POROČILO o blokovni verigi: v prihodnost usmerjena trgovinska politika

27.11.2018 - (2018/2085(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Emma McClarkin
Pripravljavca mnenja (*):
Cristian-Silviu Buşoi, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Ana Gomes, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 54 Poslovnika

Postopek : 2018/2085(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0407/2018

Predložena besedila :

A8-0407/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0528

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o blokovni verigi: v prihodnost usmerjena trgovinska politika

(2018/2085(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS),

– ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI),

– ob upoštevanju delovnega programa Svetovne trgovinske organizacije o e-trgovini,

– ob upoštevanju trgovinske reforme v okviru STO,

– ob upoštevanju revidirane Kjotske konvencije Svetovne carinske organizacije,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah[1],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti,[3]

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige[5],

– ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017[6],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)[7],

– ob upoštevanju predloga Komisije o horizontalnih določbah za čezmejni pretok podatkov za varstvo osebnih podatkov (v trgovinskih in naložbenih sporazumih EU),

– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

– ob upoštevanju poročila glavnega znanstvenega svetovalca urada za znanost britanske vlade o tehnologiji distribuirane knjige transakcij: več kot blokovna veriga[8] iz leta 2016,

– ob upoštevanju bele knjige centra Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje (UN/CEFACT) o tehnični uporabi blokovnih verig iz leta 2018,

– ob upoštevanju izjave 22 držav članic EU in Norveške z dne 10. aprila 2018 o ustanovitvi evropskega partnerstva za blokovne verige[9], po katerem se je partnerstvu pridružilo še pet držav članic, kar pomeni sedaj 27 držav podpisnic,

– ob upoštevanju, da je Komisija 1. februarja 2018 uvedla opazovalnico in forum EU za blokovne verige [10],

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. oktobra 2017[11],

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energijo ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0407/2018),

A. ker blokovna veriga v tem poročilu pomeni, če ni drugače navedeno, zasebno tehnologijo distribuirane knjige transakcij (DLT) s pravicami za dostop, ki obsega podatkovno zbirko, sestavljeno iz zaporednih blokov podatkov, ki se dodajo s soglasjem obratovalca omrežja;

B. ker bodo razne študije primerov in sektorjev različno izkoristile mešanico zasebnih/javnih blokovnih verig s pravicami za dostop in brez njih;

C. ker vsak blok v blokovni verigi vsebuje kriptografski odtis (ang. hash), ki preverja podatke iz predhodnih blokov in s tem omogoča različnim stranem transakcije z večjim zaupanjem in odgovornostjo, saj podatkov, ki so shranjeni v knjigi transakcij, ni mogoče enostavno ponarediti;

D. ker je tehnologija blokovne verige z odprto kodo temelj rasti zaprtih blokovnih verig na svetovni ravni in pomaga povečevati raven zaupanja udeležencev v zadevno poslovno mrežo;

E. ker bi lahko blokovna veriga nekaterim upravljavcem omogočila jasno opredelitev vlog udeležencev, odgovornosti, ravni dostopa in pravic do potrjevanja;

F. ker svetovna trgovina temelji na sektorju dobavne verige, katerega vrednost je ocenjena na 16 bilijonov EUR in v katerem se zaradi visokih transakcijskih stroškov in obremenjujoče papirologije uporablja skupek postopkov in sistemov, ki so dovzetni za napake;

G. ker so se začele pilotne pobude z obetavnimi možnostmi za zmanjšanje stroškov prevoza, okolju prijaznejšo industrijo in večjo gospodarsko storilnostjo;

H. ker obstaja vsaj 202 vladnih pobud za blokovne verige v 45 državah po svetu in gospodarstvih v regijah Azije in Tihega oceana, v Severni in Južni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu, ki vlagajo v tehnologije blokovnih verig za trgovino;

I. ker se lahko z blokovno verigo okrepijo in izboljšajo trgovinske politike EU, kot so prostotrgovinski sporazumi, sporazumi o vzajemnem priznavanju, zlasti pooblaščenih gospodarskih subjektov, sklepi o ustreznosti podatkov in ukrepi trgovinske zaščite;

J. ker se lahko z blokovno verigo zelo izboljša preglednost in sledljivost v celotni dobavni verigi, poveča stopnja zaupanja udeležencev v dano mrežo, poenostavijo carinske kontrole in skladnost z zakonodajo, zmanjšajo stroški transakcij, izboljšata nespremenljivost in varnost podatkov ter delovanje kot orodje za boj porti korupciji; ker poleg morebitnih koristi obstajajo tudi nekateri izzivi, na primer kibernetska varnost;

K. ker blokovna veriga lahko zagotovi okvir za preglednost v dobavni verigi, zmanjša korupcijo, zazna davčne utaje, omogoča sledenje nezakonitim plačilom ter preprečevanje pranja denarja s pomočjo trgovine; ker obstajajo tveganja, povezana z uporabo aplikacij blokovne verige brez dovoljenj za hudodelske dejavnosti, vključno z davčnimi utajami, izogibanjem davkom in preprečevanjem pranja denarja s pomočjo trgovine; ker morajo Komisija in države članice ta vprašanja nujno spremljati in jih obravnavati;

L. ker se blokovna veriga še razvija na področju mednarodne trgovine in zato zahteva inovacijam prijazen, tvoren in spodbujajoč okvir, ki zagotavlja pravno jasnost, hkrati pa spodbuja potrošnika, vlagatelja in varstvo okolja, povečuje socialno vrednost te tehnologije, zmanjšuje digitalni razkorak ter izboljšuje digitalna znanja in spretnosti državljanov;

M. ker lahko tehnologija blokovne verige vsem stranem, ki sodelujejo v trgovini, bodisi javnim bodisi zasebnim, omogoča stalen dostop v realnem času do nespremenljive, časovno ožigosane podatkovne zbirke, ki vsebuje dokumente, ki se nanašajo na transakcije, s čimer prispeva h krepitvi zaupanja, preprečevanju vprašanj skladnosti in odpravi uporabe ponarejenega blaga ali ponarejenih dokumentov;

N. ker so nekatera regionalna in metropolitanska območja EU že začela razvijati to tehnologijo s posebnimi projekti in programi, ki temeljijo na njihovih lastnih značilnostih in ustvarjajo omrežja za širjenje najboljših praks;

Trgovinska politika Evropske unije

1. priznava, da imajo sporazumi EU o prosti trgovini kljub uspehom v preteklosti velik neizkoriščen potencial in ga je treba še vedno v celoti izkoristiti, saj v povprečju samo 67 % izvoznikov v EU in 90 % uvoznikov EU uporablja preferencialne tarife tako v EU kot v partnerskih državah ali regijah, ter podpira analizo tehničnih rešitev, ki lahko povečajo uporabo in izvoz SPT; ugotavlja, da bi lahko izvozniki vse svoje dokumente prenesli na aplikacijo javnega organa, podprto s blokovno verigo, in dokazali skladnost s preferencialno obravnavo, ki jo predvideva sporazum o prosti trgovini, kot so kvalifikacije za preferencialna pravila o poreklu, sanitarna in fitosanitarna pravila ter določbe o trgovini in trajnostnem razvoju; meni, da bi blokovna veriga lahko okrepila določbe za kumulacijo v sporazumih o prosti trgovini;

2. meni, da so postopki za pridobivanje potrdil za preferencialna in nepreferencialna pravila o poreklu dragi in okorni za podjetja; meni, da lahko blokovna veriga v primeru preferencialnih pravil pomaga pri ugotavljanju gospodarskega državljanstva blaga; poleg tega meni, da bi v primeru nepreferencialnih pravil blokovna veriga lahko pomagala Uniji pri sorazmerni uporabi instrumentov trgovinske zaščite, saj bi omogočala preglednost porekla blaga, ki prihaja na evropski trg, in pregled nad pritokom uvoženega blaga, da bi zagotovili bolj enake konkurenčne pogoje za podjetja;

3. poudarja, da lahko veriga podatkovnih blokov podpira agendo o trgovini in trajnostnem razvoju z zagotavljanjem zaupanja v izvor surovin in blaga, preglednih proizvodnih postopkov in dobavnih verig ter v skladu z mednarodnimi pravili na področju delavskih, socialnih in okoljskih pravic, pri čemer se upošteva zlasti pomen za konfliktne minerale, nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, nadzor nad izvozom in korupcijo; poudarja, da bi lahko blokovna veriga prispevala k trajnostnemu delu podjetij in spodbujala odgovorno poslovanje;

4. meni, da sporazumi o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov podjetjem omogočajo diverzifikacijo dobavnih verig z zmanjšanjem časa in stroškov, povezanih s čezmejno carino; ugotavlja, da obstajajo vprašanja v zvezi z izvajanjem, ki jih je treba obravnavati; meni, da se z blokovno verigo zmanjšuje negotovost glede izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov, saj je izmenjava podatkov neprekinjena;

Zunanji vidiki carin in olajševanja trgovine

5. toplo pozdravlja sporazum o olajševanju trgovine; meni, da ta sporazum lahko članicam Svetovne trgovinske organizacije služi kot osnova pri odkrivanju novih načinov za spodbujanje trgovine, ki zajemajo tudi blokovno verigo; pozdravlja prizadevanja EU za ohranitev in okrepitev STO ter njeno zavezanost sistemu trgovanja, ki temelji na pravilih, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in okrepili pravila svetovne trgovine;

6. meni, da bi blokovna veriga carinskim organom omogočila samodejno pridobivanje potrebnih informacij za carinsko deklaracijo, zmanjšala potrebo po ročnem preverjanju in papirnih sledeh, in sočasno vsem zadevnim stranem natančno posodabljala status in lastnosti blaga, ki vstopa v EU, ter tako izboljšala zmogljivosti za iskanje in sledenje ter preglednost;

7. meni, da se bosta z digitalizacijo povečali učinkovitost in preglednost pri izmenjavi informacij; meni, da lahko blokovna veriga proizvajalcem, laboratorijem, logističnim izvajalcem, regulativnim organom in potrošnikom omogoči dostop do vseh potrebnih informacij, na primer glede izvora, testiranja, certificiranja in licenciranja, ter jih deli z njimi; ugotavlja, da bi blokovna veriga lahko pomagala tudi pri ustreznem izdajanju elektronskih potrdil; meni, da sta digitalizacija in uporaba aplikacij v dobavnih verigah predpogoj za popolno delovanje blokovnih verig in njihova dopolnitev; ugotavlja, da so med državami članicami velike razlike glede digitalizacije;

8. meni, da lahko sprejetje tehnologij blokovne verige v vsej dobavni verigi poveča učinkovitost, hitrost in obseg svetovne trgovine, in sicer z omejevanjem stroškov, povezanih z mednarodnimi transakcijami, ter podporo poslovanju za opredelitev novih trgovskih partnerjev, in lahko privede do večjega varstva potrošnikov ter njihovega zaupanja v digitalno trgovino;

9. poudarja uporabnost blokovnih verig iz naslednjih razlogov:

a. večja gotovost glede porekla blaga in pravic glede intelektualne lastnine blaga ter s tem zmanjšanje tveganja za nedovoljeno blago, vključno z vstopom ponarejenega blaga v dobavno verigo;

b. zagotavljanje oblastem natančnih informacij o tem, kdaj je bilo blago lahko poškodovano/prirejeno v dobavnih verigah,

c. izboljšanje preglednosti in sledljivosti, tako da se vsem udeležencem omogoči, da evidentirajo svoje transakcije in te informacije delijo v omrežju,

d. ohranjanje varstva in zaupanja potrošnikov, tako da se potrošnikom zagotovijo podrobne informacije o blagu in prispeva k trajnosti podjetij,

e. zmanjšanje stroškov upravljanja dobavnih verig, tako da se odpravi potreba po posrednikih in s tem povezanih stroških,vključno s fizično obveznostjo za proizvodnjo, prenos in obdelavo papirne dokumentacije,

f. izboljšanje uporabe pravilnih plačil dajatev in DDV ter pobiranje prihodkov v okviru trgovinske politike,

g. zmanjšanje skupnega časa prevoza z avtomatizacijo nalog, ki se običajno izvajajo z ročnimi napravami; je seznanjen s povezano koristjo, zlasti za dobavne verige „ravno ob pravem času“, pri zmanjševanju stroškov in ogljičnega odtisa logistične industrije;

10. ugotavlja, da lahko storilci kaznivih dejanj priredijo zakonito trgovino za prikrivanje svojih nezakonitih dejavnosti, kot je TBML, s ponarejanjem potrebne dokumentacije in uporabo lažnih dokumentov, kot so precenitev ali podcenitev blaga; meni, da lahko blokovne verige carinskim in drugim organom omogočijo pravočasno, hitro in usklajeno sprejemanje potrebnih ukrepov za razkrivanje nezakonitih finančnih tokov;

Čezmejni pretok podatkov in varstvo podatkov

11. priznava, da so čezmejni tokovi podatkov sestavni del mednarodne trgovine blaga in storitev in pomembni za oblikovanje strukture blokovne verige;

12. poudarja, da se blokovna veriga uporablja za potrjevanje transakcij v mednarodni dobavni verigi, s tem ko se opredelijo ravni dostopa in postopki preverjanja veljavnosti za udeležence;

