varnih poti v Evropsko unijo;

L.  ker so dekleta in ženske, ki so žrtve kaznivih dejanj na podlagi spola in potrebujejo mednarodno zaščito, lahko nepripravljene, da razkrijejo pravi obseg preganjanja, ki so ga utrpele ali ki so se ga bale, zato potrebujejo naklonjeno okolje, v katerem se lahko prepričajo o zaupnosti;

1.  poudarja potrebo po varnih in zakonitih poti v Evropsko unijo, med katerimi bi morali biti humanitarni vizumi; to je pomembno z vidika spola, saj so ženske in osebe LGBTI posebej ranljive in zato bolj izpostavljene spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola na poti in v sprejemnih centrih;

2.  obžaluje, da obstaja velika neenakost med ženskami in moškimi, ki so za mednarodno zaščito prisiljeni zapustiti svoje države izvora; poudarja, da so ženske in dekleta v tretjih državah zaradi šibkega ekonomskega stanja in drugih odvisnosti pogosto v položaju, ko je za njih še manj kot za moške verjetno, da bodo varno zaprosile za azil;

3.  obsoja razmere, v katerih so ženske in dekleta ter osebe LGBTI, ki želijo zaprositi za azil v EU, na poti in v sprejemnih centrih izpostavljene velikemu tveganju za spolno nasilje in nasilje na podlagi spola;

4.  poudarja, da ima nasilje na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, hude posledice za življenje in zdravje žensk in deklet in lahko vpliva na duševno zdravje žensk ter vodi k posttravmatski stresni motnji, anksioznosti in depresiji;

5.  poudarja, da bi morale ženske, dekleta in osebe LGBTI, ki zatrjujejo, da se utemeljeno bojijo preganjanja zaradi spola, imeti možnost, da varno zaprosijo za vizum iz humanitarnih razlogov;

6.  poziva k vzpostavitvi ločenega instrumenta za humanitarni vizum, ki bi bil dodatek k programu Unije za preselitev in humanitarni sprejem ter ga dopolnjeval, da bi se osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočil varen in zakonit dostop do ozemlja EU ter hkrati zagotovil pristop, ki bi upošteval vidik spola in učinkovito zaščito osebam, ki so žrtve preganjanja na podlagi spola; ključnega pomena je, da se postopek opravi previdno in spoštljivo, ob popolnem razumevanju zapletenosti in ranljivosti prosilcev, zlasti žensk, otrok in oseb LGBTI;

7.  poudarja, da bi moral instrument humanitarnega vizuma vključevati tudi zahteve za humanitarno zaščito, ki temeljijo na zdravstvenem stanju, nujnih družinskih razlogih, če se ti ne ujemajo z razlogi za združitev družine, podnebnih selitvah in drugih resnih razlogih za humanitarno zaščito;

8.  poudarja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, pohabljanje ženskih spolovil, prisilne poroke, nasilje v družini, t. i. kazniva dejanja iz časti in diskriminacija na podlagi spola, ki jo odobrava država, pomenijo preganjanje in bi morale biti utemeljen razlog za prošnjo za azil ali humanitarno zaščito, kar bi se moralo odražati v novem instrumentu; zato poziva Komisijo, naj prizna preganjanje na podlagi spola kot utemeljen razlog za prošnjo za mednarodno zaščito ter naj prek uskladitve s smernicami visokega komisariata OZN za begunce o mednarodni zaščiti: preganjanje na podlagi spola zagotovi, da bo vidik spola vključen v vse faze azilnega postopka;

9.  opozarja, da novi instrument humanitarnega vizuma ne more biti sredstvo za prelaganje odgovornosti za ocenjevanje trditev beguncev na države zunaj Evrope, temveč da je sredstvo za zagotavljanje, da lahko prosilci za azil in osebe, ki potrebujejo humanitarno zaščito, varno potujejo v Evropo, kjer bo njihova prošnja obravnavana; ker predlogi, kot so platforme za izkrcanje, dejansko spodkopavajo temeljna evropska in mednarodna načela zaščite beguncev;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, v sedanji begunski krizi ter naj zagotovijo, da se vidik enakosti med spoloma vključi v ustrezne azilne politike;

11.  ponovno opozarja, da zakonodaja in politike za boj proti tihotapljenju ljudi ne bi nikoli smele preprečiti dostopa do azilnih postopkov EU in bi si morale prizadevati, da migrantom in beguncem pomagajo pri izogibanju izkoriščevalskim in škodljivim situacijam;

12.  se odobrava opredelitve tretjih držav kot varnih držav izvora, varnih tretjih držav in prvih držav azila ter poudarja, da so ženske lahko tudi v državah, ki veljajo za varne, žrtve preganjanja na podlagi spola, medtem ko so osebe LGBTI lahko tudi žrtve in imajo zato legitimni razlog za zaščito;

13.  poziva, da se takoj odpravi pridržanje otrok, nosečnic in doječih mater ter žrtev posilstva, spolnega nasilja in trgovine z ljudmi, na voljo pa naj bo ustrezna psihološka podpora;

14.  poudarja potrebo po financiranju, da bi se podprle najbolj ranljive ženske in dekleta v naši družbi, zlasti invalidne ženske, begunke in žrtve trgovine z ljudmi in zlorab;

15.  poziva države članice, naj omogočijo potrebna in zadostna usposabljanja za osebje in zdravstvene delavce, ki se ukvarjajo z otroki, dekleti in ženskami, žrtvami nasilja na podlagi spola, ko prispejo v EU, da bi jim nudili specializirano pomoč in nego, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom in psihološko zaščito;

16.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Istanbulske konvencije, in ponovno poziva vse države članice, naj jo nemudoma ratificirajo in jo v celoti izvajajo;

17.  poziva k deljeni odgovornosti in tesnemu sodelovanju med evropskimi državami, mednarodnimi organizacijami, ustreznimi deležniki in panogami na različnih ravneh; ponovno opozarja Komisijo in države članice, da je zaščita ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, vprašanje, ki zadeva vse, zato se je treba nanj odzvati skupaj, ob upoštevanju načela solidarnosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Krisztina Morvai, Maria Noichl, João Pimenta Lopes, Michaela Šojdrová, Anna Záborská, Maria Gabriela Zoană

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

José Inácio Faria, Eleonora Forenza, Jérôme Lavrilleux, Mylène Troszczynski, Monika Vana, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Cécile Kashetu Kyenge, Patrick O’Flynn, Patrizia Toia

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea

GUE/NGL

Malin Björk, Eleonora Forenza, João Pimenta Lopes

S&D

Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Cécile Kashetu Kyenge, Maria Noichl, Patrizia Toia, Julie Ward, Maria Gabriela Zoană

VERTS/ALE

Florent Marcellesi, Monika Vana

8

-

EFDD

Patrick O'Flynn

ENF

Mylène Troszczynski

NI

Krisztina Morvai

PPE

José Inácio Faria, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Michaela Šojdrová, Anna Záborská

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

https://data2.unhcr.org/en/documents/download/63039


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

10.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Martina Anderson, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Frank Engel, Laura Ferrara, Romeo Franz, Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Marek Jurek, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Traian Ungureanu, Bodil Valero, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Carlos Coelho, Gérard Deprez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Innocenzo Leontini, Angelika Mlinar, Barbara Spinelli, Daniele Viotti

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Jude Kirton-Darling


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

39

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in 't Veld, Angelika Mlinar

EFDD

Laura Ferrara

GUE/NGL

Martina Anderson, Malin Björk, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Barbara Spinelli

PPE

Asim Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Carlos Coelho, Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Innocenzo Leontini, József Nagy, Csaba Sógor

S&D

Monika Beňová, Caterina Chinnici, Sylvie Guillaume, Jude Kirton-Darling, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Daniele Viotti, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Romeo Franz, Eva Joly, Jean Lambert, Bodil Valero

10

-

ECR

Marek Jurek, Monica Macovei, Branislav Škripek, Kristina Winberg

EFDD

John Stuart Agnew

ENF

Auke Zijlstra

PPE

Kinga Gál, Brice Hortefeux, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 30. oktober 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov