Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   v uvodno izjavo 2 se doda naslednji drugi stavek:

črtano

„Člen 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotavlja vsakemu državljanu Unije pravico do prostega gibanja ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. v uvodno izjavo 5 se za besedilom „različnih nacionalnih zakonodajah“ vstavi naslednje besedilo:

(2)  uvodna izjava 5 se nadomesti z naslednjim:

„, ob upoštevanju pogojev glede dostopa ekonomsko neaktivnih mobilnih državljanov EU do nekaterih dajatev iz socialne varnosti v državi članici gostiteljici iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic40.“;

“(5)  V okviru te koordinacije je v Uniji zadevnim osebam treba zajamčiti enako obravnavanje v različnih nacionalnih zakonodajah in podpreti državljane pri uveljavljanju njihovih pravic do prostega gibanja iz Pogodbe, tudi z zagotavljanjem jasnosti glede države članice, ki je odgovorna za zagotavljanje njihovega dostopa do ustreznega sistema socialne varnosti in vključitve vanj.“;

__________________________________

40 UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a)  Sodišče je presodilo, da imajo države članice pravico, da za ekonomsko neaktivne državljane dostop do dajatev iz socialne varnosti, ki niso socialna pomoč v smislu Direktive 2004/38/ES, v državi članici gostiteljici pogojijo z zakonsko pravico do prebivanja v smislu navedene direktive. Preverjanje zakonske pravice do prebivanja bi bilo treba izvajati v skladu z zahtevo iz Direktive 2004/38/ES. Zato bi bilo treba ekonomsko neaktivne državljane jasno razlikovati od iskalcev zaposlitve, ki jim je pravica do prebivanja podeljena neposredno s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za izboljšanje pravne jasnosti za državljane in nosilce je treba to sodno prakso kodificirati.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b)  Države članice bi morale zagotoviti, da se ekonomsko neaktivnim mobilnim državljanom EU ne prepreči izpolnjevanje pogoja, da imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v državi članici gostiteljici, kot je določeno v Direktivi 2004/38/ES. To lahko pomeni, da se takim državljanom dovoli, da sorazmerno prispevajo v sistem zavarovanja za primer bolezni v državi članici, v kateri običajno prebivajo.

(5b)  Države članice bi morale zagotoviti, da se ekonomsko neaktivnim mobilnim državljanom EU ne prepreči izpolnjevanje pogoja, da imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v državi članici gostiteljici, kot je določeno v Direktivi 2004/38/ES. To bi moralo vsaj pomeniti, da se takim državljanom dovoli, da sorazmerno prispevajo v sistem zavarovanja za primer bolezni ali drugače izpolnjujejo ustrezna merila za dostop do zavarovanja za primer bolezni v državi članici, v kateri običajno prebivajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5c)  Ne glede na omejitve pravice do enakega obravnavanja za ekonomsko neaktivne osebe, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES ali iz prava Unije, nič v tej uredbi ne bi smelo omejevati temeljnih pravic, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do človekovega dostojanstva (člen 1), pravice do življenja (člen 2) in pravice do zdravstvenega varstva (člen 35).“;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4a. uvodna izjava 20 se nadomesti z naslednjim:

(20)  Na področju dajatev za bolezen, dajatev za materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo je treba zaščititi zavarovane osebe pa tudi njihove družinske člane, ki živijo ali začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica.

“(20)  Na področju dajatev za bolezen, dajatev za dolgotrajno nego, dajatev za materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo je treba zaščititi zavarovane osebe pa tudi njihove družinske člane, ki živijo ali začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

"(24)  Dajatve za dolgotrajno nego za zavarovane osebe in njihove družinske člane je treba koordinirati v skladu s posebnimi pravili, ki načeloma sledijo pravilom, ki se uporabljajo za dajatve za bolezen, v skladu s sodno prakso Sodišča. Treba je tudi vključiti posebne določbe za primer prekrivanja dajatev za dolgotrajno nego v obliki storitev ali v denarju.“;

"(24)  V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije bi bilo treba dajatve za dolgotrajno nego za zavarovane osebe in njihove družinske člane načeloma še naprej koordinirati v skladu s pravili za dajatve za bolezen. Vendar bi bilo treba v teh pravilih upoštevati posebno naravo dajatev za dolgotrajno nego. Treba je tudi vključiti posebne določbe za primer prekrivanja dajatev za dolgotrajno nego v obliki storitev ali v denarju.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„(35a)  Družinske denarne dajatve, ki naj bi nadomestile dohodke v dobah za vzgojo otrok, so individualne in osebne pravice tistega od staršev, za katerega velja zakonodaja pristojne države članice. Zaradi posebne narave teh družinskih dajatev bi jih bilo treba uvrstiti na seznam v delu I Priloge XIII k tej uredbi ter jih uporabljati izključno za tistega od staršev, ki ga zadevajo. Država članica s sekundarno pristojnostjo se lahko odloči, da se prednostna pravila v primeru prekrivanja pravic do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne države članice in po zakonodaji države članice stalnega prebivališča družinskih članov ne uporabljajo za take dajatve. Če se država članica odloči, da ne uporablja prednostnih pravil, mora to upoštevati dosledno pri vseh upravičenih osebah v podobni situaciji ter biti vključena na seznam v delu II Priloge XIII.“;

„(35a)  Družinske denarne dajatve, ki naj bi predvsem nadomestile ali dopolnile dohodke, bodisi delno bodisi v celoti, ki niso bili pridobljeni ali jih oseba ne more pridobiti zaradi vzgoje otrok, je mogoče razlikovati od drugih družinskih dajatev, namenjenih kritju družinskih izdatkov. Take dajatve bi lahko razumeli kot individualne in osebne pravice tistega od staršev, za katerega velja zakonodaja pristojne države članice, zato bi morala biti na voljo možnost, da se dodelijo izključno ustreznemu staršu. Takšne individualne dajatve bi bilo treba uvrstiti na seznam v delu I Priloge XIII k tej uredbi. Država članica s sekundarno pristojnostjo se lahko odloči, da se prednostna pravila v primeru prekrivanja pravic do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne države članice in po zakonodaji države članice stalnega prebivališča družinskih članov ne uporabljajo za take dajatve. Če se država članica odloči, da ne uporablja prednostnih pravil, mora to upoštevati dosledno pri vseh upravičenih osebah v podobni situaciji, pri čemer morajo biti dajatve vključene na seznam v delu II Priloge XIII.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„(39a)  Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporablja zadevni pravni red EU na področju varstva podatkov, zlasti Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) 42.“;

„(39a)  Za obdelavo osebnih podatkov, ki jih obravnava ta uredba, se v celoti in brez izjem uporablja zadevni pravni red EU na področju varstva podatkov, zlasti Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)42.“;

__________________________________

__________________________________

42 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.

42 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) Da se omogoči pravočasno posodabljanje te uredbe glede na razvoj na nacionalni ravni, bi bilo treba na Evropsko komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spreminjanjem prilog k tej uredbi in k Uredbi (ES) št. 987/2009. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, ter da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201643. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

črtano

__________________

43 COM(2015) 216 final.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti varstvo osebnih podatkov (člen 8), svobodo izbire poklica in pravico do dela (člen 15), lastninsko pravico (člen 17), pravico do nediskriminacije (člen 21), pravice otroka (člen 24), pravice starejših (člen 25), vključenost invalidov (člen 26), pravico do družinskega in poklicnega življenja (člen 33), pravico do socialne varnosti in socialne pomoči (člen 34), pravico do zdravstvenega varstva (člen 35) ter pravico do svobode gibanja in prebivanja (člen 45), ter jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(47)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do človekovega dostojanstva (člen 1), pravico do življenja (člen 2), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7), varstvo osebnih podatkov (člen 8), svobodo izbire poklica in pravico do dela (člen 15), lastninsko pravico (člen 17), pravico do nediskriminacije (člen 21), enakost žensk in moških (člen 23), pravice otroka (člen 24), pravice starejših (člen 25), vključenost invalidov (člen 26), pravico do družinskega in poklicnega življenja (člen 33), pravico do socialne varnosti in socialne pomoči (člen 34), pravico do zdravstvenega varstva (člen 35) ter pravico do svobode gibanja in prebivanja (člen 45), pa tudi Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48a)  Nič v tej uredbi ne omejuje neodvisnih pravic in obveznosti, ki jih priznava socialna listina Sveta Evrope, zlasti pravice do socialne varnosti (člen 12), pravice do socialne in zdravstvene pomoči (člen 13), pravice zdomskih delavcev in njihovih družin do varstva in pomoči (člen 19) ter pravice do varstva pred revščino in socialno izključenostjo (člen 30). Zadevne države članice bi morale to uredbo izvajati v skladu s temi pravicami in obveznostmi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48b)  Nove določbe za dodelitev dajatve za brezposelnost za čezmejne delavce bi lahko v nekaterih primerih privedle do slabših pogojev za njihovo vrnitev na trg dela. Zato je nujno, da se poveča upravno sodelovanje med pristojnimi organi, odgovornimi za spremljanje čezmejnih delavcev, ter da regulativni okvir spodbuja na primer postopke, ki jih je treba opraviti v državi članici stalnega prebivališča, ter razjasni pristojnosti javne službe za zaposlovanje, odgovorne za njihovo spremljanje, in da je izmenjava med pristojnim nosilcem države članice zadnje dejavnosti in iskalcem zaposlitve opravljena v njegovem jeziku.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48c)  Države članice lahko poskrbijo za uvedbo dodatkov, s katerimi bi lahko premostili razliko med dajatvami za brezposelnost v državi članici zadnje zaposlitve in tistimi v državi članici stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48d)  Nič v tej uredbi ne omejuje neodvisnih pravic in obveznosti, ki jih v ustreznih državah članicah priznava Evropska konvencija Sveta Evrope o socialni in zdravstveni pomoči.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48e)  Poleg tega je pomembno okrepiti sodelovanje med pristojnimi organi in pojasniti regulativni okvir, ki se uporablja, da se države članice zadnje dejavnosti, prejšnje dejavnosti in/ali stalnega prebivališča ne bi izrekle za nepristojne za plačilo dajatev za brezposelnost na škodo zavarovanih oseb.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  v točki (c) se besedilo „poglavij 1 in 3 naslova III“ nadomesti z besedilom „poglavij 1, 1a in 3 naslova III“;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(aa)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

(c)  „zavarovana oseba“ v zvezi s področji socialne varnosti iz poglavij 1 in 3 naslova III pomeni vsako osebo, ki izpolnjuje pogoje za pravico do dajatev, zahtevane po zakonodaji države članice, ki je pristojna po naslovu II, ob upoštevanju določb te uredbe;

“(c)  „zavarovana oseba“ v zvezi s področji socialne varnosti iz poglavij 1 in 3 naslova III pomeni vsako osebo, ki izpolnjuje pogoje za pravico do dajatev, zahtevane po zakonodaji države članice, ki je pristojna po naslovu II, za najmanj eno od tveganj, navedenih v poglavju, ki ga je treba uporabiti, ob upoštevanju določb te uredbe.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  v točki (i)(1)(ii) se za besedilom „poglavja 1 naslova III za bolezen, materinstvo in enakovredne storitve za očetovstvo“ vstavi besedilo „ter poglavja 1a za dajatve za dolgotrajno nego“;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ba)  v točki (i)(1) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

(ii)  v zvezi s storitvami na podlagi poglavja 1 naslova III za bolezen, materinstvo in enakovredne storitve za očetovstvo, vsaka oseba, ki je opredeljena ali priznana za člana družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo države članice, v kateri stalno prebiva;

(ii)  v zvezi s storitvami na podlagi poglavja 1 naslova III za bolezen, materinstvo in enakovredne storitve za očetovstvo, vsaka oseba, ki je opredeljena ali priznana za člana družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo države članice, v kateri stalno prebiva;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  v točki (va)(i) se za besedilom „poglavja 1 naslova III (dajatve za bolezen, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo)“ vstavi besedilo „ter poglavja 1a (dajatve za dolgotrajno nego)“ in zadnji stavek se črta;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ca)  v točki (va) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