13. ugotavlja, da obstaja pri trgovanju povezava med tokovi podatkov v blokovni verigi in njihovimi čezmejnimi tokovi; ugotavlja, da bi lahko z zasebnim omrežjem s pravicami za dostop, ki povezuje več knjig transakcij, ustvarili zaupanje med platformami z vključevanjem podatkov iz več virov; priznava pomen čezmejnih tokov podatkov za rast in delovna mesta; poudarja razliko med osebnimi in neosebnimi podatki za blokovne verige;

14. priznava, da je odnos med blokovno verigo in izvajanjem splošne uredbe o varstvu podatkov izziv; poudarja, da bi moralo biti izvajanje blokovnih verig v skladu z vso obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU o varstvu podatkov in predpisih o zasebnosti; poudarja, da tehnologija blokovne verige lahko zagotovi rešitve za določbe o „varstvu podatkov podatkov z zasnovo“ pri izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov na podlagi skupnih načel zagotavljanja varnih in avtonomnih podatkov; poudarja omejeni učinek splošne uredbe o varstvu podatkov na trgovinske posle, saj ni osebnih podatkov o zasebnih zaprtih blokovnih verigah; vendar priznava, da so potrebni zaščitni ukrepi in regulativni nadzor; poudarja, da se splošna uredba o varstvu podatkov uporablja le pri osebnih podatkih; poziva Komisijo, naj dodatno preuči to vprašanje;

15. priznava potrebo po oblikovanju blokovnih verig v skladu s pravico do pozabe in ugotavlja, da bi morali preverjeni uporabniki blokovnih verig in aplikacij blokovnih verig vedno imeti dostop do vseh podatkov, povezanih s transakcijami, v katere so vključeni, v skladu z njihovimi pravicami do dostopa;

16. ponavlja poziv k določbam, ki omogočajo polno delovanje digitalnega ekosistema in spodbujanje čezmejnega pretoka podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; v zvezi s tem ugotavlja, da sklepi o ustreznosti ne spodbujajo prostega pretoka neosebnih podatkov; zato poziva Komisijo, naj se pogaja o zavezujočih in izvršljivih zavezah glede prenosa podatkov v prostotrgovinskih sporazumih, tudi o neosebnih podatkih;

17. poudarja, da je blokovna veriga nova paradigma zbiranja in upravljanja podatkov, ki lahko decentralizira oblike človeške interakcije ter trge, bančništvo in mednarodno trgovino; poudarja, da lahko porast uporabe blokovne verige pomeni tako priložnosti kot izzive v smislu varstva podatkov, preglednosti in finančnega kriminala, saj so podatki po vnosu nespremenljivi in se delijo z vsemi udeleženimi stranmi, kar omogoča tudi njihovo varnost in celovitost; terja, da se z vsemi možnimi ukrepi, tudi na nacionalni ravni, skrbi za neponaredljivost in nespremenljivost te tehnologije ter prepreči, da bi bila ogrožena temeljna pravica do varstva podatkov;

18. priznava izziv, ki ga prinaša razmerje med tehnologijo blokovne verige in izvajanjem okvira EU za varstvo podatkov, namreč splošne uredbe o varstvu podatkov, in opominja, da bi se pri tem lahko pokazalo navzkrižje med varstvom temeljnih pravic na eni strani in spodbujanjem inovacij na drugi strani; predlaga, da je treba blokovno verigo povsem uskladiti z okvirom EU za varstvo podatkov in načeli iz prava EU, zlasti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov, ki je temeljna pravica po členu 8(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členu 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

19. poleg tega poudarja, da blokovne verige tudi zaradi zgoraj opisanega navzkrižja ne podpirajo samodejno podatkovne suverenosti in morajo biti posebej tako zasnovane, saj lahko varstvo podatkov tudi ogrožajo;

20. poudarja, da bi morala biti tehnologija blokovne verige skladna z načelom, da se podatki varujejo z zasnovo, s čimer bi imeli posamezniki, na katere se podatki nanašajo, v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov več nadzora nad njimi; poudarja tudi, da osebni podatki v blokovni verigi navadno niso anonimni, zato se zanje uporablja splošna uredba o varstvu podatkov; vztraja, da morajo biti blokovne verige v celoti skladne z zakonodajo EU, tudi če se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov; pri tem priporoča, da bi blokovne verige in aplikacije vključevale mehanizme, ki zagotavljajo popolno anonimnost podatkov, s tem pa jamčijo, da se shranjujejo le podatki, ki niso povezani z določeno ali določljivo fizično osebo;

21. poudarja, da bi morale prihodnje aplikacije na osnovi blokovne verige vsebovati mehanizme, ki varujejo osebne podatke in zasebnost uporabnikov ter zagotavljajo popolno anonimnost podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave, zlasti akademske raziskave in inovacije o novih tehnologijah blokovne verige, združljivih s splošno uredbo o varstvu podatkov in temelječih na načelu vgrajenega varstva podatkov, kot je metoda zk-SNARK (zero-knowledge succinct non-interactive arguments of knowledge);

22. meni, da bi kršenje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov preprečili le, če se tehnologija blokovne verige ne bo uporabljala za obdelavo osebnih podatkov, dokler organizacija, ki jo uporablja, ne bo zagotovila skladnosti z uredbo o varstvu podatkov in izrecno zagotovila, da se varujejo pravice do popravka in izbrisa podatkov;

23. poudarja, da so uporabniki blokovne verige lahko sočasno tudi upravljavci osebnih podatkov, ki jih vnesejo v knjigo transakcij, in obdelovalci podatkov, saj kopijo celotne knjige transakcij shranijo v svojem računalniku;

24. ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, nespremenljiva narava nekaterih tehnologij blokovne verige najverjetneje nezdružljiva s pravico do izbrisa iz člena 17 splošne uredbe o varstvu podatkov,

25. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, širjenje kopij podatkov v blokovni verigi najverjetneje nezdružljivo z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5 splošne uredbe o varstvu podatkov;

26. poziva Evropski odbor za varstvo podatkov, naj izda smernice in priporočila, s katerimi bo zagotovil usklajenost tehnologije blokovne verige s pravom EU;

27. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nihče ne omenja resnih posledic tega, da se tehnologija blokovne verige uporablja zlasti na področjih boja proti pranju denarja, davčne utaje in financiranja terorizma; meni, da bi se bilo treba pripraviti na vse načine uporabe te tehnologije in opredeliti, kaj se bo shranjevalo v verigi in kaj zunaj nje, pri čemer naj bi se osebni podatki shranjevali zunaj verige;

Mala in srednja podjetja

28. meni, da inovacije in širjenje blokovnih verig ustvarjajo ekonomske priložnosti za mala in srednja podjetja za mednarodni nastop ter odpravo stroškov, povezanih z izvozom, saj poenostavljajo interakcijo s potrošniki, carinskimi organi, mednarodnimi in domačimi regulativnimi organi ter drugimi podjetji v dobavni verigi; dodaja, da lahko infrastruktura blokovnih verig hitro in poceni uvede proizvode in storitve na trg;

29. poudarja koristi, ki bi jih blokovna veriga lahko prinesla malim in srednjim podjetjem, saj omogoča sporazumevanje med uporabniki, ponuja sodelovalna orodja in varna plačila, povečuje enostavnost poslovanja in zmanjšuje tveganje za neplačilo in stroške pravnega postopka v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti z uporabo pametnih pogodb; priznava, da je treba zagotoviti, da razvoj blokovnih verig v mednarodni trgovini vključuje mala in srednja podjetja; poudarja, da trenutno pametne pogodbe morda niso dovolj razvite, da bi lahko bile pravno izvršljive v vseh sektorskih ureditvah, in da je potrebna dodatna ocena tveganj;

30. se zaveda priložnosti, ki jih lahko tudi malim in srednjim podjetjem prinese uvedba tehnologije blokovne verige v sklopu trgovinske politike EU, saj med drugim obeta nižje stroške transakcij in večjo učinkovitost; poleg tega priznava, da tehnologija blokovnih verig ponuja možnost za povečanje zaupanja v sedanji trgovinski sistem, saj omogoča nespremenljiv zapis transakcij; priznava pa, da se lahko z njeno uporabo zunaj področja trgovinske politike EU poveča tveganje za pranje denarja in olajša financiranje organiziranega kriminala;

Interoperabilnost, nadgradljivost in interakcije s povezanimi tehnologijami

31. se zaveda, da je nadgradljivost, povezana z uporabo sistemov blokovnih verig, ob širitvi mednarodnih trgovskih mrež, velik izziv;

32. je seznanjen s širjenjem različnih blokovnih verig, ki podatke o transakcijah zapisujejo v ločene zasebne in javne knjige o transakcijah; priznava, da obstaja vse večja potreba po oblikovanju standardov za svetovno interoperabilnost, ki bi med pomikanjem nekega predmeta po dobavni verigi, združeval transakcije v različnih blokovnih verigah, s čimer bi spodbudili interoperabilnost med sistemi, vključno s starimi operacijskimi sistemi; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in drugimi ustreznimi organi za standardizacijo;

33. meni, da je možno medsebojno vplivanje tehnologij blokovnih verig z drugimi mednarodnimi trgovinskimi inovacijami; poudarja, da je treba analizirati priložnosti in izzive, povezane z razvojem tehnologij blokovnih verig; poziva k nadaljnjim raziskavam o njihovi uporabnosti pri digitalizaciji in avtomatizaciji mednarodne trgovine ter javnega sektorja, zlasti v okviru programa za digitalno Evropo;

Zaključki

34. poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi, ter mednarodne vidike carinskih in regulativnih postopkov; poziva Komisijo, naj pripravi horizontalni strateški dokument, ki bo vključeval ustrezne generalne direktorate, o sprejetju tehnologij blokovnih verig v trgovini in upravljanju dobavne verige ter na področju intelektualne lastnine in zlasti v zvezi z bojem proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj oceni sodne in upravljavske vidike blokovne verige in ali veriga podatkovnih blokov ponuja boljše rešitve za obstoječe in nastajajoče tehnologije, ki lahko obravnavajo trenutne izzive v trgovinski politiki EU; poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi; poziva jo, naj pripravi strateški dokument o uporabi tehnologij blokovne verige pri trgovanju in pri upravljanju dobavnih verig; meni, da si je treba prizadevati za podporo akterjev blokovnih verig za projekte in pobude v mednarodni dobavni verigi ter za izvajanje skupnih projektov z vključitvijo identitete, izvora in shranjevanja podatkov različnih partnerjev;

35. poziva Komisijo, naj izdela sklop vodilnih načel za uporabo blokovne verige v mednarodni trgovini, da bi zagotovila industriji in carini ter regulativnim organom zadovoljivo raven pravne jasnosti, s katero bi spodbudila uporabo blokovne verige in inovacij na tem področju; poudarja, da bi sprejemanje zakonodaje v zvezi s tehnologijo na podlagi aplikacij omejilo inovacije in ustvarjanje novih aplikacij; poudarja, da je pomembno, da EU, zlasti evropska industrija, prevzame vodstvo in odgovornost na področju tehnologij blokovnih verig ter zagotovi enake konkurenčne pogoje na področju svetovne konkurence ter na področju razvoja in zakonodajnega okolja; poudarja pomen dialoga in izmenjave praks ter gradnje kompetenc in digitalnih spretnosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri uvedbi in spremljanju pilotnih projektov, ki uporabljajo tehnologijo blokovnih verig v mednarodni trgovini, da bi preizkusili njene koristi;

36. poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za poenostavljen in povečan pretok podatkov v zvezi z lajšanjem trgovine, med drugim s sprejetjem primernih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

37. poziva Komisijo, naj ustanovi svetovalno skupino v GD za trgovino za blokovno verigo in zasnuje zasebne pilotne projekte o uporabi blokovne verige s pravicami za dostop v dobavni verigi od konca do konca, vključno s carinskimi in drugimi čezmejnimi organi, pri čemer naj upošteva pravice intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju; priznava, da je tehnologija veriženja podatkovnih blokov še vedno v zgodnjih fazah razvoja, vendar obstaja potreba po strategiji za učinkovito izvajanje blokovne verige;

38. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi blokovne verige lahko podprle trgovino in trajnostni razvoj; opozarja na stališče Parlamenta, da morajo biti ukrepi v podporo strategiji EU za digitalno trgovino povsem v skladu z doseganjem trajnostnih razvojnih ciljev in k njim prispevati, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 5 o enakosti spolov ter krepitvi vloge žensk; opozarja na stališče Parlamenta o pomenu spodbujanja udeležbe žensk na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike in odpravi pomanjkljivosti pri dostopu do novih tehnologij ter njihovi uporabi;

39. poziva Komisijo, naj izvede preiskavo o tem, kako lahko blokovne verige posodobijo politike Unije za trgovinsko zaščito, da bi okrepili njihovo legitimnost in izvrševanje;

40. poziva Komisijo, naj oceni optimalnost strukture blokovne verige, ki ne beleži zasebnih podatkov;

41. poziva Komisijo, naj oceni, kako povečati spodbujanje trgovine in varnost s tehnologijo blokovnih verig, vključno s pojmom pooblaščenih gospodarskih subjektov;

42. spodbuja Komisijo, naj sodeluje in prispeva k delu mednarodnih organizacij in k tekočim projektom izdelave niza standardov in načel, da podpre ureditev, katere namen je preprostejša uporaba blokovne verige;

43. poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj imajo vodilno vlogo v postopku standardizacije in zagotavljanja varnosti blokovne verige ter skupaj z mednarodnimi partnerji in vsemi ustreznimi deležniki in industrijo oblikujejo standarde zanjo, vključno s terminologijo, razvojem in uporabo tehnologije v trgovini in upravljanju dobavne verige; poudarja, da je kibernetska varnost ključnega pomena za uporabo blokovne everige, tudi za mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči varnostne izzive, oceni tehnološka tveganja, na primer kvantno računalništvo, in sprejme ukrepe za spopadanje s temi izzivi;

44. poziva Komisijo, naj pri pregledu in oblikovanju okvira za reševanje izzivov interoperabilnosti med sistemi blokovnih verig in njihove skladnosti sodeluje z ustreznimi deležniki;

45. pozdravlja začetek Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige in jo spodbuja k proučevanju vlog, katerih cilj je olajšati mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se razširi mandat Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige, ter naj za obravnavo prihodnjih izzivov in spodbujanje podpore nosilcev odločanja vključi ustrezne lokalne in globalne deležnike.

46. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri ocenjevanju in nadaljnjem razvoju tehnologij blokovne verige, tudi v posebnih sektorjih, kot jih zajema trgovinska politika EU, ter ustanovi svetovalno skupino za blokovne verige, ki bo vključevala strokovnjake za preprečevanje pranja denarja, davčno utajo, varstvo podatkov in organizirani kriminal.

47. Opozarja Komisijo, da ima EU priložnost, da postane vodilna v svetu na področju blokovne verige in mednarodne trgovine in da bi morala biti skupaj z mednarodnimi partnerji vplivni akter pri oblikovanju svojega razvoja na svetovni ravni;

° °

48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in ESZD.

[1] UL L 76, 28.2. 2018, str. 76.
[2] UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
[3] UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
[4] UL L 307, 30.8. 2018, str. 44.
[5] UL C 337, 20.9.2018, str. 33.
[6] https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc11_e/genderdeclarationmc11_e.pdf
[7] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
[8] https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/492972/gs-16-1-distributed-ledger-technology.pdf
[9] https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-countries-join-blockchain-partnership
[10] http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-521_en.htm
[11] http://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf

OBRAZLOŽITEV

Medtem ko je Evropska unija sprejela pomembne in dobrodošle ukrepe, da bi blokovno verigo uporabljali na enotnem trgu, se mora zdaj posvetiti temu, kako bi jo izkoristili za krepitev mednarodnih trgovinskih politik in upravljanje dobavne verige. Nedavne študije kažejo, da bi lahko s to tehnologijo ustvarili prihranke v višini 20 odstotkov vseh stroškov fizičnega prevoza ter za 1 bilijon USD zmanjšali stroške svetovne trgovine. Poleg tega se ocenjuje, da se bo obseg svetovne trgovine, s tem ko se bodo ovire v svetovnih dobavnih verigah s širokom izvajanjem blokovne verige zmanjšale, povečal za skoraj 15 odstotkov.

Tehnologija blokovne verige omogoča, da več strani brez posrednika sodeluje pri varnih transakcijah. Glavne značilnosti blokovne verige so mehanizmi, ki tem stranem omogočajo, da varno določajo datum in izvor podatkovnih vnosov v posameznem bloku v verigi. Poleg tega so podatki v blokovni verigi nespremenljivi, kar pomeni, da jih po vpisu v verigo ni več mogoče spremeniti ali izbrisati. Uporabniški dostop do verige je zaščiten, sistemi blokovne verige pa vsebujejo samodejno funkcijo, da ob izpolnitvi nekaterih pravil izvršujejo pametne pogodbe.

Blokovne verige so kategorija distribuirane knjige transakcij, kar je vrsta podatkovnih zbirk, v katerih se beležijo transakcije in shranjujejo kot nespremenljivi zapisi. Knjiga transakcij je distribuirana, ker je v verigi več izvodov blokov. Ti izvodi se shranjujejo v različnih sistemih, ki se imenujejo vozlišča. Poleg tega se izvodi z algoritmom o soglasju, ki zagotavlja skladnost vseh izvodov, posodabljajo. Algoritem določa, kako se blok doda v verigo.

Zato blokovna veriga obsega podatkovno zbirko zaporednih „blokov“, ki so bili dodani k vsakemu od več izvodov knjige transakcij. Vsak blok vsebuje „lojtro“ ali kriptografski prstni odtis, ki se lahko uporabi za preverjanje vsebine predhodnega bloka.

Čeprav se blokovna veriga od prve predstavitve koncepta te tehnologije (2008, Satodeshi Nagamoto) vneto enači s kriptovalutami, se blokovne verige razlikujejo, od tistih brez pravic za dostop do tistih s takimi pravicami, od javnih do zasebnih. V tem poročilu se pojem blokovna veriga uporablja samo za zasebna omrežja s pravicami za dostop. Informacije, ki se shranjujejo v teh omrežjih so dostopne samo udeležencem, ki se določijo v skladu z mehanizmi upravljanja, za katere velja načelo konsenza, ki se lahko od ene blokovne verige do druge razlikuje. Za razliko od odprtih blokovnih verig vsebujejo zasebne verige različne mehanizme upravljanja, ki jih nadzorujejo obratovalci omrežja, da bi povečali njihovo varnost in določili dostop. Zato se v primerih stvarne poslovne uporabe in pilotnih projektih večinoma uporabljajo zasebna omrežja s pravicami za dostop. Korejska carinska služba, denimo, trenutno preizkuša platformo za carinjenje pri e-trgovanju, ki jo podpira blokovna veriga, da bi postopke racionalizirala s samodejnim oblikovanjem poročil o potrditvi uvoza za organe.

V tem poročilu se upošteva, da sta se nedavno razmahnila raziskovanje in naložbe v javnem in zasebnem sektorju, da bi blokovno verigo uporabili za različne primere. Zato je potreben umerjen in stvaren pristop, da bi natančno raziskali, kdaj so koristi blokovne verige otipljive.

S to tehnologijo lahko v veliki meri zmanjšamo ovire znotraj svetovnih dobavnih verig. Namen poročila je poudariti trenutne pomanjkljivosti dobavne verige, trgovinske politike EU in carinskih postopkov, opredeliti verodostojne prednosti širše uporabe blokovne verige in priporočiti Evropski komisiji in državam članicam dosegljive in postopne ukrepe, da bi ta tehnologija delovala.

Z blokovno verigo je mogoče zmanjšati ne samo stroške transakcij med več stranmi, saj odpravlja potrebo po fizični papirologiji, ampak tudi inšpekcijske in upravne ovire, ki jih postavljajo posredniki. Glavni razlog je večje zaupanje, ki ga veriga vnaša med udeležence, kar povečuje tudi preglednost in gotovost glede izvora blaga. Poleg tega blokovna veriga omogoča in povečuje varnost tokov podatkov, s tem pa preprečuje uporabo ponarejene dokumentacije in blaga v dobavnih verigah. Kot dokaz teh morebitnih koristi je bilo v logistični industriji že izvedenih več poslovnih pilotnih projektov, da bi dobavne verige delno ali od konca do konca podprli z blokovno verigo.

Ti primeri uporabe blokovne verige niso omejeni na velike multinacionalne družbe. Mala in srednja podjetja bi lahko postala eden njenih največjih uporabnikov. Ta tehnologija bi jim lahko vzdolž dobavne verige znatno olajšala sodelovanje s carinskimi organi in drugimi podjetji, s čimer bi lahko zaradi nižjih transakcijskih stroškov lažje rasla in povečala svoj izvoz. Nujne kreditne preglede in preverjanje bi lahko racionalizirali z avtomatizacijo, ki jo sistemi blokovnih verig zagotavljajo dobavnim verigam. Dokumenti, ki jih je treba v različnih fazah dobavne verige pogosto spreminjati in preverjati, bi bili na varnem, saj jih blokovna veriga samodejno beleži in kronološko shranjuje podatke, ne da bi spreminjala predhodne vnose. Tako bi mala in srednja podjetja zlahka potrjevala preverjanje in spremembe dokumentov, s čimer bi se zmanjšali stroški poslovanja.

S to racionalizacijo, ki jo prinaša blokovna veriga, bi se lahko olajšale nadaljnje transakcije v dobavni verigi, s tem pa povečala svetovna trgovina. Pri poslovnih transakcijah je pomembno opozoriti, da podjetja seveda ne bodo naklonjena objavi občutljivih podatkov v blokovni verigi. Zato bo v tem poročilu obravnavana zgolj uporaba zasebnih blokovnih verig s pravicami za dostop, ki vsebujejo mehanizme upravljanja, s katerimi se uporabniki, ki dostopajo do podatkov v verigi, nadzorujejo.

V poročilu je poudarjeno, da lahko blokovna veriga poveča zlasti trgovinsko politiko EU. Podjetja premalo izkoriščajo prostotrgovinske sporazume EU in Komisija je že v preteklosti ugotovila, da je to deloma posledica težav z razumevanjem pravil za pridobitev preferencialnega porekla, poleg tega pa so postopki za pridobitev potrebnih dokumentov za uporabo preferencialne obravnave zelo zapleteni. Blokovna veriga lahko izvoznikom zelo pomaga, saj lahko ti vse ustrezne dokumente naložijo z eno samo aplikacijo, ki jo veriga podpira, in nemudoma dokažejo skladnost s preferencialno obravnavo, ki jo prostotrgovinski sporazum zagotavlja. Poleg tega blokovna veriga podpira instrumente trgovinske zaščite Unije, saj omogoča preglednost nad poreklom blaga, ki prihaja na evropski trg.

Poročilo bo upoštevalo tudi povezavo med blokovno verigo in čezmejnimi tokovi podatkov ter med blokovno verigo in splošno uredbo o varstvu podatkov. Šifriranje in nespremenljivost podatkov, ki veljata za blokovne verige, sta koristna, saj izpolnjujeta zahteve iz splošne direktive o varstvu podatkov, hkrati pa se postavlja vprašanje preglednosti.

V poročilu so izpostavljeni tudi dvojni izziv, povezan z interoperabilnostjo med blokovnimi verigami, in težave v zvezi z nadgradljivostjo sistemov blokovnih verig. Interoperabilnost med blokovnimi verigami pomeni možnost združevanja transakcij iz različnih blokovnih verig. Če se na primer vzdolž iste dobavne verige za eno samo blago uporabljajo različni sistemi verig, bi bil prenos podatkov med sistemi zelo koristen. Trenutno smo še daleč od uporabe več sistemov blokovnih verig vzdolž ene same trgovinske dobavne verige, vendar gre za novo vprašanje, ki ga mora Komisija upoštevati pri iskanju možnosti politike.

Drug pomemben izziv za širšo uporabo blokovne verige pa je nadgradljivost sistemov. Ker se ti sistemi širijo znotraj mednarodnih trgovskih mrež, morata biti tehnologija in odpornost njihovih mehanizmov upravljanja zelo stabilni.

Poročevalka glede na navedeno priporoča obravnavo regulativnih ovir za širšo uporabo blokovne verige. Evropska komisija mora dejavno sodelovati z državami članicami ter pobliže spremljati napredek na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte in primere poslovne uporabe, pri katerih se sistemi blokovnih verig trenutno uporabljajo v mednarodnih dobavnih verigah. Poleg tega mora prispevati k tekočim mednarodnim pobudam, da bi oblikovali standarde in načela, ki podpirajo ureditev za lažjo uporabo blokovne verige.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (8.11.2018)

za Odbor za mednarodno trgovino

o blokovni verigi: v prihodnost usmerjena trgovinska politika
(2018/2085(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Cristian-Silviu Buşoi

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je tehnologija distribuirane knjige transakcij (DLT) splošna tehnologija, ki bi lahko imela velike možnosti za trgovinske posle prek ustreznih mehanizmov za šifriranje in nadzor; ker je blokovna veriga ena od več vrst DLT, ki bi lahko imele prelomen učinek na številne industrije;

B. ker bi DLT in še zlasti blokovna veriga, ki je tehnologija, za katero so značilni samodejno sledenje, prepoznavanje, preverjanje in nadzor, lahko optimizirali preglednost in sledljivost, s tem pa bi povečali zaupanje ter spodbudili konkurenčnost in zmogljivosti za inovacije ter razvili nove vzorce sodelovanja v EU; ker poleg morebitnih koristi obstajajo tudi nekateri izzivi, vključno s porabo energije in kibernetsko varnostjo;

1. podpira načeli tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti poslovnega modela pri obravnavi nastajajočih tehnologij, kot so DLT na področju trgovine, in podpira inovacijam prijazen ekosistem, ki zagotavlja prožnost; poudarja, da bi sprejemanje zakonodaje v zvezi s tehnologijo na podlagi njenih aplikacij omejilo inovacije in ustvarjanje novih aplikacij;

2. je seznanjen s potencialom integracije DLT z drugimi tehnologijami, kot so internet stvari, umetna inteligenca in kvantno računalništvo, ter poziva k večjemu sodelovanju z ustreznimi deležniki, da se spodbudijo raziskave njihove uporabnosti pri digitalizaciji in avtomatizaciji mednarodne trgovine in javnega sektorja, zlasti v okviru programa za digitalno Evropo;

3. ugotavlja, da blokovna veriga postaja pomembno orodje v različnih sektorjih in industrijah, zlasti v finančnem sektorju, ter pri modelih dobavnih verig;

4. poudarja, da so lahko pametne pogodbe ključen dejavnik, ki omogoča decentralizirane aplikacije v operacijah mednarodne trgovine, vendar svari, da trenutno ta tehnologija morda ni dovolj razvita, da bi lahko bila pravno izvršljiva vseh sektorskih ureditvah, in da je potrebna dodatna ocena tveganj; spodbuja razvoj tehničnih standardov za pametne pogodbe in za medsebojno priznavanje digitalnih podpisov v EU;

5. ugotavlja, da bi lahko ta tehnologija imela pomembno vlogo pri dokončanju energetske unije EU; priznava, da je poraba energije izziv pri uporabi te tehnologije; ugotavlja, da bi bila lahko blokovna veriga del rešitve, tako da bi se uporabljali učinkovitejši algoritmi, da bi se izboljšala učinkovitost izmenjav energije, da bi se okrepili zasnova in uporaba energetskih omrežij in decentralizirane proizvodnje energije ter da bi se prispevalo k preoblikovanju energetskih trgov;

6. poudarja potencial, ki ga imajo DLT v svetovni trgovini za spremljanje porekla blaga in pogojev za njegovo proizvodnjo, zmanjšanje stroškov za poslovanje, zavarovanje in logistiko, povečanje zaupanja med poslovnimi strankami ter boj proti tihotapljenju in vstopu nezakonitega blaga; ugotavlja, da večina aplikacij, ki zdaj uporabljajo DLT pri trgovanju, temelji na knjigah transakcij; poziva Komisijo, naj preuči najboljše prakse ter sodeluje s carinskimi in davčnimi organi držav članic pri usklajenih ukrepih z uporabo DLT, da bi se izboljšali mehanizmi spremljanja, nadzora, varnosti in preverjanja za boj proti nezakonitim plačilom, omogočanje politik za preprečevanje pranja denarja in za odkrivanje poneverbe sredstev; poziva Komisijo, naj razmisli o vlogi blokovne verige pri razvoju pametnih pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da lahko tehnologija pomeni alternativo centralnemu nadzornemu organu v modelih, v katerih temu organu ni mogoče zaupati;

7. poziva operaterje, naj zagotovijo, da bodo mehanizmi DLT za doseganje soglasja okolju prijazni in energetsko učinkoviti; poudarja, da DLT vsebujejo občutljive podatke in da bi bilo treba uporabiti določbe splošne uredbe o varstvu podatkov;

8. poudarja, da je kibernetska varnost ključnega pomena za aplikacije, ki temeljijo na DLT, tudi za mednarodno trgovino, in ugotavlja, da lahko tehnološki razvoj uvaja nove izzive; poziva Komisijo, naj preuči varnostne izzive, oceni tehnološka tveganja in sprejme ukrepe za spopadanje s temi izzivi; poziva, da je potreben napredek na področju kvantne kriptografije;

9. poudarja, da je za učinkovitost v mednarodni trgovini potrebna določitev globalnih standardov in interoperabilnosti med DLT ter med DLT in starimi operacijskimi sistemi; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in drugimi ustreznimi organi za standardizacijo ter naj nadalje spodbuja mednarodne programe za izobraževanje trgovinskih partnerjev EU;

10. poudarja, da vzpon nove industrije v zvezi z blokovno verigo prinaša možnosti za visoko učinkovitost in večjo produktivnost; poudarja morebitne koristi blokovne verige, kot sta zmanjšanje upravnih bremen za MSP in ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti v industriji; poziva k ukrepom za spodbujanje MSP in zagonskih podjetij k proučitvi uporabe DLT za izboljšanje operacij mednarodne trgovine in razvoj inovacijskega ekosistema, ki zmanjšuje ovire za vstop in olajšuje dostop do financiranja;

11. poudarja, da je blokovne verige mogoče uporabiti v aplikacijah regulativnih tehnologij (RegTech), s čimer se močno zmanjšajo stroški za zagotavljanje skladnosti;

12. pozdravlja začetek Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige in jo spodbuja k proučevanju vlog, katerih cilj je olajšati mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se razširi mandat Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige, ter naj za obravnavo prihodnjih izzivov in spodbujanje podpore nosilcev odločanja vključi ustrezne lokalne in globalne deležnike.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	5.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 1 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, José Blanco López, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Ashley Fox, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Massimiliano Salini, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Urutchev, Kathleen Van Brempt, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amjad Bashir, Mario Borghezio, Rosa D’Amato, Jens Geier, Benedek Jávor, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Rupert Matthews, Gesine Meissner, Clare Moody, Markus Pieper, Sofia Sakorafa, Giancarlo Scottà, Davor Škrlec, Pavel Telička
Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju	Michael Gahler, Ulrike Rodust

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

46	+
ALDE	Gesine Meissner, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck
ECR	Amjad Bashir, Ashley Fox, Rupert Matthews, Evžen Tošenovský
EFDD	Rosa D’Amato, Dario Tamburrano
ENF	Mario Borghezio, Giancarlo Scottà
PPE	Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Michael Gahler, Seán Kelly, Werner Langen, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Vladimir Urutchev, Anna Záborská
S&D	Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Jens Geier, Theresa Griffin, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Clare Moody, Dan Nica, Miroslav Poche, Ulrike Rodust, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
VERTS/ALE	Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Tilly Metz, Davor Škrlec

1	-
EFDD	Jonathan Bullock

4	0
GUE/NGL	Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Key to symbols:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (15.11.2018)

za Odbor za mednarodno trgovino

o blokovni verigi: v prihodnost usmerjena trgovinska politika
(2018/2085(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Ana Gomes

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je blokovna veriga nova paradigma zbiranja in upravljanja podatkov, ki lahko decentralizira oblike človeške interakcije ter trge, bančništvo in mednarodno trgovino; poudarja, da lahko porast uporabe blokovne verige pomeni tako priložnosti kot izzive v smislu varstva podatkov, preglednosti in finančnega kriminala, saj so podatki po vnosu nespremenljivi in se delijo z vsemi udeleženimi stranmi, kar omogoča tudi njihovo varnost in celovitost; terja, da se z vsemi možnimi ukrepi, tudi na nacionalni ravni, skrbi za neponaredljivost in nespremenljivost te tehnologije ter prepreči, da bi bila ogrožena temeljna pravica do varstva podatkov;