(i)  za namene poglavja 1 naslova III (dajatve za bolezen, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo) storitve, predvidene v zakonodaji države članice, ki so namenjene za zagotavljanje, razpoložljivost, neposredno plačilo ali povračilo stroškov zdravstvene oskrbe, proizvodov in storitev, ki sodijo pod to oskrbo. To vključuje dolgotrajne storitve;

(i)  za namene poglavja 1 naslova III (dajatve za bolezen, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo) storitve, predvidene v zakonodaji države članice, ki so namenjene za zagotavljanje, razpoložljivost, neposredno plačilo ali povračilo stroškov zdravstvene oskrbe, proizvodov in storitev, ki sodijo pod to oskrbo. To vključuje tudi storitve dolgotrajne nege, predvidene v zakonodaji države članice, ki so namenjene za zagotavljanje, razpoložljivost, neposredno plačilo ali povračilo stroškov dolgotrajne nege.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vb)  „dajatev za dolgotrajno nego“ pomeni kakršno koli storitev, dajatev v denarju ali kombinacijo obeh za osebe, ki v daljšem časovnem obdobju zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali okvare potrebujejo znatno pomoč druge osebe ali oseb pri opravljanju temeljnih življenjskih aktivnosti, tudi v podporo njihove osebne avtonomije; to vključuje dajatve, odobrene osebi ali za osebo, ki tako pomoč nudi; “;

(vb)  „dajatev za dolgotrajno nego“ pomeni storitev ali dajatev v denarju, katere namen je izpolnjevanje potreb glede nege ali podpore za osebo, ki zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali okvare potrebuje pomoč druge osebe ali oseb pri opravljanju svojih temeljnih aktivnosti v vsakodnevnem življenju v daljšem časovnem obdobju v podporo svoje osebne avtonomije, tudi na delovnem mestu; to vključuje dajatve za enak namen, odobrene osebi ali osebam, ki tako pomoč nudijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vba)  „Nadaljevanje zdravljenja“ pomeni nadaljnje preiskave, diagnosticiranje in zdravljenje med celotnim trajanjem bolezni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vbb)  „Nadaljevanje dolgotrajne nege“ pomeni nadaljnje zagotavljanje storitev dolgotrajne nege zaradi potrebe po negi, ki je bila priznana pred upokojitvijo in se nadaljuje po datumu upokojitve.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

9a.  v členu 3(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)  dajatve za bolezen;

(a)  dajatve za bolezen in dolgotrajno nego;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10.  v členu 3(1) se za točko (b) vstavi naslednja točka:

črtano

‘(ba)  dajatve za dolgotrajno nego;“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11.   člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2004 se nadomesti z naslednjim:

črtano

„Člen 4

Enako obravnavanje

1.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, imajo osebe, za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in obveznosti po zakonodaji vsake države članice kot državljani te države članice.

2.  Država članica lahko zahteva, da za dostop ekonomsko neaktivne osebe, ki prebiva v tej državi, do njenih dajatev iz socialne varnosti veljajo pogoji za pravico do zakonitega prebivanja, kot določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic44.“;

___________________________________

44 UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  v odstavku 2 se besedilo „denarne dajatve za bolezen za neomejeno obdobje“ nadomesti z besedilom „denarne dajatve za dolgotrajno nego“;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2.  V tem naslovu se šteje, da osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, opravljajo navedeno dejavnost. To pa ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali pokojnine preživelih oseb ali za pokojnine za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali za denarne dajatve za bolezen za neomejeno obdobje.

‘2.  V tem naslovu se šteje, da osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, opravljajo navedeno dejavnost. To pa ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali pokojnine preživelih oseb, za pokojnine za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, za denarne dajatve za bolezen za neomejeno obdobje, ali za denarne dajatve za dolgotrajno nego, do katere je oseba, ki potrebuje nego, upravičena.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ab)  v odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)  za osebo, ki v skladu s členom 65 prejema dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice stalnega prebivališča, zakonodaja te države članice;

“(c)  za osebo, ki v skladu s členom 65 prejema dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice stalnega prebivališča ali države članice, v kateri je nazadnje opravljala dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, zakonodaja te države članice;“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(ac) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4.   V tem naslovu se dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, ki se običajno opravlja na krovu morskega plovila, ki pluje pod zastavo države članice, šteje za dejavnost, ki se opravlja v navedeni državi članici. Za osebo, zaposleno na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, in jo za to dejavnost plačuje podjetje ali oseba, katere statutarni sedež ali poslovna enota je v drugi državi članici, velja zakonodaja slednje, če ima v tej državi stalno prebivališče. Podjetje ali oseba, ki izplačuje osebne prejemke, se šteje za delodajalca po tej zakonodaji.

‘4.   V tem naslovu se dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, ki se običajno opravlja na krovu morskega plovila, ki pluje pod zastavo države članice, šteje za dejavnost, ki se opravlja v navedeni državi članici. Za osebo, zaposleno na krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, in jo za to dejavnost plačuje delodajalec, katerega statutarni sedež je v drugi državi članici, velja zakonodaja slednje, če ima v tej državi stalno prebivališče.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Dejavnost članov letalske posadke ali kabinskega osebja, ki opravljajo potniške ali tovorne storitve v zračnem prometu, se šteje za dejavnost, ki se opravlja izključno v državi članici, v kateri je domača baza, kakor je opredeljena v poddelu FTL Priloge III k Uredbi (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 201445.“;

5.  Dejavnost članov letalske posadke ali kabinskega osebja, ki opravljajo potniške ali tovorne storitve v zračnem prometu, se šteje za dejavnost, ki se opravlja v državi članici, v kateri je domača baza, kakor je opredeljena v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 201445.

__________________

__________________

45 UL L 28, 31.1.2014, str. 17.

45 UL L 28, 31.1.2014, str. 17.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

Člen 12

Posebna pravila

Posebna pravila

1.  Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, ter je napotena v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev46 ali jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če

1.  Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, in jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če

predvideno trajanje takega dela ne presega 24 mesecev in ta oseba ni napotena ali poslana, da bi nadomestila drugo zaposleno ali samozaposleno osebo, ki je bila predhodno napotena ali poslana v smislu tega člena.

(a)  predvideno ali dejansko trajanje takega dela ne presega 18 mesecev;

(b)  za zadevno osebo v obdobju najmanj treh mesecev neposredno pred začetkom dejavnosti zaposlene osebe velja zakonodaja države članice, v kateri ima delodajalec sedež;

(c)  je pristojni nosilec države članice, v kateri ima delodajalec sedež, pred začetkom dela obveščen o poslanem delavcu in prejme zahtevo za nadaljnjo uporabo zakonodaje te države članice. Če gre za poslovno potovanje, uradna zahteva ni potrebna.

2.  Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v državi članici in gre opravljat podobno dejavnost v drugo državo članico, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje take dejavnosti ne presega 24 mesecev in ta oseba ne nadomešča druge napotene zaposlene ali samozaposlene osebe.“;

2.  Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v državi članici in ki gre opravljat podobno dejavnost v drugo državo članico, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če:

(a)  predvideno ali dejansko trajanje takega dela ne presega 18 mesecev;

(b)  za zadevno osebo v obdobju najmanj treh mesecev neposredno pred začetkom dejavnosti velja zakonodaja države članice, v kateri običajno opravlja dejavnost;

(c)  je pristojni nosilec v državi članici, v kateri zadevna oseba običajno opravlja dejavnost, obveščen o nadaljevanju dejavnosti v drugi državi članici in je pred začetkom izvajanja dejavnosti prejel zahtevo za nadaljnjo uporabo zakonodaje države tega pristojnega nosilca. Če gre za poslovno potovanje, takšna uradna zahteva ni potrebna.

2a.  Za namene odstavkov 1 in 2 se v primeru zamenjave poslanih delavcev, ki opravljajo isto ali podobno nalogo na istem mestu, upošteva skupno trajanje obdobij s statusom poslanega delavca.

Ko delavec doseže najdaljše možno obdobje s statusom poslanega delavca, v skladu z zakonodajo prve države članice isto podjetje tega delavca ali samozaposlene osebe tri mesece po koncu zadnjega obdobja ne sme poslati v isto državo članico. Odstopanje od drugega pododstavka se lahko odobri v posebnih okoliščinah.

_________________________________

46 UL L 018, 21.1.1997 str. 1. 1.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

13a.  v členu 13 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe in dejavnost samozaposlene osebe v različnih državah članicah, velja:

“1.  Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe in dejavnost samozaposlene osebe v različnih državah članicah, velja:

(a) zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če ta oseba opravlja znaten del svoje dejavnosti v tej državi članici; ali

(a)  zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če ta oseba opravlja znaten del svoje dejavnosti v tej državi članici,

(b) če ta oseba ne opravlja znatnega dela svoje dejavnosti v državi članici stalnega prebivališča:

(b)  zakonodaja države članice, v kateri ta oseba opravlja največji del svojih delovnih dejavnosti, če ne prebiva stalno v eni od držav članic, v katerih opravlja znaten del svoje dejavnosti kot zaposlena oseba; ali

(ba)  zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če je del dejavnosti identičen.“

(i) zakonodaja države članice, v kateri je statutarni sedež ali poslovna enota podjetja ali delodajalca, če je ta oseba zaposlena pri enem podjetju ali delodajalcu; ali

(ii) zakonodaja države članice, v kateri je statutarni sedež ali poslovna enota podjetij ali delodajalcev, če je ta oseba zaposlena pri dveh ali več podjetjih ali delodajalcih, ki imajo statutarni sedež ali poslovno enoto le v eni državi članici; ali

(iii) zakonodaja države članice, v kateri je statutarni sedež ali poslovna enota podjetja ali delodajalca, ki ni država članica stalnega prebivališča, če je ta oseba zaposlena pri dveh ali več podjetjih ali delodajalcih, ki imajo statutarni sedež ali poslovno enoto v dveh državah članicah, pri čemer je ena od teh država članica stalnega prebivališča.

(iv) zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če je ta oseba zaposlena pri dveh ali več podjetjih ali delodajalcih, vsaj dva od njih pa imata statutarni sedež ali poslovno enoto v različnih državah članicah, ki niso država članica stalnega prebivališča.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14.  v členu 13 se za odstavkom 4 vstavi naslednji odstavek 4a:

črtano

“4a.  Za osebo, ki prejema denarne dajatve za brezposelnost od ene države članice in istočasno opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v drugi državi članici, velja zakonodaja države članice, ki izplačuje dajatve za brezposelnost.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14a.  vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Novinarji-dopisniki evropskih medijev, napoteni v drugo državo članico

Novinarji-dopisniki evropskih medijev, ki so napoteni v drugo državo članico, lahko izbirajo med uporabo zakonodaje države članice, v kateri so zaposleni, uporabo zakonodaje države članice, katere državljani so, ali uporabo zakonodaje države članice, v kateri se nahaja glavni sedež delodajalca.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14b.  v poglavju 1 naslova III se naslov nadomesti z naslednjim:

Storitve za bolezen, materinstvo in enakovredne storitve za očetovstvo

„Storitve za bolezen, dolgotrajno nego, materinstvo in enakovredne storitve za očetovstvo“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14c.  člen 19 se nadomesti z naslednjim:

Člen 19

„Člen 19

Začasno bivanje zunaj pristojne države članice

Začasno bivanje zunaj pristojne države članice

1.  Če v odstavku 2 ni določeno drugače, so zavarovana oseba in njeni družinski člani, ki začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica, upravičeni do storitev, ki jih med začasnim bivanjem potrebujejo iz zdravstvenih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in pričakovanega trajanja začasnega bivanja. Te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po navedeni zakonodaji.

1.  Če v odstavku 2 ni določeno drugače, so zavarovana oseba in njeni družinski člani, ki začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica, upravičeni do storitev, ki jih med začasnim bivanjem potrebujejo iz zdravstvenih razlogov ali zaradi potrebe po dolgotrajni negi, ob upoštevanju narave storitev in pričakovanega trajanja začasnega bivanja. Te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po navedeni zakonodaji.

2.  Upravna komisija določi seznam storitev, za katere je, da bi jih lahko zagotovili med začasnim bivanjem v drugi državi članici, iz praktičnih razlogov potreben predhoden dogovor med zadevno osebo in nosilcem, ki zagotavlja dajatve.

2.  Upravna komisija določi seznam storitev, za katere je, da bi jih lahko zagotovili med začasnim bivanjem v drugi državi članici, iz praktičnih razlogov potreben predhoden dogovor med zadevno osebo in nosilcem, ki zagotavlja storitev.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14d.  naslov člena 20 se nadomesti z naslednjim:

Potovanje za pridobitev storitev – Odobritev ustreznega zdravljenja zunaj države članice stalnega prebivališča

„Potovanje za pridobitev storitev – Odobritev ustreznega zdravljenja in dolgotrajne nege zunaj države članice stalnega prebivališča“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14e.  v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Zavarovana oseba, ki ji pristojni nosilec odobri odhod v drugo državo članico na zdravljenje, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju, prejme storitve, ki jih v imenu pristojnega nosilca zagotovi nosilec v kraju začasnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bila oseba zavarovana po navedeni zakonodaji. Odobri se zdravljenje, ki spada med storitve, določene v zakonodaji države članice, v kateri oseba stalno prebiva, in ji ga ob upoštevanju njenega trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega razvoja bolezni ni možno nuditi v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno.

“2.  Zavarovana oseba, ki ji pristojni nosilec odobri odhod v drugo državo članico na zdravljenje ali dolgotrajno nego, ki ustreza njenemu zdravstvenemu stanju, prejme storitve, ki jih v imenu pristojnega nosilca zagotovi nosilec v kraju začasnega prebivališča v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bila oseba zavarovana po navedeni zakonodaji. Odobri se zdravljenje ali dolgotrajna nega, ki spada med storitve, določene v zakonodaji države članice, v kateri oseba stalno prebiva, in ji ga ob upoštevanju njenega trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega razvoja bolezni ni možno nuditi v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno, ali v razumnem časovnem obdobju, pri čemer se upošteva trenutna potreba osebe po dolgotrajni negi in verjetni razvoj te potrebe.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14f.  člen 25 se nadomesti z naslednjim:

Člen 25

Člen 25

Pokojnine po zakonodaji ene ali več držav članic, ki niso države stalnega prebivališča, kadar je pravica do dajatev v slednji državi članici

Pokojnine po zakonodaji ene ali več držav članic, ki niso države stalnega prebivališča, kadar je pravica do dajatev v slednji državi članici

Kadar prejemnik pokojnine ali pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic stalno prebiva v državi članici, po zakonodaji katere pravica do prejemanja storitev ni pogojena z zavarovanjem ali dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe, in od te države članice ne prejema pokojnine, stroški storitev, ki se nudijo njemu in njegovim družinskim članom, bremenijo nosilca ene od držav članic, pristojnih za pokojnino, ki se določi v skladu s členom 24(2), kot da bi bili upokojenec in njegovi družinski člani upravičeni do takih storitev, če bi stalno prebivali v tej državi članici.

Kadar prejemnik pokojnine ali pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic stalno prebiva v državi članici, po zakonodaji katere pravica do prejemanja storitev ni pogojena z zavarovanjem ali dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe, in od te države članice ne prejema pokojnine, stroški storitev, ki se nudijo njemu in njegovim družinskim članom, bremenijo nosilca ene od držav članic, pristojnih za pokojnino, ki se določi v skladu s členom 24(2), kot da bi bili upokojenec in njegovi družinski člani upravičeni do storitev, če bi stalno prebivali v tej državi članici.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14g.  naslov člena 27 se nadomesti z naslednjim:

Začasno bivanje upokojenca ali njegovih družinskih članov v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča – Začasno bivanje v pristojni državi članici – Odobritev ustreznega zdravljenja zunaj države članice stalnega prebivališča

„Začasno bivanje upokojenca ali njegovih družinskih članov v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča – Začasno bivanje v pristojni državi članici – Odobritev ustreznega zdravljenja ali dolgotrajne nege zunaj države članice stalnega prebivališča“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14h.   v členu 27 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3.  Člen 20 se smiselno uporablja za upokojenca in/ali njegove družinske člane, ki začasno bivajo v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča, da bi tam prejeli zdravljenje, ki ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju.

“3.  Člen 20 se smiselno uporablja za upokojenca in/ali njegove družinske člane, ki začasno bivajo v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča, da bi tam prejeli zdravljenje ali dolgotrajno nego, ki ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14i.  v členu 28(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Obmejni delavec, ki se upokoji, je v primeru bolezni upravičen do nadaljnjega prejemanja storitev v državi članici, v kateri je nazadnje opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, kolikor gre za nadaljevanje zdravljenja, ki se je začelo v tej državi članici. Izraz "nadaljevanje zdravljenja" pomeni nadaljnje preiskave, diagnosticiranje in zdravljenje bolezni.

„Obmejni delavec, ki se starostno ali invalidsko upokoji, je v primeru bolezni ali potrebe po dolgotrajni negi upravičen do nadaljnjega prejemanja storitev v državi članici, v kateri je nazadnje opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, kolikor gre za nadaljevanje zdravljenja ali dolgotrajne nege, ki se je začelo v tej državi članici.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14j.  v členu 28 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Upokojenec, ki je v petih letih pred dejanskim datumom starostne ali invalidske pokojnine najmanj dve leti opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe kot obmejni delavec, je upravičen do storitev v državi članici, v kateri je opravljal tako dejavnost kot obmejni delavec, če sta ta država članica in država članica, v kateri ima sedež pristojni nosilec, odgovoren za stroške storitev, ki so upokojencu zagotovljene v državi članici stalnega prebivališča, izbrali to in sta obe navedeni v Prilogi V.

“2.  Upokojenec, ki je v desetih letih pred dejanskim datumom starostne ali invalidske pokojnine najmanj dve leti opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe kot obmejni delavec, je upravičen do storitev v državi članici, v kateri je opravljal tako dejavnost kot obmejni delavec, če sta ta država članica in država članica, v kateri ima sedež pristojni nosilec, odgovoren za stroške storitev, ki so upokojencu zagotovljene v državi članici stalnega prebivališča, izbrali to in sta obe navedeni v Prilogi V.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14k.  v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za družinske člane nekdanjega obmejnega delavca ali njegove preživele osebe, če so bili v obdobjih iz odstavka 2 upravičeni do storitev po členu 18(2), tudi če je obmejni delavec umrl preden je začel prejemati pokojnino, pod pogojem, da je kot obmejni delavec opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe najmanj dve leti v petih letih pred smrtjo.

“3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za družinske člane nekdanjega obmejnega delavca ali njegove preživele osebe, če so bili v obdobjih iz odstavka 2 upravičeni do storitev po členu 18(2), tudi če je obmejni delavec umrl, preden je začel prejemati pokojnino, pod pogojem, da je kot obmejni delavec opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe najmanj dve leti v desetih letih pred smrtjo.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14l.  člen 30 se nadomesti z naslednjim:

Člen 30

Člen 30

Prispevki upokojencev

Prispevki upokojencev

1.  Nosilec države članice, ki je po zakonodaji, ki jo uporablja, odgovoren za odvajanje prispevkov za primer bolezni, materinstva in za enakovredne dajatve za očetovstvo, lahko zahteva in izterja te odvedene prispevke, izračunane v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, samo če stroški dajatev po členih 23 do 26 bremenijo nosilca navedene države članice.

1.  Nosilec države članice, ki je po zakonodaji, ki jo uporablja, odgovoren za odvajanje prispevkov za primer bolezni, dolgotrajne nege, materinstva in za enakovredne dajatve za očetovstvo, lahko zahteva in izterja te odvedene prispevke, izračunane v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, samo če stroški dajatev po členih 23 do 26 bremenijo nosilca navedene države članice.

2.  Kadar je v primerih iz člena 25 pridobitev dajatev za bolezen, materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo po zakonodaji države članice, v kateri upokojenec stalno prebiva, pogojena s plačevanjem prispevkov ali s podobnimi plačili na podlagi stalnega prebivanja, se ti prispevki ne plačujejo.

2.  Kadar je v primerih iz člena 25 pridobitev dajatev za bolezen, dolgotrajno nego, materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo po zakonodaji države članice, v kateri upokojenec stalno prebiva, pogojena s plačevanjem prispevkov ali s podobnimi plačili na podlagi stalnega prebivanja, se ti prispevki ne plačujejo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  pravice iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe zavarovane osebe;

(i)  pravice iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe zavarovane osebe, vključno s pravicami, ki izhajajo iz uporabe člena 11(2) ali (3)(c);

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15a.  vstavi se naslednji člen:

Člen 33a

Dajatve za dolgotrajno nego

“1.  Upravna komisija po posvetovanju s socialnimi partnerji, predstavniškimi združenji upravičencev in zadevnimi strokovnimi organi sestavi podroben seznam dajatev za dolgotrajno nego ter navede, pri katerih gre za storitve in pri katerih za denarne dajatve ter ali je dajatev zagotovljena osebi, ki potrebuje nego, ali osebi, ki zagotavlja takšno nego.

2.  Kadar ima dajatev za dolgotrajno nego, ki spada pod to poglavje, tudi značilnosti dajatev, koordiniranih v drugih poglavjih naslova III, lahko države članice z odstopanjem od odstavka 1 koordinirajo take dajatve v skladu s pravili iz tega drugega poglavja, pri čemer navedejo, katero poglavje se uporablja, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)   rezultat take koordinacije je za upravičence vsaj tako ugoden, kot če bi se dajatev koordinirala kot dajatev za dolgotrajno nego na podlagi tega poglavja; in

(b)  dajatev za dolgotrajno nego je navedena v Prilogi XII.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

16.  Člen se črta.

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

16a.  člen 34 se nadomesti z naslednjim:

Člen 34

Člen 34

Prekrivanje dajatev za dolgotrajno nego

Prekrivanje dajatev za dolgotrajno nego

1.  Če je prejemnik denarnih dajatev za dolgotrajno nego, ki jih je treba obravnavati kot dajatve za bolezen in jih torej zagotovi država članica, pristojna za denarne dajatve po členu 21 ali 29, hkrati in po tem poglavju upravičen zahtevati storitve za enak namen od nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v drugi državi članici, in če mora tudi nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev po členu 35, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja dajatev iz člena 10, samo z naslednjo omejitvijo: če oseba zahteva in prejme storitev, se znesek denarne dajatve zniža za znesek storitve, ki se ali se lahko zahteva od nosilca v prvi državi članici, ki mora povrniti stroške.

“1.  Če je prejemnik denarnih dajatev za dolgotrajno nego, zagotovljenih s členom 21 ali 29, hkrati in po tem poglavju upravičen zahtevati storitve za enak namen od nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v drugi državi članici, in če mora tudi nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev po členu 35, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja dajatev iz člena 10, samo z naslednjo omejitvijo: če oseba zahteva in prejme storitev, se znesek denarne dajatve zniža za znesek storitve, ki se ali se lahko zahteva od nosilca v prvi državi članici, ki mora povrniti stroške.

2.  Upravna komisija pripravi seznam denarnih dajatev in storitev, za katere velja odstavek 1.

2.  Upravna komisija pripravi seznam denarnih dajatev in storitev, za katere velja odstavek 1.

3.  Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih ukrepih, ki za osebe ne smejo biti manj ugodni od načel iz odstavka 1.

3.   Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih ukrepih, ki za osebe ne smejo biti manj ugodni od načel iz odstavka 1.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17.  za členom 35 se vstavi naslednje poglavje:

črtano

„POGLAVJE 1a

Dajatve za dolgotrajno nego

Člen 35a

Splošne določbe

1.  Ne glede na posebne določbe tega poglavja se členi 17 do 32 smiselno uporabljajo za dajatve za dolgotrajno nego.

2.  Upravna komisija sestavi podroben seznam dajatev za dolgotrajno nego, ki izpolnjujejo merila iz člena 1(vb) te uredbe, ter navede, pri katerih gre za storitve in pri katerih za dajatve v denarju.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dodelijo dajatve za dolgotrajno nego v skladu z drugimi poglavji naslova III, če so dajatev in posebni pogoji, ki veljajo zanjo, navedeni v seznamu v Prilogi XII in je rezultat take koordinacije za upravičence vsaj tako ugoden, kot če bi se dajatev koordinirala na podlagi tega poglavja.

Člen 35b

Prekrivanje dajatev za dolgotrajno nego

1.  Če prejemnik denarnih dajatev za dolgotrajno nego, odobrenih na podlagi zakonodaje pristojne države članice, istočasno in na podlagi tega poglavja prejme storitve za dolgotrajno nego od nosilca v kraju stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča v drugi državi članici ter mora tudi nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev na podlagi člena 35c, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja dajatev iz člena 10, zgolj z naslednjo omejitvijo: znesek denarne dajatve se zmanjša za vračljivi znesek storitve, ki se na podlagi člena 35c lahko zahteva od nosilca v prvi državi članici.

2.  Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih ukrepih, ki za zadevne osebe niso manj ugodni od načel iz odstavka 1.

Člen 35c

Povračilo med nosilci

1.  Člen 35 se smiselno uporablja za dajatve za dolgotrajno nego.

2.  Če zakonodaja države članice, v kateri se nahaja pristojni nosilec na podlagi tega poglavja, ne zagotavlja storitev za dolgotrajno nego, se za nosilca, ki je ali bi bil v navedeni državi članici na podlagi poglavja 1 pristojen za povračilo zdravstvenih storitev, odobrenih v drugi državi članici, šteje, da je pristojni nosilec tudi na podlagi poglavja 1a.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 61

Člen 61

Posebna pravila o seštevanju zavar ovalnih dob, dob zaposlitve ali dob samozaposlitve

Posebna pravila o seštevanju zavar ovalnih dob, dob zaposlitve ali dob samozaposlitve

1.  Razen v primerih iz člena 65(2) je uporaba člena 6 pogojena s tem, da je zadevna oseba nazadnje dopolnila najmanj tri mesece zavarovanja, zaposlitve ali samozaposlitve v skladu z zakonodajo, na podlagi katere se dajatve zahtevajo.

1.  Ob upoštevanju odstavka 2 pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja določa, da je pridobitev, ohranitev, ponovna pridobitev ali trajanje pravice do dajatev odvisna od dopolnitve zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve, mora po potrebi upoštevati zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, kakor da bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja. Za to seštevanje dob bo pristojna država članica seštela samo dobe, ki se upoštevajo po zakonodaji države članice, v kateri so bile dopolnjene za namene pridobitve in ohranjanja pravice do dajatev za brezposelnost.

2.  Če brezposelna oseba ne izpolnjuje pogojev za seštevanje dob v skladu z odstavkom 1, ker je skupno trajanje njenih nazadnje dopolnjenih dob zavarovanja, zaposlitve ali samozaposlitve v navedeni državi članici krajše od treh mesecev, je ta oseba upravičena do dajatev za brezposelnost v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je predhodno dopolnila take dobe v skladu s pogoji in omejitvami iz člena 64a.

2.  Uporaba odstavka 1 je pogojena s tem, da je v skladu z zakonodajo, po kateri je vložen zahtevek za dajatve, zadevna oseba dopolnila:

(a)  najmanj en dan zavarovalnih dob, če ta zakonodaja zahteva zavarovalne dobe;

(b)  najmanj en dan dob zaposlitve, če ta zakonodaja zahteva dobe zaposlitve; ali

(c)  najmanj en dan dob samozaposlitve, če ta zakonodaja zahteva dobe samozaposlitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

19a.  v členu 62 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja predvideva izračun dajatev na podlagi zneska prejšnje plače ali dohodka iz poklicne dejavnosti, upošteva izključno plačo ali dohodek iz poklicne dejavnosti, ki ga oseba prejme za svojo zadnjo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe po navedeni zakonodaji.

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja predvideva izračun dajatev na podlagi zneska prejšnje plače ali dohodka iz poklicne dejavnosti, upošteva izključno plačo ali dohodek iz poklicne dejavnosti, ki ga oseba prejme za svoje zadnje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe po navedeni zakonodaji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  v odstavku 1(c) se besedilo „tri mesece“ nadomesti z besedilom „šest mesecev“, besedilo „treh mesecev podaljša do največ šest mesecev“ pa se nadomesti z besedilom „šestih mesecev podaljša do konca obdobja upravičenosti te osebe do dajatev“;

„(c)  upravičenost do dajatev se ohrani šest mesecev po datumu, ko je brezposelna oseba prenehala biti na razpolago službam za zaposlovanje v državi članici, ki jo je zapustila, pod pogojem, da skupno trajanje prejemanja dajatev ne preseže skupne dobe upravičenosti do dajatev po zakonodaji te države članice; pristojne službe ali nosilci lahko podaljšajo obdobje šestih mesecev do konca obdobja upravičenosti te osebe do dajatev;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  v odstavku 3 se besedilo „tri mesece“ nadomesti z besedilom „šest mesecev“, besedilo „največ šest mesecev“ pa se nadomesti z besedilom „konca obdobja upravičenosti do dajatev“;

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  Če zakonodaja pristojne države članice ni ugodnejša, se med dvema dobama zaposlitve upravičenost do dajatev iz odstavka 1 ohrani skupno največ za šest mesecev; pristojne službe ali nosilci lahko podaljšajo to obdobje do konca obdobja upravičenosti do dajatev.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

21.  za členom 64 se vstavi naslednji člen 64a:

črtano

„Člen 64a

Posebna pravila za brezposelne osebe, ki so odšle v drugo državo članico, ne da bi izpolnjevale pogoje iz člena 61(1) in člena 64

V primerih iz člena 61(2) država članica, katere zakonodaja je predhodno veljala za brezposelno osebo, postane pristojna za zagotavljanje dajatev za brezposelnost. Te dajatve se zagotovijo na stroške pristojnega nosilca za obdobje, določeno v členu 64(1)(c), če je brezposelna oseba na razpolago službam za zaposlovanje v državi članici zadnjega zavarovanja in upošteva pogoje iz zakonodaje te države članice. Člen 64(2) do (4) se uporablja smiselno.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 65

Člen 65

Brezposelne osebe, ki so stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država

Brezposelne osebe, ki so stalno prebivale v državi članici, ki ni pristojna država

1.  Brezposelna oseba, ki je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, mora biti na razpolago nekdanjemu delodajalcu ali službam za zaposlovanje v pristojni državi članici. Taka oseba prejema dajatve v skladu z zakonodajo pristojne države članice, kot če bi stalno prebivala v tej državi članici. Te dajatve zagotovi nosilec pristojne države članice.

1.  Brezposelna oseba, ki je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, mora biti na razpolago nekdanjemu delodajalcu ali službam za zaposlovanje v pristojni državi članici. Taka oseba prejema dajatve v skladu z zakonodajo pristojne države članice, kot če bi stalno prebivala v tej državi članici. Te dajatve zagotovi nosilec pristojne države članice. Taka oseba mora biti na razpolago nekdanjemu delodajalcu ali službam za zaposlovanje v pristojni državi članici. Lahko je tudi na razpolago čezmejni službi za zaposlovanje, če takšna služba obstaja na geografskem območju, na katerem išče zaposlitev.

1a.  Organi pristojne države članice in države članice stalnega prebivališča tesno sodelujejo in iskalcem zaposlitve pojasnijo pristojnosti javne službe za zaposlovanje, ki je odgovorna za njihovo spremljanje. Poleg tega zagotovijo, da izmenjava med pristojnim nosilcem in iskalcem zaposlitve poteka v jeziku, ki ga ta razume, ter po potrebi vključijo svetovalce EURES iz teh služb.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je popolnoma brezposelna oseba, ki je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, in ki ni dopolnila vsaj 12 mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti izključno na podlagi zakonodaje pristojne države članice, na razpolago službi za zaposlovanje države članice stalnega prebivališča. Taka oseba prejema dajatve v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, kot če bi vsa obdobja zavarovanja dopolnila na podlagi zakonodaje te države članice. Te dajatve zagotovi nosilec države članice stalnega prebivališča. Namesto tega se lahko popolnoma brezposelna oseba iz tega odstavka, ki bi bila upravičena do dajatve za brezposelnost zgolj na podlagi nacionalne zakonodaje pristojne države članice, če bi v njej stalno prebivala, odloči, da je na razpolago službam za zaposlovanje navedene države članice in da prejema dajatve v skladu z zakonodajo navedene države članice, kot če bi v njej stalno prebivala.

2.  Če je oseba iz odstavka 1 na razpolago službi za zaposlovanje države članice stalnega prebivališča v skladu z drugim pododstavkom navedenega odstavka, prejema dajatve v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, kot če bi vsa obdobja zavarovanja dopolnila na podlagi zakonodaje te države članice. Te dajatve zagotovi nosilec države članice stalnega prebivališča.

3.  Če popolnoma brezposelna oseba iz odstavkov 1 ali 2 ne želi biti ali ostati na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države članice, potem ko je bila pri njih že prijavljena, in želi delo iskati v državi članici stalnega prebivališča ali državi članici zadnje dejavnosti, se smiselno uporablja člen 64, z izjemo člena 64(1)(a). Pristojni nosilec lahko obdobje iz prvega stavka člena 64(1)(c) podaljša do konca obdobja upravičenosti do dajatev.

3.  Če popolnoma brezposelna oseba iz odstavkov 1 ali 2 ne želi ostati na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države članice, potem ko je bila pri njih že prijavljena, in želi delo iskati v državi članici stalnega prebivališča ali državi članici zadnje dejavnosti, se smiselno uporablja člen 64, z izjemo člena 64(1)(a). Pristojni nosilec lahko obdobje iz prvega stavka člena 64(1)(c) podaljša do konca obdobja upravičenosti do dajatev.

4.  Popolnoma brezposelna oseba iz tega člena je lahko poleg tega, da je na razpolago službam za zaposlovanje pristojne države članice, na razpolago tudi službam za zaposlovanje druge države članice.

5.  Odstavki 2 do 4 tega člena se ne uporabljajo za osebo, ki je delno ali občasno brezposelna.

5a.  Dajatve po odstavku 2, ki jih zagotavlja nosilec v kraju stalnega prebivališča, ta še naprej zagotavlja na lastne stroške. Ob upoštevanju odstavka 7 pa pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja je za osebo nazadnje veljala, nosilcu v kraju stalnega prebivališča povrne celotni znesek dajatev, ki jih je slednji nosilec zagotavljal prve štiri mesece. Ureditev glede povračila se določi z izvedbeno uredbo.

5b.  Obdobje povračila iz odstavka 5a se podaljša na osem mesecev, kadar je oseba v preteklih 24 mesecih dopolnila najmanj 12 mesecev zaposlitve ali samozaposlitve v državi članici, katere zakonodaja je zanjo veljala nazadnje, če bi se te dobe upoštevale pri ugotavljanju upravičenosti do dajatev za brezposelnost.

5c.  Za namene odstavkov 5a in 5b lahko dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi predvidijo tudi druge metode povračil ali se odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi pristojnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Družinske denarne dajatve, ki naj bi nadomestile dohodke v dobah za vzgojo otrok in so navedene v delu 1 Priloge XIII, se dodelijo samo osebi, za katero velja zakonodaja pristojne države članice, njeni družinski člani pa nimajo izvedene pravice do takih dajatev. Člen 68a te uredbe se ne uporablja za take dajatve in pristojnemu nosilcu ni treba upoštevati zahtevka, ki ga vloži drugi od staršev, oseba, ki se obravnava kot eden od staršev, ali zavod, ki ima skrbništvo nad otrokom oziroma otroki, v skladu s členom 60(1) izvedbene uredbe.

1.  Družinske denarne dajatve, ki naj bi nadomestile dohodke ali zagotovile dodaten dohodek v dobah za vzgojo otrok in so navedene v delu 1 Priloge XIII, se dodelijo samo osebi, za katero velja zakonodaja pristojne države članice, njeni družinski člani pa nimajo izvedene pravice do takih dajatev. Člen 68a te uredbe se uporablja za take dajatve v primerih, ko posamezni upravičenec do družinskih dajatev, ki nadomeščajo dohodek med vzgojo otroka, ne izpolnjuje svojih obveznosti preživljanja.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

23a.  v členu 71 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Upravno komisijo za koordinacijo sistemov socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: „Upravna komisija“) pri Evropski komisiji sestavljajo predstavniki vlad vseh držav članic, ki jim po potrebi pomagajo strokovni svetovalci. Predstavnik Evropske komisije se udeležuje zasedanj Upravne komisije v svetovalni vlogi.

1.   Upravno komisijo za koordinacijo sistemov socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: „Upravna komisija“) pri Evropski komisiji sestavljajo predstavniki vlad vseh držav članic, ki jim po potrebi pomagajo strokovni svetovalci. Predstavnik Evropske komisije, predstavnik Evropskega parlamenta in po potrebi predstavniki socialnih partnerjev ter upravičencev, vključno s predstavniki invalidskih organizacij, se udeležujejo zasedanj Upravne komisije v svetovalni vlogi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organi zagotovijo, da njihovi nosilci poznajo in uporabljajo vse zakonodajne ali druge določbe, vključno s sklepi Upravne komisije, na področjih, ki jih urejata ta uredba in izvedbena uredba, ter v skladu s pogoji iz teh uredb.

1.  Pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso zagotovijo, da so njihovi ustrezni nosilci seznanjeni z vsemi zakonodajnimi ali drugimi določbami, vključno z odločitvami Upravne komisije, na področjih, ki jih urejata ta uredba in izvedbena uredba, ter v skladu s pogoji iz teh uredb, ter da te določbe uporabljajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Da se zagotovi pravilna določitev zakonodaje, ki se uporablja, pristojni organi spodbujajo sodelovanje med nosilci in delovnimi inšpektorati v svojih državah članicah.

2.  Da se zagotovi pravilna določitev zakonodaje, ki se uporablja, pristojni organi spodbujajo sodelovanje med ustreznimi zadevnimi nosilci, na primer delovnimi inšpektorati in davčnimi organi v svojih državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov o določitvi postopka, ki ga je treba upoštevati, da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo členov 12 in 13 te uredbe. Ti akti določajo standardni postopek in roke za:

1.  Da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo členov 12 in 13 te uredbe in členov 14, 15 in 16 izvedbene uredbe, je Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov o določitvi postopka, ki ga je treba upoštevati. Ti akti določajo standardni postopek in roke za:

–  izdajo, format in vsebino prenosnega dokumenta, ki potrjuje zakonodajo o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika,

–  izdajo, elektronski format, varen pred ponarejanjem, in vsebino prenosnega dokumenta, vključno z obveznimi navedbami, ki potrjuje zakonodajo o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika in vključuje enotno evropsko številko socialne varnosti, če je na voljo,

–  določitev primerov, v katerih se dokument izda,

–  elemente, ki jih je treba preveriti pred izdajo dokumenta,

–  elemente, ki jih je treba preveriti pred izdajo, popravkom ali umikom dokumenta,

–  umik dokumenta, kadar pristojni nosilec države članice zaposlitve izpodbija njegovo pravilnost in veljavnost.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

25a.  člen 79 se nadomesti z naslednjim:

Člen 79

„Člen 79

Financiranje aktivnosti na področju socialne varnosti

Financiranje aktivnosti na področju socialne varnosti

V povezavi s to uredbo in izvedbeno uredbo lahko Evropska komisija v celoti ali delno financira:

V povezavi s to uredbo in izvedbeno uredbo lahko Evropska komisija v celoti ali delno financira:

(a)   aktivnosti za izboljšanje izmenjave informacij med organi in nosilci socialne varnosti držav članic, zlasti elektronske izmenjave podatkov;

(a)  aktivnosti za izboljšanje izmenjave informacij med organi in nosilci socialne varnosti držav članic, zlasti elektronske izmenjave podatkov, na primer elektronski omrežni sistem za socialno varnost;

(b)   vse aktivnosti za zagotavljanje informacij osebam, zajetim v to uredbo, in njihovim zastopnikom o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe, s pomočjo najprimernejših sredstev.

(b)  vse aktivnosti za zagotavljanje informacij osebam, zajetim v to uredbo, in njihovim zastopnikom o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe, s pomočjo najprimernejših sredstev, kot je evropska številka socialne varnosti.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

26a.  vstavi se naslednji člen:

„Člen -88

Izdajanje in umik prenosnih dokumentov, ki potrjujejo, katera zakonodaja o socialni varnosti se uporablja

Komisija do [...] sprejme delegirane akte v skladu s členom 88a, ki dopolnjujejo člena 12 in 13 te uredbe in člene 14, 15 in 16 izvedbene uredbe, z določitvijo standardnih postopkov v zvezi z:

(a)  določanjem okoliščin, v katerih se izdajo, popravijo ali umaknejo prenosni dokumenti, ki potrjujejo, katera zakonodaja o socialni varnosti se uporablja za imetnika, v skladu s prvo alineo člena 76a ter

(b)  umikom takih dokumentov, kadar pristojni nosilec države članice zaposlitve upravičeno izpodbija njihovo pravilnost in veljavnost.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 88a

Člen 88a

Izvajanje prenosa pooblastila

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastila iz člena 88 se na Evropsko komisijo prenesejo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) xxx/xxxx].

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov -88 in 88 se Komisiji podeli za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) xxxx - COD 2016/397]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 88 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Prenos pooblastila iz členov -88 in 88 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.   Evropska komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Evropska komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 88, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Evropsko komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov -88 in 88, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Evropsko komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

DENARNE DAJATVE ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO, KI SE IZPLAČUJEJO OB ODSTOPANJU OD ČLENA 35A(1) POGLAVJA 1A

DENARNE DAJATVE ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO, KI SE IZPLAČUJEJO OB ODSTOPANJU OD ČLENA 33A(1) POGLAVJA 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

-1.  uvodna izjava 13 se nadomesti z naslednjim:

(13)   Ta uredba določa ukrepe in postopke za spodbujanje mobilnosti zaposlenih in brezposelnih oseb. Obmejni delavci, ki so postali popolnoma brezposelni, se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje v državi stalnega prebivališča in v državi članici, kjer so bili nazadnje zaposleni. Vendar bi morali biti do denarnega nadomestila upravičeni le v državi članici stalnega prebivališča.

„(13) Ta uredba določa ukrepe in postopke za spodbujanje mobilnosti zaposlenih in brezposelnih oseb. Obmejni delavci, ki so postali popolnoma brezposelni, se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje v državi stalnega prebivališča in v državi članici, kjer so bili nazadnje zaposleni. “

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Za zaščito pravic zadevnih oseb bi morale države članice v skladu z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov zagotoviti, da so vsi zahtevki za podatke in odgovori potrebni in sorazmerni za pravilno izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe. Izmenjava podatkov ne bi smela povzročiti samodejnega odvzema pravice do dajatve in vsaka odločitev, sprejeta na podlagi izmenjave podatkov, bi morala spoštovati temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, kar pomeni, da temelji na zadostnih dokazih in je zoper njo možen pravičen postopek pritožbe.

(26)  Za zaščito pravic zadevnih oseb bi morale države članice v skladu z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov zagotoviti, da so vsi zahtevki za podatke in odgovori potrebni in sorazmerni za pravilno izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in te uredbe. Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporablja pravni red Unije na področju varstva podatkov, zlasti Uredba (EU) 679/2016 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Izmenjava podatkov ne bi smela povzročiti samodejnega odvzema pravice do dajatve in vsaka odločitev, sprejeta na podlagi izmenjave podatkov, bi morala spoštovati temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, kar pomeni, da temelji na zadostnih dokazih in je zoper njo možen pravičen postopek pritožbe.

_________________

1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„(ea) „goljufija“ pomeni vsako namerno dejanje ali opustitev dejanja z namenom pridobitve ali prejetja dajatev iz socialne varnosti ali izognitve plačilu prispevkov za socialno varnost, ki je v nasprotju s pravom držav članic;“

„(ea)  „goljufija“ pomeni vsako namerno dejanje ali opustitev dejanja z namenom pridobitve ali prejetja dajatev iz socialne varnosti ali izognitve plačilu prispevkov za socialno varnost, ki je v nasprotju s pravom države članice, v skladu z osnovno uredbo in izvedbeno uredbo;“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Ko so pravice ali obveznosti osebe, za katere se uporabljata osnovna in izvedbena uredba, ugotovljene ali določene, lahko pristojni nosilec od nosilca v državi članici stalnega ali začasnega prebivališča zahteva osebne podatke o tej osebi. Ta zahteva in vsi odgovori se nanašajo na informacije, s pomočjo katerih lahko pristojna država članica ugotovi netočnost dejstev, na katerih temelji dokument ali odločitev o določitvi pravic in obveznosti osebe na podlagi osnovne ali izvedbene uredbe. Zahteva se lahko predloži tudi, kadar ni dvoma o veljavnosti ali točnosti informacij, ki so vsebovane v dokumentu ali na katerih temelji odločitev v danem primeru. Zahteva za informacije in vsi odgovori morajo biti potrebni in sorazmerni.

5.  Ko so pravice ali obveznosti osebe, za katere se uporabljata osnovna in izvedbena uredba, ugotovljene ali določene, lahko pristojni nosilec od nosilca v državi članici stalnega ali začasnega prebivališča zahteva zagotovitev osebnih podatkov o tej osebi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Ta zahteva in vsi odgovori so omejeni na informacije, s pomočjo katerih lahko pristojna država članica ugotovi netočnost dejstev, na katerih temelji dokument ali odločitev o določitvi pravic in obveznosti osebe na podlagi osnovne ali izvedbene uredbe. Zahteva se lahko predloži tudi, kadar ni dvoma o veljavnosti ali točnosti informacij, ki so vsebovane v dokumentu ali na katerih temelji odločitev v danem primeru. Zahteva za informacije in vsi odgovori morajo biti obrazloženi, potrebni in sorazmerni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Upravna komisija sestavi podroben seznam vrst zahtev za podatke in odgovorov, ki se lahko predložijo na podlagi odstavka 5, Evropska komisija pa ta seznam potrebno oglašuje. Dovolijo se samo zahteve za podatke in odgovori s seznama.

6.  Upravna komisija sestavi podroben seznam vrst zahtev za podatke in odgovorov, ki se lahko predložijo na podlagi odstavka 5, opredeli, kateri subjekti lahko podajo takšne zahteve in vzpostavi ustrezne postopke in zaščitne ukrepe. Komisija ta seznam potrebno oglašuje. Dovolijo se samo zahteve za podatke in odgovori s seznama.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Dokumente, ki jih izda nosilec države članice in ki potrjujejo položaj neke osebe za namene uporabe osnovne uredbe in izvedbene uredbe, ter dokazila, na podlagi katerih so dokumenti izdani, nosilci drugih držav članic sprejemajo, dokler jih država članica, v kateri so bili izdani, ne umakne ali razglasi za neveljavne. Taki dokumenti bodo veljavni samo, če so izpolnjeni vsi oddelki, ki so označeni kot obvezni.

1.  Dokumente, ki jih izda nosilec države članice in ki potrjujejo položaj neke osebe za namene uporabe osnovne uredbe in izvedbene uredbe, ter dokazila, na podlagi katerih so dokumenti izdani, nosilci drugih držav članic sprejemajo, če jih država članica, v kateri so bili izdani, ne umakne ali razglasi za neveljavne. Taki dokumenti bodo veljavni samo, če so izpolnjeni vsi oddelki, ki so označeni kot obvezni.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primeru dvoma o veljavnosti dokumenta ali točnosti dejstev, na katerih ta temelji, nosilec države članice, ki prejme dokument, zaprosi nosilca, ki je dokument izdal, za potrebna pojasnila in po potrebi za umik navedenega dokumenta.

2.  V primeru dvoma o veljavnosti dokumenta ali točnosti dejstev, na katerih ta temelji, nosilec države članice, ki prejme dokument, zaprosi nosilca, ki je dokument izdal, za potrebna pojasnila in po potrebi za umik navedenega dokumenta.

a)  Ko nosilec, ki je dokument izdal, prejme tako zahtevo, ponovno preuči razloge za izdajo dokumenta in ga po potrebi umakne ali popravi, in sicer v 25 delovnih dneh od prejema zahteve. Ob odkritju neizpodbojnega primera goljufije, ki jo je zagrešil vlagatelj dokumenta, nosilec, ki je dokument izdal, dokument brez odlašanja in z retroaktivnim učinkom umakne ali popravi.

a)  Ko nosilec, ki je dokument izdal, prejme tako zahtevo, ponovno preuči razloge za izdajo dokumenta in ga po potrebi umakne ali popravi, in sicer v 25 delovnih dneh od prejema zahteve. Ob odkritju neizpodbojnega primera goljufije, ki jo je zagrešil vlagatelj dokumenta, nosilec, ki je dokument izdal, dokument brez odlašanja in z retroaktivnim učinkom umakne ali popravi.

b)  Če nosilec, ki je dokument izdal, po ponovni preučitvi razlogov za izdajo dokumenta ne odkrije nobene napake, nosilcu, ki je zahtevo podal, posreduje vsa dokazila v 20 delovnih dneh od prejema zahteve. V nujnih primerih, ki so v zahtevi jasno utemeljeni, se to stori v dveh delovnih dneh od prejema zahteve, tudi če ga nosilec, ki je dokument izdal, še ni preučil v skladu s pododstavkom (a).

b)  Če nosilec, ki je dokument izdal, po ponovni preučitvi razlogov za izdajo dokumenta ne odkrije nobene napake, nosilcu, ki je zahtevo podal, posreduje vsa dokazila v 25 delovnih dneh od prejema zahteve. V primerih, ki so nujni za namene varstva pravic zadevne osebe, se to stori v dveh delovnih dneh od prejema zahteve, tudi če ga nosilec, ki je dokument izdal, še ni preučil v skladu s pododstavkom (a).

c)  Če nosilec, ki je zahtevo podal, po prejemu dokazil še vedno dvomi o veljavnosti dokumenta ali točnosti dejstev, ki so podlaga za navedbe v njem, ali o pravilnosti informacij, na podlagi katerih je bil dokument izdan, lahko v zvezi s tem predloži dokaze in ponovno zahteva pojasnila ter, kadar je primerno, umik zadevnega dokumenta s strani nosilca, ki ga je izdal, v skladu z zgoraj navedenimi postopki in roki.

c)  Če nosilec, ki je zahtevo podal, po prejemu dokazil še vedno dvomi o veljavnosti dokumenta ali točnosti dejstev, ki so podlaga za navedbe v njem, ali o pravilnosti informacij, na podlagi katerih je bil dokument izdan, v zvezi s tem predloži dokaze in ponovno zahteva pojasnila ter, kadar je primerno, umik zadevnega dokumenta s strani nosilca, ki ga je izdal, v skladu z zgoraj navedenimi postopki in roki.

ca)  Kadar nosilec, ki je dokument izdal, ne odgovori v veljavnem roku iz točke (b) in če obstaja dvom glede veljavnosti prenosnega dokumenta, ki potrjuje zakonodajo o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika, ali točnost dejstev, na katerih temelji, nosilec, ki je zahtevo podal, o tem obvesti nosilca, ki je dokument izdal, in lahko zahteva vlogo v višini prispevkov, ki bi jih prejela država članica, v kateri se opravlja dejavnost, v skladu s členom 73(3), če bi veljala njena zakonodaja. Ta vloga se prenese nazaj v prvo državo članico, če se ugotovi, da za zadevno osebo velja zakonodaja prve države članice. Če se ugotovi, da za zadevno osebo velja zakonodaja države članice, v kateri se opravlja dejavnost, se upošteva vloga, prenešena na to državo članico, za namene poravnave prispevkov v skladu s členom 73(3).

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7a.  v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4.  Če zadevna nosilca ne dosežeta dogovora, se lahko zadeva prek pristojnih organov predloži Upravni komisiji po preteku enega meseca po datumu, ko jo bila vložena zahteva nosilca, ki je prejel dokument. Upravna komisija skuša uskladiti stališča v šestih mesecih po datumu, ko ji je bila zadeva predložena.

4.  Če zadevna nosilca ne dosežeta dogovora, se lahko zadeva prek pristojnih organov predloži Upravni komisiji. Upravna komisija uskladi stališča v treh mesecih po datumu, ko ji je bila zadeva predložena. Pristojni organi in zadevni nosilci sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo odločitve Upravne komisije, ne da bi posegali v pravico zadevnih organov, nosilcev in oseb, da uveljavljajo pravice v postopkih in pred sodišči, določenimi v zakonodaji držav članic, tej uredbi ali v Pogodbah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7b.  v členu 5 se doda naslednji odstavek 4a:

„4a.   Ne glede na odstavke 1 do 4, če je nosilec, ki je zahtevo podal, pridobil dokaze, zbrane v času sodne preiskave, ki dokazujejo, da je bila zakonodaja o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika, ali točnost dejstev, na katerih temelji, pridobljena z goljufijo, zahteva od nosilca, ki je dokument izdal, da dokument umakne ali popravi v 25 delovnih dneh od prejetja zahteve. Nosilec, ki je dokument izdal, umakne ali popravi dokument z retroaktivnim učinkom. Če nosilec, ki je dokument izdal, ne umakne ali popravi zadevnega dokumenta v skladu s prvim odstavkom, se lahko nosilec, ki je zahtevo podal, obrne na nacionalno sodišče, ki odloči o tem, ali se zadevni dokument lahko ne upošteva na podlagi goljufije.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7c.  v členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3.   Če zadevni nosilci ali organi ne dosežejo dogovora, se lahko zadeva prek pristojnih organov predloži Upravni komisiji, vendar šele en mesec po datumu, ko so bila izražena različna stališča iz odstavka 1 ali 2. Upravna komisija skuša uskladiti stališča v šestih mesecih po datumu, ko ji je bila zadeva predložena.

„3.   Če zadevni nosilci ali organi ne dosežejo dogovora v treh mesecih od datuma, ko so bila izražena različna stališča, se zadeva prek pristojnih organov predloži Upravni komisiji, vendar šele en mesec po datumu, ko so bila izražena različna stališča iz odstavka 1ali 2. Upravna komisija skuša uskladiti stališča v šestih mesecih po datumu, ko ji je bila zadeva predložena.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7d.  v členu 7 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Začasni izračun nadomestila ali prispevka iz odstavka 1 se opravi najpozneje en mesec po predložitvi prošnje zadevne osebe.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7e.  v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.   Če se stališča nosilcev dveh ali več držav članic o določitvi stalnega prebivališča osebe, za katero se uporablja osnovna uredba, razlikujejo, ti nosilci sporazumno določijo središče interesov zadevne osebe na podlagi celostne ocene vseh razpoložljivih informacij v zvezi z ustreznimi dejstvi, med katerimi so lahko:

„1.  Če se stališča nosilcev dveh ali več držav članic o določitvi stalnega prebivališča osebe, za katero se uporablja osnovna uredba, razlikujejo, ti nosilci v treh mesecih od datuma, ko so bila izražena različna stališča, sporazumno določijo središče interesov zadevne osebe na podlagi celostne ocene vseh razpoložljivih informacij v zvezi z ustreznimi dejstvi, med katerimi so lahko:“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe „oseba, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, ter je napotena v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ali jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico,“ pomeni tudi osebo, ki se zaposli z namenom, da bo napotena ali poslana v drugo državo članico, če za zadevno osebo neposredno pred začetkom njene zaposlitve že velja zakonodaja države članice pošiljateljice v skladu z naslovom II osnovne uredbe.

1.  Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe „oseba, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, in jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico,“ pomeni tudi osebo, ki se zaposli z namenom, da bo poslana v drugo državo članico, če za zadevno osebo neposredno pred začetkom njene zaposlitve že velja zakonodaja države članice pošiljateljice v skladu z naslovom II osnovne uredbe.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2. Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe se besede „ki tam običajno opravlja dejavnosti“ nanašajo na delodajalca, ki običajno opravlja znaten del dejavnosti, ne le notranjih upravljavskih dejavnosti, na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, ob upoštevanju vseh meril za opredelitev dejavnosti, ki jih opravlja zadevno podjetje. Ta merila morajo ustrezati posebnim značilnostim vsakega delodajalca in resničnemu značaju dejavnosti, ki jih opravlja.

„2.  Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe se besede „ki tam običajno opravlja dejavnosti“ nanašajo na delodajalca, ki običajno opravlja znaten del dejavnosti. Da bi pristojni organi ugotovili, ali podjetje dejansko opravlja znaten del svoje dejavnosti, ne le notranjih upravljavskih in/ali administrativnih dejavnosti, opravijo celotno oceno vseh dejanskih elementov, ki so značilni za dejavnosti, ki jih podjetje opravlja v državi članici sedeža, pri tem pa upoštevajo daljše obdobje. Ti elementi lahko zajemajo zlasti:

(a)  kraj, kjer ima podjetje svoj statutarni sedež in upravo, uporablja poslovne prostore, plačuje davke in prispevke za socialno varnost ter, če je to ustrezno, kjer ima v skladu z nacionalnim pravom dovoljenje za obratovanje ali je registrirano pri trgovinski zbornici ali strokovnih združenjih;

(b)  kraj, kjer se delavci zaposlijo in iz katerega so poslani;

(c)  pravo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih podjetje sklene s svojimi delavci na eni strani in svojimi strankami na drugi strani;

(d)  kraj, kjer podjetje opravlja večji del svojih poslovnih dejavnosti in kjer zaposluje administrativno osebje;

(e)  število izvedenih naročil in/ali obseg prometa v državi članici, kjer ima podjetje sedež, pri čemer se upošteva poseben položaj med drugim novoustanovljenih podjetij in MSP.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3. Za uporabo člena 12(2) osnovne uredbe se besede „ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe“ nanašajo na osebo, ki navadno znaten del dejavnosti opravlja na ozemlju države članice, v kateri ima sedež. Nujno je zlasti, da je ta oseba opravljala svojo dejavnost že nekaj časa pred datumom, ko želi izkoristiti določbe navedenega člena, in da v dobi, ko v drugi državi članici začasno opravljala dejavnost, v državi članici, v kateri ima sedež, še naprej izpolnjuje zahteve za opravljanje svoje dejavnosti, da bo ob vrnitvi z njo lahko nadaljevala.

„3. Za uporabo člena 12(2) osnovne uredbe se besede „ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe“ nanašajo na osebo, ki navadno znaten del dejavnosti opravlja na ozemlju države članice, v kateri ima sedež. Nujno je zlasti, da je ta oseba opravljala zadostno dejavnost že nekaj časa pred datumom, ko želi izkoristiti določbe navedenega člena, in da v dobi, ko v drugi državi članici začasno opravljala dejavnost, v državi članici, v kateri ima sedež, še naprej izpolnjuje zahteve za opravljanje svoje dejavnosti, da bo ob vrnitvi z njo lahko nadaljevala.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ac)  za odstavkom 4 se vstavi naslednji odstavek:

„4a.  Za namene uporabe točke (c) člena 12(1) in točke (c) člena 12(2) osnovne uredbe „poslovno potovanje“ pomeni začasno dejavnost, povezano s poslovnimi interesi delodajalca, brez opravljanja storitev ali dostave blaga, kot je udeležba na notranjih in zunanjih poslovnih srečanjih, udeležba na konferencah in seminarjih, pogajanja o poslovnih dogovorih, prodaja ali trženje podjetij, opravljanje notranjih revizij ali revizij strank, raziskovanje poslovnih priložnosti ali udeležba na usposabljanju in prejemanje usposabljanja.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  za odstavkom 8 se vstavi naslednji odstavek:

„8a.  Za uporabo točke (b) člena 13(1) osnovne uredbe se največji del delovnih dejavnosti osebe določi s primerjavo povprečnih tedenskih ur, oddelanih v državi članici, v kateri oseba opravlja dejavnost.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb)  odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

10.  Za določitev zakonodaje, ki se uporablja v skladu z odstavkoma 8 in 9, zadevni nosilci upoštevajo stanje, predvideno za naslednjih 12 koledarskih mesecev.

„10.  Zakonodaja, ki se uporablja v smislu člena 13 osnovne uredbe, velja za obdobje največ 24 mesecev. Po preteku tega obdobja se zakonodaja, ki se uporablja, ponovno oceni glede na položaj delavca.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

8a.   v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1. Če v členu 16 izvedbene uredbe ni določeno drugače, delodajalec oziroma zadevna oseba sama, če ne opravlja dejavnosti kot zaposlena oseba, obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, o osebi, ki opravlja svojo dejavnost v državi članici, ki ni pristojna država članica v skladu z naslovom II osnovne uredbe; o tem se obvešča vnaprej. Ta nosilec izda zadevni osebi potrdilo iz člena 19(2) izvedbene uredbe in nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, v kateri se opravlja dejavnost, nemudoma da na voljo informacije o zakonodaji, ki se v skladu s členom 11(3)(b) ali členom 12 osnovne uredbe uporablja za to osebo.

„1.  Če v členu 16 izvedbene uredbe ni določeno drugače, delodajalec oziroma zadevna oseba sama, če ne opravlja dejavnosti kot zaposlena oseba, obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, o osebi, ki opravlja svojo dejavnost v državi članici ali več kot eni državi članici, ki ni pristojna država članica v skladu z naslovom II osnovne uredbe; o tem se obvešča vnaprej. Ta nosilec da informacije v zvezi z zakonodajo, ki se v skladu s členom 11(3)(b), členom 12 ali členom 13 osnovne uredbe uporablja za zadevno osebo, brez odlašanja na voljo zadevni osebi in nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, v kateri se opravlja dejavnost.

1a.  Za namene uporabe člena 12 delodajalec oziroma zadevna oseba sama, če ne opravlja dejavnosti kot zaposlena oseba, vnaprej obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja.

Če se dejavnost ne nanaša na poslovno potovanje, ta nosilec v državi članici v 20 delovnih dneh po prejemu obvestila stori vse naslednje:

(a)  oceni, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnjo uporabo zakonodaje zadevne države članice;

(b)  izda potrdilo iz člena 19(2) izvedbene uredbe zadevni osebi;

(c)  da informacije v zvezi z zakonodajo, ki se v skladu s členom 12 osnovne uredbe uporablja za delavca ali samozaposleno osebo, na voljo nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, v kateri se opravlja dejavnost.

Na zahtevo pristojnega nosilca države članice, v kateri se opravlja dejavnost, obveščeni pristojni nosilec sporoči rezultate in podrobne informacije o oceni iz točke (a) drugega pododstavka.

Če obveščeni pristojni nosilec ne da ocene na voljo nosilcu države članice, v kateri se opravlja dejavnost, plača dnevno pristojbino, ki je enaka prispevkom, ki bi jih prejel, če bi veljala zakonodaja obveščenega pristojnega nosilca.

Med ocenjevanjem iz točke (a) drugega pododstavka za zadevnega delavca ali samozaposleno osebo še vedno velja zakonodaja države članice v obveščenem pristojnem nosilcu.

Če po oceni iz točke (a) drugega pododstavka za delavca ali samozaposleno osebo velja zakonodaja države članice, v kateri se opravlja dejavnost, se zakonodaja države članice uporablja retroaktivno in se prispevki ustrezno povrnejo in plačajo.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9a.  vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Dostava potrdila

1.  Za zagotovitev pravočasne dostave potrdil iz člena 19(2) se prek informacijskega sistema za notranji trg, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1a, izvajata upravno sodelovanje in vzajemna pomoč za namene iz člena 15(1).

2.  Države članice zagotovijo, da se potrdila iz člena 19(2) zadevnim osebam in delodajalcem izdajo elektronsko.

_________________

1a Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če navedeni nosilec določi, da se uporablja zakonodaja druge države članice, to stori začasno in o tej začasni odločitvi brez odlašanja obvesti nosilca v državi članici, za katero meni, da je pristojna. Ta odločitev postane dokončna v dveh mesecih po tem, ko je bil nosilec, ki so ga imenovali pristojni organi zadevne države članice, o njej obveščen, razen če slednji prvega nosilca in zadevne osebe obvesti, da še ne more sprejeti začasne določitve ali da ima glede tega drugačno stališče.

3.  Če navedeni nosilec določi, da se uporablja zakonodaja druge države članice, to stori začasno in o tej začasni odločitvi brez odlašanja obvesti nosilca v državi članici, za katero meni, da je pristojna. Ta odločitev postane dokončna v dveh mesecih po tem, ko je bil nosilec, ki so ga imenovali pristojni organi zadevne države članice, o njej obveščen, razen če slednji prvega nosilca in zadevne osebe in delodajalca obvesti, da še ne more sprejeti začasne določitve ali da ima glede tega drugačno stališče.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se določi za začasno ali dokončno uporabo, o tem brez odlašanja obvesti zadevno osebo in/ali njenega delodajalca.

5.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se določi za začasno ali dokončno uporabo, o tem brez odlašanja obvesti zadevno osebo in njenega delodajalca.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če je potrebno za izvajanje zakonodajnih pooblastil na nacionalni ravni ali ravni Unije, se ustrezne informacije o pravicah in obveznostih zadevnih oseb iz naslova socialne varnosti izmenjajo neposredno med pristojnimi nosilci in inšpektorati za delo, organi, pristojnimi za priseljevanje, ali davčnimi organi zadevnih držav, kar lahko vključuje obdelavo osebnih podatkov za namene, ki niso izvajanje ali izvrševanje pravic in obveznosti na podlagi osnovne uredbe in te uredbe, zlasti za zagotovitev skladnosti z ustreznimi pravnimi obveznostmi na področjih dela, zdravja, varnosti, priseljevanja in davčne zakonodaje. Dodatne podrobnosti se določijo s sklepom Upravne komisije.

4.  Če je potrebno za izvajanje zakonodajnih pooblastil na nacionalni ravni ali ravni Unije, se ustrezne informacije o pravicah in obveznostih zadevnih oseb iz naslova socialne varnosti ob popolnem spoštovanju zasebnosti izmenjajo neposredno med pristojnimi nosilci in inšpektorati za delo, organi, pristojnimi za priseljevanje, ali davčnimi organi zadevnih držav, kar lahko vključuje obdelavo osebnih podatkov za namene, ki niso izvajanje ali izvrševanje pravic in obveznosti na podlagi osnovne uredbe in te uredbe, izključno za zagotovitev skladnosti z ustreznimi pravnimi obveznostmi na področjih dela, zdravja, varnosti, priseljevanja in davčne zakonodaje. Organi, odgovorni za podatke o socialnem varstvu, obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o prenosu teh podatkov na drug javni upravni organ in o namenu nadaljnje obdelave v skladu z načelom poštene obdelave iz člena 6 Direktive 95/46/ES Evropskega parlament in Sveta1a in točke (a) člena 5(l) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1b. Organi, na katere se prenesejo podatki o socialnem varstvu, obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o svoji identiteti, namenu obdelave in kategorijah obdelanih podatkov v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 11(1) Direktive 95/46/ES in členom 14(1) Uredbe (EU) 2016/679. Dodatne podrobnosti se določijo s sklepom Upravne komisije.

_____________

1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

1b Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

11a.  v členu 20 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.   Zadevni nosilci pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se na podlagi naslova II osnovne uredbe uporablja za osebo, sporočijo potrebne informacije za določitev datuma, ko naj se ta zakonodaja začne uporabljati, in prispevkov, ki so jih ta oseba in njen(-i) delodajalec(-lci) dolžni plačati po tej zakonodaji.

„1.   Zadevni nosilci pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se na podlagi naslova II osnovne uredbe uporablja za osebo, sporočijo potrebne informacije za določitev datuma, ko naj se ta zakonodaja začne uporabljati, in prispevkov, ki so jih ta oseba in njen(-i) delodajalec(-lci) dolžni plačati po tej zakonodaji in Direktivi 96/71/ES za izračun prispevkov na podlagi plačila.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

12.  za členom 20 se vstavi naslednji člen 20a:

črtano

„Člen 20a

Pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov o določitvi postopka, ki ga je treba upoštevati, da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo členov 12 in 13 osnovne uredbe. Ti akti določajo standardni postopek in roke za:

–  izdajo, format in vsebino prenosnega dokumenta, ki potrjuje zakonodajo o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika,

–  določitev primerov, v katerih se dokument izda,

–  elemente, ki jih je treba preveriti pred izdajo dokumenta,

–  umik dokumenta, kadar pristojni nosilec države članice zaposlitve izpodbija njegovo pravilnost in veljavnost.

2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/201154.

3. Komisiji pomaga Upravna komisija, ki je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.“

_________________________________

54 UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Dajatve za bolezen, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo ter dajatve za dolgotrajno nego

Dajatve za bolezen, dolgotrajno nego, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

13a.  v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Pristojni organi ali nosilci zagotavljajo, da so zavarovanim osebam na voljo vsi potrebni podatki o postopkih in pogojih za odobritev storitev, kadar so te storitve zagotovljene na ozemlju države članice, ki ni država članica pristojnega nosilca.

1.  Pristojni organi ali nosilci zagotavljajo, da so zavarovanim osebam na voljo vsi potrebni podatki o postopkih in pogojih za odobritev storitev, kadar so te storitve zagotovljene na ozemlju države članice, ki ni država članica pristojnega nosilca. Za lažje usklajevanje dajatev za dolgotrajno nego da Komisija na voljo informacije o tem, kateri nosilci so v posameznih državah članicah odgovorni za katero vrsto dajatev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

14.  na koncu člena 23 se doda naslednji stavek:

črtano

„Ta določba se smiselno uporablja za dajatve za dolgotrajno nego.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

14a.  člen 23 se nadomesti z naslednjim:

Člen 23

„Člen 23

Sistem, ki se uporablja v primeru več kot enega sistema v državi članici stalnega ali začasnega prebivališča

Sistem, ki se uporablja v primeru več kot enega sistema v državi članici stalnega ali začasnega prebivališča

Če zakonodaja države članice stalnega ali začasnega prebivališča vsebuje več kot en sistem zdravstvenega zavarovanja za primere bolezni, materinstva ali očetovstva za več kot eno kategorijo zavarovanih oseb, se v skladu s členi 17, 19(1), 20, 22, 24 in 26 osnovne uredbe uporabljajo določbe zakonodaje o splošnem sistemu za zaposlene delavce.

Če zakonodaja države članice stalnega ali začasnega prebivališča vsebuje več kot en sistem zdravstvenega zavarovanja za primere bolezni, dolgotrajne nege, materinstva ali očetovstva za več kot eno kategorijo zavarovanih oseb, se v skladu s členi 17, 19(1), 20, 22, 24 in 26 osnovne uredbe uporabljajo določbe zakonodaje o splošnem sistemu za zaposlene delavce.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15.  v členu 24(3) se besedilo „in 26“ nadomesti z besedilom „,26 in 35a“;

črtano

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

15a.  v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.   Za uporabo člena 19 osnovne uredbe zavarovana oseba izvajalcu zdravstvene oskrbe v državi članici začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga je izdal pristojni nosilec in ki potrjuje njeno upravičenje do storitev. Če zavarovana oseba nima takega dokumenta, se nosilec v kraju začasnega prebivališča, na zahtevo ali po potrebi, za njegovo pridobitev obrne na pristojnega nosilca.

„1.  Za uporabo člena 19 osnovne uredbe zavarovana oseba izvajalcu zdravstvene oskrbe ali dolgotrajne nege v državi članici začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga je izdal pristojni nosilec in ki potrjuje njeno upravičenost do storitev. Če zavarovana oseba nima takega dokumenta, se nosilec v kraju začasnega prebivališča, na zahtevo ali po potrebi, za njegovo pridobitev obrne na pristojnega nosilca.

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

15b.  v členu 25 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

3.  Storitve iz člena 19(1) osnovne uredbe obsegajo storitve, ki se zagotavljajo v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo in so potrebne iz zdravstvenih razlogov, tako da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega prebivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo članico, da bi bila deležna potrebnega zdravljenja.

„3.  Storitve iz člena 19(1) osnovne uredbe obsegajo storitve, ki se zagotavljajo v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo in so potrebne iz zdravstvenih razlogov ali zaradi potrebe po dolgotrajni negi, tako da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega prebivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo članico, da bi bila deležna potrebnega zdravljenja ali storitev dolgotrajne nege.“

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

15c.  člen 26 se nadomesti z naslednjim:

Člen 26

„Člen 26

Načrtovano zdravljenje

Načrtovano zdravljenje

A. Postopek odobritve

A. Postopek odobritve

1.  Za namene uporabe člena 20(1) osnovne uredbe zavarovana oseba nosilcu v kraju začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga izda pristojni nosilec. V tem členu pristojni nosilec pomeni nosilca, ki krije stroške načrtovanega zdravljenja; v primerih iz člena 20(4) in člena 27(5) osnovne uredbe, v katerih se stroški zdravstvenih storitev, ki se zagotovijo v državi članici stalnega prebivališča, povrnejo v pavšalnih zneskih, za pristojnega nosilca velja nosilec v kraju stalnega prebivališča.

1.  Za namene uporabe člena 20(1) osnovne uredbe zavarovana oseba nosilcu v kraju začasnega prebivališča predloži dokument, ki ga izda pristojni nosilec. V tem členu pristojni nosilec pomeni nosilca, ki krije stroške načrtovanega zdravljenja ali dolgotrajne nege; v primerih iz člena 20(4) in člena 27(5) osnovne uredbe, v katerih se stroški zdravstvenih storitev, ki se zagotovijo v državi članici stalnega prebivališča, povrnejo v pavšalnih zneskih, za pristojnega nosilca velja nosilec v kraju stalnega prebivališča.

2.  Če zavarovana oseba v pristojni državi članici nima stalnega prebivališča, odobritev zahteva od nosilca v kraju stalnega prebivališča, ki jo brez odlašanja posreduje pristojnemu nosilcu. V tem primeru nosilec v kraju stalnega prebivališča z izjavo potrdi, da so pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi stalnega prebivališča izpolnjeni. Pristojni nosilec lahko izdajo dovoljenja zavrne le, če v skladu z oceno nosilca v kraju stalnega prebivališča pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi članici stalnega prebivališča zavarovane osebe niso izpolnjeni ali če se lahko enako zdravljenje zagotovi v pristojni državi članici, in sicer v roku, ki je sprejemljiv z zdravniškega vidika, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega poteka bolezni zadevne osebe. Pristojni nosilec obvesti nosilca v državi članici stalnega prebivališča o svoji odločitvi. Če odgovor ne prispe v roku, določenem z nacionalno zakonodajo, se šteje, da je dovoljenje izdal pristojni nosilec.

2.  Če zavarovana oseba v pristojni državi članici nima stalnega prebivališča, odobritev zahteva od nosilca v kraju stalnega prebivališča, ki jo brez odlašanja posreduje pristojnemu nosilcu. V tem primeru nosilec v kraju stalnega prebivališča z izjavo potrdi, da so pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi stalnega prebivališča izpolnjeni. Pristojni nosilec lahko izdajo dovoljenja zavrne le, če v skladu z oceno nosilca v kraju stalnega prebivališča pogoji iz drugega stavka člena 20(2) osnovne uredbe v državi članici stalnega prebivališča zavarovane osebe niso izpolnjeni ali če se lahko enako zdravljenje ali dolgotrajna nega zagotovi v pristojni državi članici, in sicer v roku, ki je sprejemljiv z medicinskega vidika ali na podlagi potrebne dolgotrajne nege, ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega stanja ali potrebe po negi in verjetnega poteka bolezni zadevne osebe. Pristojni nosilec obvesti nosilca v državi članici stalnega prebivališča o svoji odločitvi. Če odgovor ne prispe v roku, določenem z nacionalno zakonodajo, se šteje, da je dovoljenje izdal pristojni nosilec.

3.  Če zavarovana oseba, ki nima stalnega prebivališča v pristojni državi članici, potrebuje nujno zdravljenje življenjskega pomena, v skladu z drugim stavkom člena 20(2) osnovne uredbe dovoljenja ni mogoče zavrniti, dovoljenje pa v imenu pristojnega nosilca izda nosilec v kraju stalnega prebivališča, ki o tem brez odlašanja obvesti pristojnega nosilca. Pristojni nosilec sprejme ugotovitve in možnosti zdravljenja v kontekstu potrebe po nujnem zdravljenju življenjskega pomena, ki jih določijo zdravniki, ki jih pooblasti nosilec države članice stalnega prebivališča, ki izda odobritev.

3.  Če zavarovana oseba, ki nima stalnega prebivališča v pristojni državi članici, potrebuje nujno zdravljenje življenjskega pomena, v skladu z drugim stavkom člena 20(2) osnovne uredbe dovoljenja ni mogoče zavrniti, dovoljenje pa v imenu pristojnega nosilca izda nosilec v kraju stalnega prebivališča, ki o tem brez odlašanja obvesti pristojnega nosilca. Pristojni nosilec sprejme ugotovitve in možnosti zdravljenja v kontekstu potrebe po nujnem zdravljenju življenjskega pomena, ki jih določijo zdravniki, ki jih pooblasti nosilec države članice stalnega prebivališča, ki izda odobritev.

4.  Med celotnim potekom postopka za izdajo dovoljenja si pristojni nosilec pridržuje pravico, da zavarovano osebo napoti na zdravniški pregled, ki ga opravi zdravnik po njegovi lastni izbiri v državi članici začasnega ali stalnega prebivališča.

4.  Med celotnim potekom postopka za izdajo dovoljenja si pristojni nosilec pridržuje pravico, da zavarovano osebo napoti na zdravniški pregled ali, v primeru potrebe po dolgotrajni negi, ki ga opravi zdravnik ali strokovnjak po njegovi lastni izbiri v državi članici začasnega ali stalnega prebivališča.

5.  Nosilec v kraju stalnega prebivališča brez poseganja v odločitev glede odobritve obvesti pristojnega nosilca, če je z zdravstvenega vidika primerno dodatno zdravljenje, ki ga zajema obstoječa odobritev.

5.  Nosilec v kraju stalnega prebivališča brez poseganja v odločitev glede odobritve obvesti pristojnega nosilca, če je iz medicinskih razlogov ali v zvezi s potrebo po negi primerno dodatno zdravljenje, ki ga zajema obstoječa odobritev.

B.  Kritje stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je imela zavarovana oseba

B.  Kritje stroškov zdravstvenih storitev, ki jih je imela zavarovana oseba

6.  Brez poseganja v odstavek 7 se smiselno uporablja člen 25(4) in (5) izvedbene uredbe.

6.  Brez poseganja v odstavek 7 se smiselno uporablja člen 25(4) in (5) izvedbene uredbe.

7.  Če je zavarovana oseba dejansko sama krila stroške ali del stroškov za odobrene zdravstvene storitve in so stroški, ki jih je pristojni nosilec obvezan povrniti nosilcu v kraju začasnega prebivališča ali zavarovani osebi v skladu z odstavkom 6 (dejanski stroški), nižji od stroškov, ki bi jih moral prevzeti za enako zdravljenje v pristojni državi članici (teoretični stroški), pristojni nosilec na zahtevo povrne stroške zdravljenja, ki jih je ta imela, do višine, za katero teoretični stroški presegajo dejanske stroške. Vendar povrnjeni znesek ne sme presegati stroškov, ki jih je zavarovana oseba dejansko imela, ter se lahko upošteva znesek, ki bi ga zavarovana oseba morala plačati, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v pristojni državi članici.

7.  Če je zavarovana oseba dejansko sama krila stroške ali del stroškov za odobrene zdravstvene storitve in so stroški, ki jih je pristojni nosilec obvezan povrniti nosilcu v kraju začasnega prebivališča ali zavarovani osebi v skladu z odstavkom 6 (dejanski stroški), nižji od stroškov, ki bi jih moral prevzeti za enako zdravljenje v pristojni državi članici (teoretični stroški), pristojni nosilec na zahtevo povrne stroške zdravljenja, ki jih je ta imela, do višine, za katero teoretični stroški presegajo dejanske stroške. Vendar povrnjeni znesek ne sme presegati stroškov, ki jih je zavarovana oseba dejansko imela, ter se lahko upošteva znesek, ki bi ga zavarovana oseba morala plačati, če bi bila zdravstvena storitev opravljena v pristojni državi članici.

C. Kritje potnih stroškov in stroškov bivanja v okviru načrtovanega zdravljenja

C.  Kritje potnih stroškov in stroškov bivanja v okviru načrtovanega zdravljenja

8.  Kadar nacionalna zakonodaja pristojnega nosilca zagotavlja povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zavarovane osebe, te stroške za zadevno osebo in po potrebi osebo, ki ga/jo spremlja, krije ta nosilec, kadar je odobreno zdravljenje v drugi državi članici.

8.  Kadar nacionalna zakonodaja pristojnega nosilca zagotavlja povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja, ki so neločljivo povezani z zdravljenjem zavarovane osebe, te stroške za zadevno osebo in po potrebi osebo, ki ga/jo spremlja, krije ta nosilec, kadar je odobreno zdravljenje v drugi državi članici.

D. Družinski člani

D.  Družinski člani

9.  Odstavki 1 do 8 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

9.  Odstavki 1 do 8 se smiselno uporabljajo za družinske člane zavarovane osebe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

16.  v členu 28(1) se za besedilom „na podlagi člena 21(1) osnovne uredbe“ doda besedilo „v skladu z njenim členom 35a“;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17.  člen 31 se spremeni:

črtano

(c)  naslov se nadomesti z naslednjim naslovom:

„Uporaba člena 35b osnovne uredbe“;

(d)  v odstavku 1 se besedilo „člena 34“ nadomesti z besedilom „člena 35b“;

(e)  v odstavku 2 se besedilo „člena 34(2)“ nadomesti z besedilom „člena 35a(2)“;

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

17a.  v členu 32 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Če je oseba ali skupina oseb na zahtevo izvzeta iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in te osebe torej niso vključene v sistem zdravstvenega zavarovanja, za katerega se uporablja osnovna uredba, nosilec v drugi državi članici zgolj na podlagi tega izvzetja ni odgovoren za kritje stroškov storitev ali denarnih dajatev, ki so bile zagotovljene tem osebam ali njihovim družinskim članom v skladu s poglavjem I naslova III osnovne uredbe.

„1.  Če je oseba ali skupina oseb na zahtevo izvzeta iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za dolgotrajno nego in te osebe torej niso vključene v sistem zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za dolgotrajno nego, za katerega se uporablja osnovna uredba, nosilec v drugi državi članici zgolj na podlagi tega izvzetja ni odgovoren za kritje stroškov storitev ali denarnih dajatev, ki so bile zagotovljene tem osebam ali njihovim družinskim članom v skladu s poglavjem I naslova III osnovne uredbe.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

18.  v členu 32 se za odstavkom 3 doda naslednji odstavek 4:

črtano

„4.  „Ta določba se smiselno uporablja za dajatve za dolgotrajno nego.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

21.  v odstavku 7 člena 55 se besedilo „člena 65a(3)“ nadomesti z besedilom „člena 64a in člena 65a(3)“;

črtano