2. se zaveda priložnosti, ki jih lahko tudi malim in srednjim podjetjem prinese uvedba tehnologije blokovne verige v sklopu trgovinske politike EU, saj med drugim obeta nižje stroške transakcij in večjo učinkovitost, ponuja pa tudi možnost za povečanje zaupanja v sedanji trgovinski sistem, saj omogoča nespremenljiv zapis transakcij; priznava pa, da se lahko z njeno uporabo zunaj področja trgovinske politike EU poveča tveganje za pranje denarja in olajša financiranje organiziranega kriminala;

3. pozdravlja, da osnutek poročila odbora INTA priznava izzive, ki jih prinaša razmerje med tehnologijo blokovne verige in izvajanjem okvira EU za varstvo podatkov, to je splošne uredbe o varstvu podatkov, in opominja, da bi se pri tem lahko pokazalo navzkrižje med varstvom temeljnih pravic na eni strani in spodbujanjem inovacij na drugi strani, kar je treba obravnavati v končnem poročilu; predlaga, da je treba blokovno verigo povsem uskladiti z okvirom EU za varstvo podatkov in načeli iz prava EU, zlasti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov, ki je temeljna pravica po členu 8(1) Listine o temeljnih pravicah in členu 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4. poleg tega poudarja, da blokovne verige tudi zaradi zgoraj opisanega navzkrižja ne podpirajo samodejno podatkovne suverenosti in morajo biti posebej tako zasnovane, saj lahko varstvo podatkov tudi ogrožajo;

5. poudarja, da bi morala biti tehnologija blokovne verige skladna z načelom, da se podatki varujejo z zasnovo, s čimer bi imeli posamezniki, na katere se podatki nanašajo, v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov več nadzora nad njimi; poudarja tudi, da osebni podatki v blokovni verigi navadno niso anonimni, zato se zanje uporablja splošna uredba o varstvu podatkov; vztraja, da morajo biti blokovne verige v celoti skladne z zakonodajo EU, tudi če se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov; pri tem priporoča, da bi blokovne verige in aplikacije vključevale mehanizme, ki zagotavljajo popolno anonimnost podatkov, s tem pa jamčijo, da se shranjujejo le podatki, ki niso povezani z določeno ali določljivo fizično osebo;

6. poudarja, da bi morale prihodnje aplikacije na osnovi blokovne verige vsebovati mehanizme, ki varujejo osebne podatke in zasebnost uporabnikov ter zagotavljajo popolno anonimnost podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave in inovacije, zlasti akademske raziskave o novih tehnologijah blokovne verige, združljivih s splošno uredbo o varstvu podatkov in temelječih na načelu vgrajenega varstva podatkov, kot je metoda zk-SNARK (zero-knowledge succinct non-interactive arguments of knowledge);

7. meni, da bi kršenje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov preprečili le, če se tehnologija blokovne verige ne bo uporabljala za obdelavo osebnih podatkov, dokler organizacija, ki jo uporablja, ne bo zagotovila skladnosti z uredbo o varstvu podatkov in izrecno zagotovila, da se varujejo pravice do popravka in izbrisa podatkov;

8. poudarja, da so uporabniki blokovne verige lahko sočasno tudi upravljavci osebnih podatkov, ki jih vnesejo v knjigo transakcij, in obdelovalci podatkov, saj kopijo celotne knjige transakcij shranijo v svojem računalniku;

9. ugotavlja, da je nespremenljiva narava nekaterih tehnologij blokovne verige najverjetneje nezdružljiva s pravico do izbrisa iz člena 17 splošne uredbe o varstvu podatkov, če blokovna veriga vsebuje osebne podatke;

10. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je širjenje kopij podatkov v blokovni verigi najverjetneje nezdružljivo z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5 splošne uredbe o varstvu podatkov, če blokovna veriga vsebuje osebne podatke;

11. poziva Evropski odbor za varstvo podatkov, naj izda smernice in priporočila, s katerimi bo zagotovil usklajenost tehnologije blokovne verige s pravom EU;

12. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nihče ne omenja resnih posledic tega, da se tehnologija blokovne verige uporablja zlasti na področjih boja proti pranju denarja, davčne utaje in financiranja terorizma; meni, da bi se bilo treba pripraviti na vse načine uporabe te tehnologije in opredeliti, kaj se bo shranjevalo v verigi in kaj zunaj nje, pri čemer naj bi se osebni podatki shranjevali zunaj verige;

13. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri ocenjevanju in nadaljnjem razvoju tehnologij blokovne verige, tudi v posebnih sektorjih, kot jih zajema trgovinska politika EU, ter ustanovi svetovalno skupino za blokovne verige, ki bo vključevala strokovnjake za preprečevanje pranja denarja, davčno utajo, varstvo podatkov in organizirani kriminal.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	15.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Tanja Fajon, Raymond Finch, Romeo Franz, Kinga Gál, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Eva Joly, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Roberta Metsola, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Soraya Post, Judith Sargentini, Giancarlo Scottà, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Miriam Dalli, Barbara Spinelli, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Karine Gloanec Maurin, Patricia Lalonde, Julia Pitera

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36	+
ALDE	Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Patricia Lalonde
ECR	Helga Stevens
ENF	Giancarlo Scottà
GUE/NGL	Malin Björk, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat
PPE	Asim Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Kinga Gál, Brice Hortefeux, Roberta Metsola, József Nagy, Julia Pitera, Csaba Sógor, Axel Voss, Tomáš Zdechovský
S&D	Monika Beňová, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Tanja Fajon, Karine Gloanec Maurin, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Soraya Post, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Romeo Franz, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

3	-
EFDD	Raymond Finch
ENF	Harald Vilimsky, Auke Zijlstra

1	0
ECR	Kristina Winberg

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	20.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Danti, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Rupert Matthews

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

31	+
ALDE	Nadja Hirsch, Elsi Katainen, Marietje Schaake
ECR	David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Rupert Matthews, Joachim Starbatty
EFDD	Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski
NI	David Borrelli
PPE	Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Christophe Hansen, Sorin Moisă, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler
S&D	Maria Arena, Nicola Danti, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster

0	-

7	0
ENF	France Jamet, Danilo Oscar Lancini
GUE/NGL	Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz
VERTS/ALE	Heidi Hautala, Yannick Jadot

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Zadnja posodobitev: 10. december 2018

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov