POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
28.11.2018 - (COM(2018)0434 – C8‑0256/2018 – 2018/0227(COD)) - ***I
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Angelika Mlinar
Pripravljavec mnenja (*):
Bogdan Wenta, Odbor za kulturo in izobraževanje
(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
- MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
- MNENJE Odbora za proračun
- MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
- MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
- MNENJE Odbora za promet in turizem
- MNENJE Odbora za pravne zadeve
- MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
- POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8‑0256/2018 – 2018/0227(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0434),
– ob upoštevanju člena 294(2), člena 172 in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8‑0256/2018),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0408/2018),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Navedba sklicevanja 3 a (novo) | |
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja, |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane. |
(4) V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane. Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati omejitve v zvezi s sodelovanjem čezmorskih držav ali ozemelj, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati. |
_________________ |
_________________ |
53 Sklep Sveta / /EU. |
53 Sklep Sveta / /EU. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključujejo merljive kazalnike. |
(5) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, ki so povezane z obstoječimi potrebami in so v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta54a, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom za vse upravičence, zlasti za države članice ter MSP. Te zahteve bi morale, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključevati merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike. |
__________________ |
__________________ |
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1–14. |
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12. 5. 2016, str. 1–14. |
|
54a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad inovativnimi finančnimi instrumenti in mehanizmi, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo. |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v učinkovito digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti in inovacij, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba na več načinov kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba, tudi z zagotovitvijo najpomembnejših osnov za uvajanje novih tehnologij, s pripravo učinkovitih in preprosto izvršljivih pravnih predpisov, s pregledom politik, povezanih z digitalno preobrazbo, ter z ustvarjanjem ugodnega okolja za inovacije, v katerem bodo interesi uporabnikov dobro zaščiteni. V najboljšem primeru se bodo finančna sredstva za ta program, ki izraža prizadevanja na evropski ravni, povečala z znatnimi sredstvi zasebnega sektorja in prispevki držav članic. |
__________________ |
__________________ |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) Evropska družba in evropsko gospodarstvo se bosta v prihodnosti močno zanašala na usklajeno in dosledno politiko spektra, infrastrukturo 5G, za katero bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev; to je predpogoj za dobro izvajanje tega programa. V zvezi s tem bi moral program imeti koristi od dobrega izvajanja Instrumenta za povezovanje Evrope in zlasti pobude Wif4EU, katere cilj je spodbujati povezljivost za državljane na javnih mestih Unije; kombinacija obeh programov bo povečala rezultate in prispevala k ciljem Unije glede zagotavljanja zanesljive in skladne pokritosti z omrežjem visokih hitrosti po vsej Uniji. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so digitalni razkorak, umetna inteligenca, obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, ki je popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, pravice, temeljne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Države članice so 10. aprila 2018 s podpisom sporazumov o sodelovanju izrazile podporo in enotno voljo za skupno sodelovanje pri pobudah v zvezi z umetno inteligenco in infrastrukturnimi storitvami tehnologije distribuirane knjige transakcij (npr. blokovne verige). |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7b) Za uspešno izvajanje tega programa spremljanje trendov ni dovolj. Unija mora biti zavezana tehnologijam, ki omogočajo zasebnost (kot so kriptografije in decentralizirane aplikacije), ter potrebuje večje naložbe v infrastrukturo, ki bo primerna tudi v prihodnosti (omrežja iz optičnih vlaken), da bi omogočili samostojno digitalizirano družbo. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7c) Evropa mora odločno vlagati v svojo prihodnost in razviti strateške digitalne zmogljivosti, da bi izkoristila digitalno revolucijo. V ta namen je treba na ravni EU zagotoviti znatna proračunska sredstva (vsaj 9,2 milijarde EUR), ki jih je treba dopolniti z obsežnimi naložbami na nacionalni in regionalni ravni, in sicer s skladnim in dopolnilnim odnosom s strukturnimi in kohezijskimi skladi. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti, kibernetske varnosti in digitalizacije javnih uprav“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na premostitev in zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji, s čimer bi zagotovili, da imajo evropski državljani potrebne spretnosti, kompetence in znanja za digitalno preobrazbo. |
__________________ |
__________________ |
57 COM(2018) 98 final. |
57 COM(2018) 98 final. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Ker v razvoju naših strateških digitalnih zmogljivosti zaostajamo in so potrebna prizadevanja, da bi ta zaostanek nadoknadili, bi bilo treba zagotoviti proračun, ki bi ustrezal ambicijam programa in ki bi torej znašal vsaj 9,2 milijarde EUR. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih. |
(9) Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj in inovacije novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih. |
_________________ |
_________________ |
58 COM(2018) 125 final. |
58 COM(2018) 125 final. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) Pobuda za internet naslednje generacije, ki jo je leta 2017 začela Evropska komisija, bi prav tako morala zagotoviti podlago za izvajanje programa, saj je njen cilj doseči bolj odprt internet z boljšimi storitvami, več inteligence, večjo vključenostjo in udeležbo ter obravnavati tehnološke priložnosti, ki izhajajo iz prednosti na različnih raziskovalnih področjih ter obsegajo vse od novih omrežnih arhitektur in infrastruktur, ki jih določa programska oprema, pa do novih konceptov za storitve in aplikacije. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključna področja politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba in najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, pa tudi posodobitev posameznih sektorjev javnega interesa v korist podjetij, zlasti MSP, in državljanov po vsej Uniji. Poleg tega bi moral program povečati konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Nujno je treba podpirati MSP, ki želijo izkoristiti digitalno preobrazbo v svojih proizvodnih procesih. Digitalne raziskave in inovacije bodo MSP omogočile, da z učinkovito uporabo virov prispevajo k rasti evropskega gospodarstva. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10b) Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo osrednje potrebe politike, in sicer: a) visokozmogljivostno računalništvo, b) umetno inteligenco in tehnologijo distribuirane knjige transakcij, c) kibernetsko varnost, d) napredna digitalna znanja in spretnosti ter e) uvedbo in najboljše načine uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10c) Poleg splošnega cilja digitalne preobrazbe bi moral program prispevati k uresničevanju dolgoročnih ciljev strateške varnosti z izgradnjo zmogljivosti in sposobnosti v Uniji, pri čemer bi moral prednost nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in omejujejo odvisnost od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav, s čimer bi zagotovili gospodarsko in inovacijsko konkurenčnost Unije. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, vključno z MSP, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Evropska vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot točke „vse na enem mestu“ pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu in podpirala digitalno preobrazbo v čezmorskih državah in ozemljih. |
__________________ |
__________________ |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final). |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final). |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Da bi dosegli sinergije med naložbami v okviru tega programa in med naložbami Unije na področju raziskav in razvoja, zlasti naložb v okviru programa Obzorje Evropa, bi morala evropska vozlišča za digitalne inovacije vzpostaviti platformo, prek katere bi se industrija, podjetja in javna uprava, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezali zlasti z zagonskimi podjetji in MSP, ki že imajo tržno izvedljive rešitve. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11b) Načrtovanje, razvoj in javna naročila v okviru programa bi se morali izvajati tako, da bi povečali srednjeročne in dolgoročne zmogljivosti in konkurenčnost Unije. Prednost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in konkurenčnost Unije z namenom omejevanja odvisnosti od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav. Udeležba tretjih držav v specifičnih ciljih programa bi zato morala biti odvisna od prispevka teh držav Uniji. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bi vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka. |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih zmogljivosti in strateške avtonomije Unije. Zato bi moral program zagotoviti proračun EU v višini najmanj 9,2 milijarde EUR, ki bi ga dopolnjevala sovlaganja iz držav članic in/ali zasebnega sektorja. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi pridejo v ospredje tehnološkega napredka. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za okrepitev in razširitev digitalne osnove Unije, reševanje večjih družbenih izzivov, nadaljnje povečanje digitalnih industrijskih kompetenc Unije, pa tudi za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
Obrazložitev | |
Poleg obravnavanja nedelovanja trga in težav na njem bi moral digitalni program tudi pomagati Uniji, da razširi, zavaruje ali podpre doseganje tehnološkega, digitalnega in industrijskega vodilnega položaja. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. |
(15) Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. V primerih posrednega upravljanja bo Komisija zagotovila, da se ohranijo in spoštujejo vsi standardi glede kakovosti in varnosti, ki se zahtevajo za neposredno upravljanje programa. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave in shranjevanja v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija mora pridobiti vrhunske superračunalnike, zagotoviti svoj sistem oskrbe ter uvesti storitve za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov, hkrati pa zagotoviti, da bo sistem visokozmogljivostnega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje. |
(17) Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje ter bi večala dodano vrednost EU. |
__________________ |
__________________ |
60 |
60 |
61 |
61 |
62 |
62 |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave. |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave s sedežem v Uniji. |
__________________ |
__________________ |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. Da bi ustvarili najboljše okvirne pogoje za spodbujanje teh novih tehnologij v Evropi, bi morala Unija v svoje postopke oblikovanja politike dodati načelo inovativnosti. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudaril vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo. V zvezi s tem je razvoj obsežnih jezikovnih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, besedilna analiza velepodatkov, sistemi za dialog in odgovarjanje na vprašanja, bistveni za ohranjanje jezikovne raznolikosti, zagotavljanje vključenosti ter omogočanje komunikacije med ljudmi ter med ljudmi in stroji. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19b) Ker se učeči se roboti in umetna inteligenca vse hitreje razvijajo ter so sposobni zelo hitro povečevati in množiti znanja in vsebine, bo težko predvideti razvojne faze, dokler program leta 2027 ne bo končan. Komisija bi morala zato biti še posebej pozorna na ta izjemno hitro razvijajoči se digitalni trend in mu po potrebi hitro prilagoditi cilje v programu dela. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19c) Glede na to, da evropska industrija vse bolj povprašuje po robotskih rešitvah umetne inteligence in da je treba na teh področjih preprečiti večji naložbeni primanjkljaj, bi bilo treba v ciljih programa s področja umetne inteligence zajeti tudi robotiko z umetno inteligenco. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19d) Proizvodi in storitve na podlagi umetne inteligence bi morali biti uporabnikom prijazni in privzeto zakoniti ter bi morali potrošnikom zagotoviti večjo izbiro in več informacij, zlasti o kakovosti proizvodov oziroma storitev. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse. |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, da bi oblikovali notranji trg, na katerem se bo za besedilno in podatkovno rudarjenje uporabljala umetna inteligenca, vključno z jezikovnimi tehnologijami. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) Komisija se je 25. aprila 2018 zavezala, da bo predlagala evropski pristop, tako da bo v sodelovanju z deležniki Zavezništva za umetno inteligenco, skupine strokovnjakov na tem področju, pripravila osnutek smernic za umetno inteligenco, da bi spodbudila aplikacije in podjetja v Evropi, ki uporabljajo umetno inteligenco. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni. |
(21) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni, ter pomen izvajanja privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti. |
__________________ |
__________________ |
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, javnih uprav in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju. |
(23) Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami, povečala kibernetsko odpornost ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju. |
_________________ |
_________________ |
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity |
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23a) Rešitve za kibernetsko varnost bi morale praviloma vključevati standarde varnosti in zaščite kot osnovni element zasnove glede na razpoložljivo najsodobnejšo tehnologijo ter glede na načeli vgrajene in privzete varnosti. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so tehnologija distribuirane knjige transakcij, digitalne identitete, kriptografija, šifriranje ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, logistike, energije, prometa, turizma, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti, preglednosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih, vključno s platformami 5G, in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov. |
(25) Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter izboljšanje digitalne pismenosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov s celostnim pristopom. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26a) Glede na to, da je potreben celostni pristop, bi moral program upoštevati tudi področja vključenosti, kvalifikacij, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih kompetenc odločilna za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poleg tega zahteva, da se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, pri čemer je poudaril potrebo po odpravi velike vrzeli med spoloma v sektorju IKT, saj je to nujno za dolgoročno rast in blaginjo Evrope. |
__________________ |
__________________ |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27a) Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi poudaril potrebo po zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, o uporabi IKT ter po oblikovanju ciljev, kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri dostopu žensk do IKT in spodbujanje primerov dobrih praks med podjetji. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27b) Evropski parlament v resoluciji z dne 21. decembra 2015 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti v celoti podpira in spodbuja digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, upravljanje informacij in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za učenje in usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR, ERASMUS in Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi je ključna za zmanjšanje upravnega bremena za državljane in industrijo, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bodo učinkovitost, preglednost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večje, hkrati pa bo večja tudi učinkovitost javne porabe. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo državljani in podjetja lahko imeli koristi od dostopa do visokokakovostnih večjezičnih digitalnih storitev po vsej Evropi. Prav tako je pomembno, da bodo te storitve na voljo invalidom. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29a) Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo ali invalide ter tiste z oddaljenih ali podeželskih območij. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, varnost, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje in usposabljanje ter kultura, zahteva nadaljevanje, posodobitev in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno in medjezično izmenjavo podatkov in informacij ter spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij in zagotavljanje dopolnjevanja. Pri digitalni preobrazbi bi bilo treba kljub temu upoštevati, da nekateri državljani iz različnih razlogov v njej ne sodelujejo, zato bi bilo treba podpirati omrežja, ki bi še naprej obveščala te državljane in jim pomagala v celoti ohraniti svoje pravice in udeležbo pri vseh socialnih in državljanskih dolžnostih. |
_________________ |
_________________ |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30a) Digitalna preobrazba tega sektorja bi morala v vseh okoliščinah državljanom EU omogočiti, da varno čezmejno dostopajo do svojih osebnih podatkov ter jih uporabljajo in upravljajo, kjer koli se nahajajo sami ali se nahajajo njihovi podatki. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30b) Za uvedbo naprednih tehnologij in dostop do njih na področjih javnega interesa, kot je izobraževanje, je potrebno usposabljanje v znanjih in spretnostih, ki so potrebni za uporabo teh tehnologij. Zato bi morali cilji, vključeni v posebni cilj 8, pokrivati tudi programe usposabljanja za uporabnike naprednih tehnologij. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(32) Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev. |
(32) Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv, varen, celovit in vključujoč dostop do javnih storitev. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(33) Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, rasti in zaposlovanja. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve. |
(33) Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnega dela. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve. |
__________________ |
__________________ |
69 COM(2016) 725 final |
69 COM(2016) 725 final |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša tudi čezmejno sodelovanje, usklajevanje skupnih standardov in uspešno izvajanje politik, predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih in jezikovnih ovir in zmanjšanje birokracije ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju ter preprečuje nepotrebno dvojno shranjevanje. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike ter ki zagotavlja najvišjo raven varstva podatkov, spodbujati celovit, tehnološko nevtralen medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34a) Ministri EU so 6. oktobra 2017 na srečanju v Talinu navedli, da bi morala evropska digitalna strategija temeljiti na sodelovanju in interoperabilnosti, vključno z uporabo odprtih politik licenciranja in odprtih standardov. Zato bi moral program spodbujati odprtokodne rešitve, da bi se omogočila ponovna uporaba, povečalo zaupanje in zagotovila preglednost. To bo pozitivno vplivalo na vzdržnost financiranih projektov. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(37) Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71. |
(37) Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. |
__________________ |
|
71 črtano |
|
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(39) Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije. |
(39) Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvenega sestavnega dela digitalizacije industrije. |
__________________ |
__________________ |
73 COM(2016) 180 final. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga |
73 COM(2016) 180 final. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(40) Splošna uredba o varnosti podatkov (GDPR), ki velja od maja 2018, bo z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotovila prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in okrepila zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato podpirati uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer na področju umetne inteligence in tehnologije veriženja podatkovnih blokov. |
(40) Uredba (EU) 2016/679 z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotavlja prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in krepi zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato biti popolnoma skladni z navedeno uredbo. Podpirati bi morali zlasti razvoj digitalnih tehnologij, ki izpolnjujejo obveznosti glede vgrajenega varstva podatkov, ki so v skladu z navedeno uredbo, če se obdelujejo tudi podatki iz elektronskih komunikacij, pri čemer je treba spoštovati tudi Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a. |
|
_________________ |
|
1a Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37). |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(41) Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa. |
(41) Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in ohranjanju evropske dodane vrednosti ter je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(42) Organi, ki bodo izvajali ta program, bi morali spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU. |
(42) Če organi, ki izvajajo ta program, obdelujejo občutljive netajne podatke ali tajne podatke Unije, bi morali spoštovati ustrezne določbe iz aktov Unije oziroma nacionalne zakonodaje o ravnanju s podatki. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov. |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in obveznosti glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in pomagal pri doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bi se morali opredeliti med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno oceniti v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov, da bi zagotovili popolno skladnost s temi obveznostmi. |
_________________ |
_________________ |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(44) Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi se morala na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem delovnih programov, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/201175 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
črtano |
__________________ |
|
75 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). |
|
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(45) Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni delovni programi, običajno vsaki dve leti, ali kot letni delovni programi, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. |
(45) Sprejeti bi bilo treba delovne programe, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma vsaki dve leti ali, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa, na letni ravni. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(46) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. |
(46) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Prilog I in II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(46a) Da bi zagotovili, ohranili in razvili dolgoročno financiranje programa za digitalno Evropo, so potrebna jasna skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in spodbujala konkurenčnost, s čimer bi podprli naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(47) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [35], [38] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. |
(47) Ukrepi, ki spadajo na področje uporabe programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki so priznana predvsem v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [22], [35], [38], [41] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, jezikovni raznolikosti in pravici do komuniciranja v katerem koli jeziku EU, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Uvodna izjava 47 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(47a) Komisija se je aprila 2018 zavezala1a vzpostavitvi okvira za deležnike in strokovnjake, da bi v sodelovanju z Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah oblikovali osnutek smernic za umetno inteligenco; Komisija bo ob sodelovanju Evropske posvetovalne skupine za potrošnike in Evropskega odbora za varstvo podatkov podprla potrošniške organizacije in nadzorne organe za varstvo podatkov na nacionalni ravni ter ravni EU pri spodbujanju razumevanja aplikacij, ki uporabljajo umetno inteligenco. |
|
__________________ |
|
1a Sporočilo z dne 25. aprila 2018 o umetni inteligenci za Evropo, COM(2018) 237 final, dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/docs_autres_institutions/commission_europeenne/com/2018/0237/COM_COM(2018)0237_SL.pdf |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(48) Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajala svoje pristojnosti. |
črtano |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program). |
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program), ki se bo izvajal v času od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) „vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije; |
(e) „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni obstoječi ali novi pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov, imenovan ali izbran z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije, ter olajševanja dostopa do financiranja; Evropsko vozlišče za digitalne inovacije je odprto za podjetja vseh oblik in velikosti, zlasti MSP, podjetja v razširitveni fazi in javne uprave po vsej Uniji. |
|
Evropska vozlišča za digitalne inovacije imajo vlogo točk „vse na enem mestu“, kjer je podjetjem – zlasti MSP, zagonskim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo – na voljo pomoč za izboljšanje poslovanja, proizvodnih procesov, proizvodov in storitev na podlagi digitalne tehnologije, ki lahko zagotovi dodano vrednost. Vozlišča tako tvorijo decentralizirano mrežo po vsej Uniji, ki podjetjem zagotavlja pomoč pri preverjanju, ali se spretnosti in znanje njihovih uslužbencev ujemajo s strokovnim znanjem, ki je potrebno za ravnanje z razpoložljivo digitalno tehnologijo. Poleg tega se vozlišča povezujejo tudi s ponudniki izobraževanja ter tako podpirajo usposabljanje za študente in usposabljanje delavcev na delovnem mestu. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) „medijska pismenost“ pomeni analitična znanja in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje vsebin v digitalnem svetu. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fb) „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in organizacijami MSP) zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje digitalnih inovacij in dejavnosti uvajanja tehnologije, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike; |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fc) „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES; |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fd) „konzorcij“ pomeni sodelovalno skupino podjetij, ustanovljeno z namenom, da ukrepa na podlagi programa. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo: |
1. Splošni cilj programa je: podpreti in pospešiti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom, javnim službam in podjetjem ter tudi okrepiti strateško avtonomijo in kohezijo Unije ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti in zmanjšanju digitalnega razkoraka. Program: |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju. |
(b) širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje v zasebnem sektorju in na področjih javnega interesa, s čimer bo podprl njihovo digitalno preobrazbo in jim zagotovil dostop do digitalnih tehnologij; |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav; |
(a) uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje interoperabilnega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno in zasebno financiranih raziskav; |
__________________ |
__________________ |
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo. |
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi; |
(b) uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi, ter zagotavlja visoko raven varnosti in varstva podatkov; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost. |
(c) uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur; spodbujanje razvoja strojne in programske opreme v Uniji, potrebne za tako uvedbo, za računalniško znanost. |
__________________ |
__________________ |
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni. |
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ukrepi v okviru specifičnega cilja 1 se izvajajo zlasti prek skupnega podjetja, ki ga je predlagala Komisija in potrdil Svet ministrov 25. junija 2018 v skladu z Uredbo (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta1a. |
|
__________________ |
|
1a Uredba o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. 10594/18. Bruselj, 18. september 2018 (OR. en). http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10594-2018-INIT/sl/pdf |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov. V skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in razpoložljivi viri spoštujejo načelo zasebnosti in vgrajene varnosti ter zagotavljajo, da človek ostane v središču razvoja in uporabe umetne inteligence; |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam; |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti podjetjem, zlasti MSP in zagonskim podjetjem, in javnim upravam, vključno z neprofitnimi organizacijami, raziskovalnimi ustanovami in univerzami; |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) razvoj in krepitev industrijske uporabe in proizvodnih sistemov za olajšanje vključevanja tehnologij v vrednostne verige, razvoj inovativnih poslovnih modelov in skrajšanje obdobja od nastanka inovacij do industrializacije ter spodbujanje uporabe rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, na področjih javnega interesa in družbe; |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi v zvezi s specifičnim ciljem umetne inteligence se izvajajo izključno v okviru neposrednega upravljanja Komisije ali prek izvajalske agencije na podlagi analize stroškov in koristi. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru specifičnega cilja 2, se upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in mednarodno pravo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi protokoli. Komisija ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco določi pogoje, povezane z etičnimi vprašanji, v programih dela v okviru specifičnega cilja 2. Razpisi za zbiranje predlogov ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vključujejo ustrezne pogoje, kot so določeni v programih dela. Med vrednotenjem vsakega ukrepa se izvede etični pregled vsakega projekta, pri čemer ukrepi, ki etično niso sprejemljivi ali ne izpolnjujejo pogojev iz sporazuma, niso upravičeni do financiranja. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami, da bi zagotovili skupno visoko stopnjo kibernetske varnosti na evropski ravni, in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in temeljnimi pravicami ob hkratnem zagotavljanju strateške avtonomije EU; |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo; |
(b) podpora najboljši uporabi in povečanju evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, ter izmenjava in vključevanje najboljše prakse; |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu; |
(c) zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu s posebno pozornostjo, namenjeno javnim službam in bistvenim gospodarskim subjektom, kot so MSP; |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79. |
(d) krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79, tudi z ukrepi, s katerimi naj bi razvili kulturo kibernetske varnosti v organizacijah. |
__________________ |
__________________ |
79 UL L 194, 19. 7. 2016, str. 1–30. |
79 UL L 194, 19. 7. 2016, str. 1–30. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) izboljšanje odpornosti na kibernetske napade, pri čemer se poveča zavedanje o tveganjih in izboljša seznanjenost uporabnikov, zlasti javnih služb, MSP in zagonskih podjetij, z osnovnimi varnostnimi postopki, zagotovijo osnovne ravni varnosti v podjetjih, na primer šifriranje podatkov in komunikacij od konca do konca in posodabljanje programske opreme, ter spodbuja uporaba vgrajene in privzete varnosti, znanje o osnovnih varnostnih procesih ter kibernetska higiena. |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 3 kibernetske varnosti in zaupanja se izvajajo predvsem prek Evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost ter kompetenčne mreže za kibernetsko varnost v skladu z [Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta1a]. |
|
__________________ |
|
1a Uredba ... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju bazena talentov Unije, zmanjšuje digitalni razkorak in ob uravnoteženi zastopanosti spolov spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike, umetne inteligence, računalništva v oblaku, komunikacijskih sistemov in omrežij, kompetenc v zvezi z varstvom podatkov in umetne inteligence. Da bi spodbujali in izboljšali trg dela ter specializacijo na področju digitalnih tehnologij in aplikacij, ima finančna pomoč naslednje operativne cilje: |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo; |
(a) podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih dolgotrajnih tečajev usposabljanja, vključno s kombiniranim učenjem za študente, učitelje, izvajalce izobraževanj, strokovnjake za IT, raziskovalce in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci, v sodelovanju s šolami, univerzami in raziskovalnimi središči; |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih kratkotrajnih usposabljanj in tečajev, vključno s kombiniranim učenjem, za podjetnike, vodje malih in zagonskih podjetij in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci in samozaposlenimi; |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante. |
(c) podpora visokokakovostnemu usposabljanju na delovnem mestu, vključno s kombiniranim učenjem, in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 4, napredna digitalna znanja in spretnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko delujejo kot posredniki za možnosti usposabljanja, ki svetujejo podjetjem in jih povezujejo z ustreznimi kompetenčnimi centri, da bi zagotovili čim večjo geografsko pokritost po vsej Uniji. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje: |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje, ki dopolnjujejo ukrepe za digitalno infrastrukturo v ta namen in hkrati zmanjšujejo digitalni razkorak: |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
(a) zagotavljanje, da se lahko v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet in komunikacije, energetika, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji ter podjetja, ustanovljena v Uniji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, jezikovna tehnologija, umetna inteligenca in kibernetska varnost, ter da se z usposabljanjem pridobijo potrebna znanja in spretnosti za njihovo uporabo oziroma da se omogoči dostop do njih; |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov; |
(b) uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih najsodobnejših infrastruktur za digitalne storitve po vsej Uniji (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov; |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti; |
(c) olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno z odprto kodo ter ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti; |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo; |
(d) nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja, pilotnega izvajanja in večjega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo; |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP; |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, tehnologijo distribuirane knjige transakcij, kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov, računalništvom v oblaku in upravljanjem informacij ter prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih; |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
(f) podpora zasnovi, ohranjanju, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev; |
(g) zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za doseganje vodilnega položaja na področju digitalnega razvoja ter za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom, izmenjava in vključevanje dobre prakse ter spodbujanje medsebojnega bogatenja različnih nacionalnih pobud, kar bo vodilo v razvoj digitalne družbe zaradi stalnega sodelovanja med vsemi akterji na ravni EU; |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij; |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki med drugim uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij na podlagi vgrajene varnosti in zasebnosti, ki bosta zagotovili varstvo podatkov in varnost potrošnika; |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 5, uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije in kompetenčni centri lahko delujejo kot posredniki. |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 8 192 391 000 EUR v cenah iz leta 2018 (9 194 000 000 EUR v tekočih cenah). |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
(a) do 2 404 289 438 EUR v cenah iz leta 2018 (2 698 240 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
(b) do 2 226 192 703 EUR v cenah iz leta 2018 (2 498 369 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
(c) do 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
(d) do 623 333 672 EUR v cenah iz leta 2018 (699 543 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. |
(e) do 1 157 620 312 EUR v cenah iz leta 2018 (1 299 152 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice. |
5. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri v čim večjem obsegu uporabijo v korist zadevne države članice. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program je odprt za: |
črtano |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru; |
1. Program je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru; |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
2. polna ali delna pridružitev tretjih držav, ki niso navedene v odstavku 1, programu temelji na oceni vsakega specifičnega cilja posebej v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretjih držav v kateremu koli programu Unije, če ta posebni sporazum v celoti upošteva naslednja merila: |
|
– udeležba tretje države je v interesu Unije; |
|
– udeležba prispeva k doseganju ciljev iz člena 3; |
|
– udeležba ne odpira varnostnih vprašanj in v celoti izpolnjuje ustrezne varnostne zahteve iz člena 12; |
|
– sporazum zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije; |
|
– sporazum določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe]; |
|
– sporazum na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom; |
|
– sporazum zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov. |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Pri pripravi programov dela Evropska komisija ali drugi ustrezni izvajalski organi za vsak primer posebej ocenijo, ali so pogoji, določeni v sporazumu iz odstavka 2, izpolnjeni za ukrepe, vključene v programe dela. |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami; |
črtano |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: |
črtano |
— zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije; |
|
— določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe]; |
|
— na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom; |
|
— Uniji zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov. |
|
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12]. |
2. Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 1, kibernetska varnost in zaupanje, specifičnem cilju 2, umetna inteligenca, in specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12]. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnega cilja 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic. |
5. Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz strateških in varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnih ciljev 1, 2 in 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic. |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Ukrepi, ki vključujejo prenos tehnologije zunaj Evropske unije, niso dovoljeni. Da bi zagotovili dolgoročne strateške varnostne cilje, se izvede oportunitetna ocena udeležbe subjektov, ki imajo glavni sedež zunaj Unije. |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5b. Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje, pri čemer se lahko ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, lahko izključijo ali kadar koli prekinejo. |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija zagotovi, da pri povečevanju dopolnjevalne narave programa z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti skladi ESI, Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), programom Obzorje Evropa in Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE-2), skladom investEU, programom Erasmus ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ni ovirano doseganje specifičnih ciljev 1 do 5. |
|
Komisija prouči načine za izboljšanje splošne učinkovitosti programov, ki zagotavljajo vire na področju digitalizacije. |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov. |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov ter teh organov in Evropske komisije in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov. |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. |
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil Komisije ali organa za financiranje, upravičencev do pomoči posamezno ali skupaj kot prednostne oblike ukrepov ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Z javnim naročilom se lahko v okviru istega postopka odobri oddaja več naročil in določijo pogoji za izvedbo, skladni z veljavnimi mednarodnimi sporazumi o javnih naročilih. S programom se lahko zagotovi tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je, da se omogoči čim bolj učinkovita uporaba javnih naročil, in sicer tako, da se pojasnijo določbe o tem, kako lahko Evropska komisija ali organi za financiranje EU sami kot naročniki sodelujejo pri javnih naročilih, financiranih iz programa Digitalna Evropa. Prav tako se lahko pri enem javnem naročilu odda naročila več ponudnikom ali različnim dobavnim virom, kar zagotavlja boljše razmerje med ceno in kakovostjo ter neprekinjeno preskrbo in storitve, zlasti za digitalne tehnologije. | |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco]. |
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev, dogovorjenih v procesu strateškega načrtovanja programov med Komisijo in državami članicami. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco]. |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Evropska partnerstva: |
|
(a) se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama; |
|
(b) upoštevajo načela dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami; |
|
(c) so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa. |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno odpravljanje so določena v (vstaviti sklic). |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 16 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vozlišče za digitalne inovacije |
Evropsko vozlišče za digitalne inovacije |
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije. |
1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije na obstoječi infrastrukturi, pri čemer ima vsaka država članica vsaj eno evropsko vozlišče za digitalne inovacije. |
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril: |
2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim, preglednim, vključujočim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril: |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije; |
(a) ustrezne kompetence, povezane s funkcijami evropskih vozlišč za digitalne inovacije; |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo; |
(b) ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo ter obseg znanj in spretnosti; |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) dokazano sodelovanje z zasebnim sektorjem za zagotovitev tržne pomembnosti ukrepov iz specifičnih ciljev 1 do 5; |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka d b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(db) povezave z obstoječimi vozlišči IKT, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020, vozliščem EUinvest in mrežo European Entreprise Network; |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Podrobni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev naziva „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“, in naloge, ki jih je treba izvajati, se uskladijo in pravočasno objavijo, da bi omogočili ustrezno pripravo in izvajanje ukrepov. |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril: |
3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere in jasno opredeli izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril: |
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost. |
(b) potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost, s čimer bi izboljšali konvergenco in prispevali k zapolnitvi vrzeli med kohezijskimi državami in drugimi državami članicami ter zmanjšali digitalni razkorak v geografskem smislu. |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe. |
4. Dodatna evropska vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko v teh regijah izberejo dodatna vozlišča za inovacije. |
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev. |
5. Evropska vozlišča za digitalne inovacije so jasno opredeljena s posebnimi oznakami in prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev. |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine: |
6. Evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine: |
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe in zagotavljanjem tehnološkega strokovnega znanja, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v zagonska podjetja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) s podpiranjem podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, organizacij in javnih uprav, da bi z uporabo novih tehnologij iz programa postali konkurenčnejši in izboljšali svoje poslovne modele; |
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, zagonskih podjetij in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; s spodbujanjem izmenjave znanj in spretnosti, skupnih pobud in dobre prakse; |
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, zagonska podjetja in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna evropska vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko sodelujejo tudi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti s programom EIT Digital, ter vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020. |
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6b. Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko izvajajo dejavnosti vozlišč za digitalne inovacije, vzpostavljenih z okvirnimi programi za raziskave in inovacije, vključno z vozlišči za inovacije iz programa EIT Digital. |
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8]. |
1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8], v skladu s splošnimi cilji iz Priloge I. |
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – točka a – točka ii | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(ii) tretji državi, pridruženi programu; |
(ii) tretji državi, pridruženi programu v skladu s členoma 10 in 12; |
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa. |
3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa in kadar ne povzročajo dodatnih varnostnih tveganj za Unijo ali ogrožajo njene strateške avtonomije. |
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Fizične osebe niso upravičenci, razen za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih. |
4. Fizične osebe so lahko upravičenci za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih. Državljani tretjih držav so lahko upravičenci, če prebivajo v EU. |
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe. |
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe ter lahko obsegajo do 100 % upravičenih stroškov na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov brez poseganja v načelo sofinanciranja in v skladu s specifikacijami za vsak cilj. |
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente: |
1. (Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost; |
(e) kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, podnebje, okolje in družbo, zlasti spodbujanje dostopnosti ter enakih izobraževalnih in poklicnih možnosti; |
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij; |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij, tudi čezmorskih držav in ozemelj; |
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ha) kadar je primerno, prosto ponovno uporabo in prilagajanje rezultatov projektov. |
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(hb) kadar je primerno, javni interes; |
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(hc) kadar je primerno, zmanjšanje digitalnega razkoraka med regijami, državljani ali podjetji. |
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. |
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. Znesek odhodkov iz tega programa, ki se v okviru mešanega financiranja združi s finančnim instrumentom, je nepovraten. |
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Če ima ukrep že podeljene prispevke iz drugega programa Unije ali podporo iz sklada EU ali jih je že prejel, se ta prispevek ali podpora navede v vlogi za prispevek v okviru programa. |
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Prvi večletni program dela se osredotoča na dejavnosti iz Priloge in zagotavlja, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja. Nadaljnji programi dela lahko vključujejo ukrepe, ki niso navedeni v Prilogi, če so ti skladni s cilji te uredbe iz členov [4–8]. |
3. Programi dela se osredotočajo na dejavnosti iz Priloge I in zagotavljajo, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja. |
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3a. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 z namenom spremembe Priloge I, da bi se pregledale ali dopolnile v njej navedene dejavnosti v skladu s cilji te uredbe iz členov 4 do 8. |
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
1. Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija določi metodologijo za oblikovanje merljivih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo III. |
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev merljivih kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Čim bolj se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi. |
4. Čim bolj učinkovito se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT, in zbirke naborov podatkov indeksa DESI na ravni NUTS-2, da bi pomagali odpraviti pomanjkanje regionalnih podatkov, povezanih s programom za digitalno Evropo. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi. |
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 25 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ocenjevanje |
Ocenjevanje programov |
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. |
1. Komisija zlasti na podlagi sistema za poročanje o smotrnosti iz člena 24(3) skrbi za redno spremljanje in zunanjo oceno programa. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). |
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. |
2. Komisija poleg rednega spremljanja programa pripravi vmesno ocenjevalno poročilo in ga najpozneje do 31. decembra 2024 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljnjem ukrepanju k programu tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih. |
|
Vmesna ocena se pošlje Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 171 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa. |
3. Komisija na podlagi končne zunanje in neodvisne ocene pripravi končno ocenjevalno poročilo o programu, v katerem so ocenjeni njegovi dolgoročni učinki in trajnost. |
Predlog spremembe 172 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Komisija najpozneje do 31. decembra 2030 predloži končno ocenjevalno poročilo iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 173 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Komisija zaključke teh vrednotenj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
črtano |
Predlog spremembe 174 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. |
4. Kot del nadzornega sistema strategija revizije temelji na finančni reviziji vsaj reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. |
Predlog spremembe 175 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23 in 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
Predlog spremembe 176 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
3. Prenos pooblastila iz členov 23 in 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 177 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23 in 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
Predlog spremembe 178 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. |
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, resničnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. |
Predlog spremembe 179 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3]. |
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Potencialnim prosilcem zagotovi tudi celovite informacije o financiranju Unije v digitalnem sektorju in dostopu do njega. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3]. |
Predlog spremembe 180 Predlog uredbe Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo javnim in zasebnim uporabnikom na negospodarski osnovi ter za namene javnega financiranja raziskav; |
1. skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo vsem podjetjem in javnim upravam ter na negospodarski osnovi javnim in zasebnim uporabnikom ter za namene javnega financiranja raziskav; |
Predlog spremembe 181 Predlog uredbe Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti). |
6. uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, zlasti nove tehnologije, ki so že kdaj pridobile finančna sredstva Unije ali jih zdaj črpajo, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti). |
Predlog spremembe 182 Predlog uredbe Priloga 1 – del 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence in tehnologije distribuirane knjige transakcij v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
Predlog spremembe 183 Predlog uredbe Priloga 1 – del 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo. |
Program podpira enostaven dostop in priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom ali državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, iskalcem zaposlitve in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo. |
Predlog spremembe 184 Predlog uredbe Priloga 1 – del 4 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije; |
1. dostop do usposabljanja na delovnem mestu in priložnosti za kombinirano učenje s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije; |
Predlog spremembe 185 Predlog uredbe Priloga 1 – del 4 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 15. |
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 16. |
Predlog spremembe 186 Predlog uredbe Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 1 – točka 1.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1.2. podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi; |
1.2. podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju, širjenju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi; |
Predlog spremembe 187 Predlog uredbe Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 2 – točka 2.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2.1. omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov; |
2.1. omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov na varen način in tako, da je pri tem zagotovljena zasebnost, ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov; |
Predlog spremembe 188 Predlog uredbe Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije); |
3. sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije); |
Predlog spremembe 189 Predlog uredbe Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta ali pametna podeželska območja, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja; |
4. promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja; |
Predlog spremembe 190 Predlog uredbe Priloga 1 – del 5 – poddel II – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
II Začetne dejavnosti, povezane z digitalizacijo industrije: |
II (Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 191 Predlog uredbe Priloga 2 – del 2 – točka 2.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2.2 Število podjetij in organizacij, ki uporabljajo umetno inteligenco |
2.2 Število podjetij in organizacij, ki preizkušajo umetno inteligenco in opravljajo poskuse z njo v sodelovanju z vozlišči za digitalne inovacije |
Predlog spremembe 192 Predlog uredbe Priloga 2 – del 2 – točka 2.2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2.2a Število konkretnih aplikacij umetne inteligence, podprtih s programom, ki se trenutno tržijo. |
Predlog spremembe 193 Predlog uredbe Priloga 2 – del 4 – točka 4.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4.1 Število usposobljenih in dejavnih strokovnjakov za IKT |
4.1 Število strokovnjakov za IKT, ki se vsako leto usposabljajo in delajo v Uniji |
Predlog spremembe 194 Predlog uredbe Priloga 2 – del 4 – točka 4.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4.2 Število podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT |
4.2 Število podjetij v Uniji, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT, za vsako leto |
Predlog spremembe 195 Predlog uredbe Priloga 2 – del 4 – točka 4.2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4.2b Število študentov, diplomantov in brezposelnih, ki so izboljšali svoj status po usposabljanju, zagotovljenem v okviru programa |
Predlog spremembe 196 Predlog uredbe Priloga 2 – del 5 – točka 5.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.1 Uporaba digitalnih javnih storitev |
5.1 Pogostost uporabe digitalnih javnih storitev |
Predlog spremembe 197 Predlog uredbe Priloga 2 – del 5 – točka 5.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.2 Zelo digitalno intenzivna podjetja |
5.2 Število digitalno zelo intenzivnih podjetij |
Predlog spremembe 198 Predlog uredbe Priloga 2 – del 5 – točka 5.3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.3 Uskladitev nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti |
5.3 Obseg uskladitve nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti |
Predlog spremembe 199 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) program za digitalno Evropo dejavno ustvarja sinergije s programom Obzorje Evropa pri trajnosti podatkov, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov; |
Predlog spremembe 200 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno, regionalno in lokalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
Predlog spremembe 201 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 3 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, tehnologiji distribuirane knjige transakcij, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
OBRAZLOŽITEV
V programu za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija predlagala 6. junija 2018, so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Evropske unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Poročevalka podpira splošni cilj predlaganega programa, tj. podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije in družbe. Program bi moral zagotoviti koristi evropskim podjetjem in državljanom. Na podlagi obsežne uporabe bo okrepil zmogljivosti Evrope na ključnih področjih digitalne tehnologije ter razširil njihovo širjenje in uvajanje na področjih javnega interesa in tudi zasebnega sektorja. Vendar poročevalka ob upoštevanju specifičnosti nekaterih ciljev meni, da je poleg digitalne preobrazbe splošni cilj programa ustvariti zmogljivosti in okrepiti strateško avtonomijo EU.
Sedanje stanje digitalizacije gospodarstva, industrije in družbe EU ne izpolnjuje političnih ambicij glede enotnega digitalnega trga. Še vedno je treba z znatnimi in boljšimi evropskimi naložbami zapolniti veliko vrzel, da bi se dosegel skupni cilj in v celoti izkoristila dodana vrednost EU. Poročevalka želi poudariti, da je ta predlog prvi vseevropski digitalni program; obravnavati ga je treba kot pomemben korak v krepitvi in izboljšanju vodilnega položaja Evrope.
Program vključuje pet specifičnih ciljev, razlika med njimi pa je izražena v njihovih specifičnih sredstvih. Ker bi se lahko v okviru tega programa financiralo veliko različnih dejavnosti, bi lahko njegovo izvajanje negativno vplivalo na sam glavni cilj programa, tj. gradnjo zmogljivosti v EU. Poročevalka želi ostati zelo previdna in zato predlaga, da se osnutki delovnih programov oblikujejo pod nadzorom Evropskega parlamenta.
Ta program mora biti pravo orodje za okrepitev neodvisnosti EU, zlasti na področjih specifičnih ciljev 1, 2 in 3 (visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca ter kibernetska varnost in zaupanje). Strateška avtonomija EU je nujna za zagotovitev dejanske svobode delovanja na globalni ravni; doseči jo je mogoče le z boljšim sodelovanjem med državami članicami in podjetji, ki morajo imeti sedež v državah članicah.
Specifični cilj 4 (napredna digitalna znanja in spretnosti) je nujen za spodbujanje uspešnosti prvih treh ciljev, saj zagotavlja, da ima trenutna in prihodnja delovna sila enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, tako da študentom, diplomantom in delavcem omogoča pridobivanje in razvoj tega znanja in spretnosti, ne glede na to, kje v EU so.
Specifični cilj 5 (uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost) je nujen za razširjanje najboljše uporabe digitalnih zmogljivosti (zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence in kibernetske varnosti) v gospodarstvu, vključno z uvedbo interoperabilnih rešitev na področjih javnega interesa, ter za olajšanje dostopa vseh podjetij, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, ter državljanov do tehnologije in strokovnega znanja.
Poročevalka želi zato pojasniti, da morajo upravičeni subjekti imeti sedež v EU. Sodelovanje s tretjimi državami se zdi v specifičnem okviru tega programa neprimerno.
Poročevalka meni tudi, da bo treba pri izbranih projektih zaradi občutljivosti specifičnega cilja 2 (umetna inteligenca) in tekočih posvetovanj v zvezi z njim upoštevati etične zahteve, tako kot pri drugih programih večletnega finančnega okvira, na primer Obzorju Evropa in evropskem obrambnem programu.
Evropska vozlišča za digitalne inovacije naj bi izvajala ciljno usmerjene programe za pomoč evropski industriji, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, in javnim upravam pri zagotavljanju potrebnega naprednega znanja in spretnosti svojim uslužbencem, da bi lahko izkoristili nove priložnosti, ki jih omogočajo superračunalništvo, umetna inteligenca in kibernetska varnost. Poleg tega bodo MSP, zagonska podjetja in javne uprave lahko imela dostop do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, imela pa bodo tudi pravico do svetovanja, kako lahko bolje ocenijo svoj poslovni model projektov digitalne preobrazbe. Danes so eden od ključnih elementov strategije za digitalizacijo evropske industrije. Poročevalka meni, da je podpiranje vzpostavitve mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije zelo pomembno. Zagotoviti bi bilo treba čim večjo geografsko pokritost te mreže v Evropi, vendar tudi na nacionalni ravni, da bi se zadovoljile konkretne potrebe. Prednostna naloga bo vzpostavitev vsaj enega evropskega vozlišča za digitalne inovacije v vsaki regiji.
Skupni proračun programa v znesku 9.194.000.000 EUR bi bilo treba obravnavati kot minimalni znesek za zagotovitev uspeha programa za digitalno Evropo. Poročevalka meni, da se znesek, ki ga je predlagala Komisija, mogoče zdi omejen glede na splošni cilj in izzive, ki jih zdaj ni mogoče predvideti, saj je program nov in ni mogoče vnaprej oceniti natančnih potreb vsakega posameznega cilja.
Ne nazadnje, poročevalka se dobro zaveda proračunskih omejitev in naložbenih prizadevanj Unije in držav članic, zato se pri izvajanju tega programa ne sme spregledati zaveza najučinkovitejšemu upravljanju sredstev. V skladu s tem bo ključni element uresničiti sinergije med programom in drugimi finančnimi instrumenti EU v naslednjem večletnem finančnem okviru.
Poročevalka meni, da se bo z odpravo porazdelitve sredstev na oddelke povečala učinkovitost naložb in izboljšala vrednost, zlasti s povečanjem učinka digitalnih naložb na ravni EU na terenu, nacionalne in regionalne digitalne naložbe pa bodo lahko bolje dopolnjevale programe EU.
PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
Naslednji seznam je bil pripravljen povsem prostovoljno. Zanj je odgovorna izključno poročevalka. Pri pripravi osnutka poročila do sprejetja v odboru je prejela prispevke od naslednjih subjektov ali oseb:
Subjekt in/ali oseba
|
|
Ministry of Science, Technology and Higher Education of Portugal |
|
Austrian Federal Ministry for Digital and Economic Affairs (EU Presidency) |
|
Mission of Norway to the EU |
|
EARTO |
|
IAPP |
|
Aalto University |
|
Committee of Regions |
|
Wirtschaftskammer Österreich |
|
Bitkom |
|
Amazon |
|
DIGITALEUROPE |
|
European Digital Rights (EDRi) |
|
European Cyber Security Organisation (ECSO) |
|
TNO |
|
UEAPME – the European craft and SME employers’ organisation |
|
European Digital SME Alliance |
|
European Digital Rights (EDRi) |
|
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (12.10.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavec mnenja (*): Bogdan Brunon Wenta
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo, s katerim bi v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna EU (večletni finančni okvir za 2021–2027) in s sredstvi v višini 9,2 milijarde EUR uresničili evropsko digitalno preobrazbo v korist državljanov in podjetij.
Program obsega pet specifičnih ciljev: (1) visokozmogljivostno računalništvo, (2) umetna inteligenca, (3) kibernetska varnost), (4) napredna digitalna znanja in spretnosti ter (5) uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.
Glavne točke osnutka mnenja so:
(i) Proračun (člen 9)
Pripravljavec mnenja se sicer strinja, da je treba izkoristiti sinergije med programom za digitalno Evropo in drugimi programi iz večletnega finančnega okvira, vendar poudarja, da je treba za digitalno Evropo, katere cilji so zelo ambiciozni, nameniti ustrezna sredstva, pri čemer predlaga nekaj konkretnih sprememb.
Predlaga predvsem rahlo povečanje sredstev za specifični cilj 4 „Napredna digitalna znanja in spretnosti“, za katerega bi namesto 700 milijonov EUR (kar je 7,6 % skupnega proračuna), kot je sprva predvidela Komisija, namenili približno 830 milijonov EUR (9 % proračuna).
(ii) Napredna digitalna znanja in spretnosti (člen 7 in priloge)
Ker je zelo pomembno, da ima sedanja in prihodnja delovna sila možnost usvajati napredna digitalna znanja in spretnosti z dolgotrajnejšimi in krajšimi programi usposabljanja ter prakso na delovnem mestu, pripravljavec mnenja predlaga nekaj sprememb, da bi podprli ta specifični cilj in nadalje razjasnili predlagane določbe.
(iii) Uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost (člen 8 in priloge)
Cilj je še posebej pomemben za kulturni in ustvarjalni sektor. Pripravljavec mnenja predlaga več sprememb, s katerimi bi kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, zlasti avdiovizualnemu sektorju, pomagali pri sedanji digitalni preobrazbi, in poudarja, da mu je treba omogočiti dostop do najnaprednejših in najzmogljivejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednih računalnikov.
Cilj je pomemben tudi za kulturno dediščino. Pripravljavec mnenja bi rad poudaril pomembno vlogo, ki jo bo imela digitalna Evropa pri podpori pobude Europeana.
(iv) Ocenjevanje (člen 25)
Pripravljavec mnenja predlaga več pomembnih sprememb pri ocenjevanju programa, saj meni, da predlog Komisije tega ne opredeljuje dovolj jasno.
(v) Programi dela (člen 23)
Pripravljavec mnenja predlaga, naj Komisija sprejme programe dela z delegiranimi, ne z izvedbenimi akti, kot je navedla v svojem predlogu.
Pripravljavec mnenja v splošnem pozdravlja prizadevanja, ki jih je Komisija vložila v svoj predlog. Meni pa, da je preveč splošen in nedoločen ter da manjka nekaj bistvenih podrobnosti in ni dovolj pravne jasnosti. Ker je težko razumeti, kako naj bi program dejansko deloval in koliko sinergij bo med posameznimi programi, predlaga vrsto sprememb, da bi se povečala predvsem pravna jasnost in varnost v zvezi s programom.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključujejo merljive kazalnike. |
(5) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov programa na terenu. |
_________________ |
_________________ |
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14. |
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo. |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti, svobodi medijev in demokratičnem dialogu, saj ne bo krepila le kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ampak tudi kulturno in jezikovno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavljajo digitalna preobrazba in digitalni monopoli ter pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo, hkrati pa je treba posebno pozornost nameniti naložbam v človeški kapital in potrebam državljanov v smislu izpopolnjevanja in preusposabljanja, da bi v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga. |
__________________ |
__________________ |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno obravnavati nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so digitalna vrzel, umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. Okrepiti bi moral konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva ter zagotoviti, da imajo evropski državljani potrebne spretnosti, kompetence in znanja za digitalno preobrazbo naših družb in gospodarstev. |
_________________ |
_________________ |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in družbe in spodbujanje boljšega izkoriščanja potenciala politik inovacij in raziskav ter polne uporabe rezultatov raziskav in razvoja, spodbujanje tehnološkega razvoja, evropskih in mednarodnih standardov v industriji, v kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih, avdiovizualnih in medijskih institucijah ter v javni upravi v korist državljanov in podjetij po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Program bi moral v skladu s cilji in akcijskim načrtom za evropsko leto kulturne dediščine (ki je poudaril velik potencial kulturnega, umetniškega, ustvarjalnega in avdiovizualnega sektorja pri prispevanju k evropskim znanstvenim in socialnim inovacijam) spodbujati raziskovalna partnerstva in projekte med raziskovalnimi inštituti, univerzami ter kulturnimi, umetniškimi, ustvarjalnimi in avdiovizualnimi organizacijami (zlasti muzeji, akademijami, konservatoriji, gledališči in kinematografi). Poleg tega bi moral podpirati razvoj digitalne tehnologije, ki poenostavljajo in povečujejo možnosti ohranjanja kulturnih, umetniških, ustvarjalnih in avdiovizualnih vsebin in storitev (na primer nadgrajena in virtualna resničnost ter vmesnik človek-stroj) v sinergiji s programoma Ustvarjalna Evropa in Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, malih in srednjih podjetjih, zagonskih podjetjih, javnih organizacijah in na univerzah, ob upoštevanju posebnih sektorskih potreb na regionalni ravni. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59, pri tem pa upoštevati odročna območja in manj razvite regije. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, ob upoštevanju meril, kot so geografski položaj, demografski trendi ter napoved regionalnih potreb po znanju in spretnostih, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
__________________ |
__________________ |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180). |
59 Kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180). |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. Prav tako bi morali poskrbeti za brezpogojno spoštovanje pravic ponudnikov vsebin, potrošnikov in uporabnikov digitalne tehnologije ter zagotoviti polno spoštovanje evropskih vrednot pri razvoju digitalne Evrope. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje, jezikoslovje in varnost ter konkurenčnost industrije, zlasti zagonskih, mikro, malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16a) Digitalne tehnologije bi morale biti široko dostopne vsem javnim in zasebnim subjektom, upoštevana pa bi morala biti tudi geografska uravnoteženost; pri podeljevanju nepovratnih sredstev bi bilo zato treba posvetiti veliko pozornost splošnemu učinku, dostopnosti tehnologij in informacijskih tehnologij ter geografski uravnoteženosti; |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse. |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov, računalniško jezikoslovje in obrati za preizkuse in poskuse. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, podjetij in javnih uprav pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo spomnil65a, da je v današnji družbi zagotavljanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti bistveni pogoj za osebno in poklicno izpolnitev. Poleg tega je poudaril, da je ljudem nujno treba zagotoviti bolj specifične in napredne digitalne kompetence, da bi lahko uporabljali digitalne tehnologije na inovativen in ustvarjalen način. |
|
_________________ |
|
65a Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poudarja tudi pomen osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, ki bi morala vključevati poznavanje možnosti, ki jih ta znanja in spretnosti ponujajo, napredno uporabo osnovnih digitalnih orodij, varno vedenje na spletu, metode iskanja za prepoznavanje zanesljivih virov in ozaveščanje o pravicah na spletu. Prav tako bi državljanom omogočili razviti kritičen odnos do različnih oblik digitalnih medijev, s čimer bi širili in krepili vire in priložnosti, ki jih zagotavlja digitalna pismenost. |
_________________ |
_________________ |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P8-TA-2017-0240 |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P8-TA-2017-0240 |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za učenje in usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu, kombiniranim učenjem in učenjem na daljavo, ter jih dati na voljo po vsej Uniji. Posebno pozornost je treba nameniti delavcem, zlasti v kontekstu starajoče se delovne sile, ter sredstvom in orodjem za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo nove digitalne infrastrukture. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij, udeležbo državljanov v javnem življenju in na trgu dela ter splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR, Obzorje Evropa in Erasmus. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in usposabljanje ter kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. Pri digitalni preobrazbi bi bilo treba kljub temu upoštevati, da nekateri državljani iz različnih razlogov v njej ne sodelujejo, zato bi bilo treba podpirati omrežja, ki bi še naprej obveščala te državljane in jim pomagala v celoti ohraniti svoje pravice in udeležbo pri vseh socialnih in državljanskih dolžnostih. |
_________________ |
_________________ |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30a) Za uvedbo naprednih tehnologij in dostop do njih na področjih javnega interesa, kot je izobraževanje, je potrebno usposabljanje v znanjih in spretnostih, ki so potrebni za uporabo teh tehnologij. Zato bi morali cilji, vključeni v posebni cilj 8, pokrivati tudi programe usposabljanja za uporabnike naprednih tehnologij. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34a) Da bi lahko kar najbolje izkoristili priložnosti in koristi digitalnih tehnologij, bi bilo treba premostiti obstoječe razlike v zvezi z dostopom in uporabo med javnimi upravami, posamezniki, podjetji ter geografskimi območji. Zato je pospešeno uvajanje digitalnih infrastruktur, zlasti v najbolj zapostavljenih območjih na evropskem ozemlju, temeljnega pomena za krepitev vključevanja in zmanjšanje digitalne vrzeli. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35a) Kot je razvidno iz pobude Europeana, je digitalizacija evropskih del zato pomembna priložnost, da bi izboljšali dostopnost, razširjanje in promocijo evropske kulture in skupne kulturne dediščine. Digitalne inovacije lahko sprožijo revolucionarne spremembe pri razstavljanju kulturnih dobrin in dostopanju do njih. Še posebej pomembno je pri tem spodbujati uporabo tehnologij 3D za zbiranje podatkov in rekonstrukcijo uničenih kulturnih dobrin in kulturne dediščine. Zato lahko digitalna Evropa prispeva k zagotavljanju sredstev za pošteno in etično digitalizacijo ter k ohranjanju in spletni dostopnosti evropske kulturne dediščine in kulture. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35b) Poleg tega so zgodovinske in kulturne znamenitosti pogosto težko dostopne za invalide. Program bi zato lahko podpiral digitalne pobude, katerih namen je izboljšati udeležbo invalidov ter jim olajšati dostopnost kulturnih izkušenj, znamenitosti in artefaktov po vsej Evropi, ne glede na geografsko lego. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35c) Svet je 31. maja 2016 poudaril, da je zelo pomembno, da ustanove kulturne dediščine, države članice in Komisija s skupnimi močmi skrbijo za trajno financiranje in upravljanje pobude Europeana, ki bi morali imeti kot uveljavljena infrastruktura za digitalne storitve prednost pri financiranju. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bi morali predvsem zagotoviti stalna sredstva Unije za digitalno Evropo ter tako omogočiti neprekinjeno in uspešno izvajanje storitev na isti ravni, kot je predvideno v trenutni shemi financiranja. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(37) Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71. |
(37) Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. |
__________________ |
|
71 |
|
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(39) Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije. |
(39) Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvenega sestavnega dela digitalizacije industrije. |
__________________ |
__________________ |
73 COM (2016)0180: Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga |
73 COM (2016)0180: Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(44) Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi se morala na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem delovnih programov, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/201175 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. |
črtano |
__________________ |
|
75 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). |
|
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(45) Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni delovni programi, običajno vsaki dve leti, ali kot letni delovni programi, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. |
(45) Sprejeti bi bilo treba programe dela, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Programe dela bi morali načeloma sprejemati vsaki dve leti ali letno, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(46) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. |
(46) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s sprejetjem programov dela, spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program). |
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program), ki se bo izvajal v času od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) „vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije; |
(e) „vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot so oprema, programska oprema ter specializirana usposabljanja v naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, da se omogoči digitalno opolnomočenje vseh evropskih državljanov in digitalna preobrazba industrije in javnih institucij. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(fa) „medijska pismenost“ pomeni analitična znanja in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje vsebin v digitalnem svetu. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo: |
1. Splošni cilj programa je podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe, da bi imeli evropski državljani in podjetja od tega korist, in bo: |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu; |
(a) okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu, pri čemer bo v celoti spoštoval pravice in evropske vrednote; |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Program ima pet specifičnih ciljev, ki so: |
2. Specifičnih pet ciljev programa je: |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in ob podpori razvoja prostovoljnih standardov; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju bazena talentov Unije in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike, umetne inteligence in računalniškega jezikoslovja. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo; |
(a) podpora zasnovi in izvajanju zelo kakovostnih dolgotrajnih usposabljanj in tečajev, vključno s kombiniranim učenjem, za državljane vseh starosti, kot so študenti, osebe, ki potrebujejo izpopolnjevanje, učitelji in inštruktorji, raziskovalci, strokovnjaki za IT in delovna sila, ter upoštevanje in spoštovanje jezikovne raznolikosti; |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju zelo kakovostnih kratkotrajnih usposabljanj in tečajev, vključno s kombiniranim učenjem, za učitelje, inštruktorje, podjetnike, tudi vodje malih in zagonskih podjetij, samozaposlene in delovno silo, pa tudi za državljane vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, vključno z neprofitnim sektorjem ter organizacijami v kulturnem, ustvarjalnem, umetniškem in avdiovizualnem sektorju; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) podpora zasnovi in izvajanju množičnih odprtih spletnih tečajev za iskalce zaposlitve, študente in delavce; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante. |
(c) podpora zelo kakovostnemu usposabljanju na delovnem mestu, vključno s kombiniranim učenjem in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante, pa tudi za državljane vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) podpora omrežjem in storitvam, ki nudijo pomoč in stalne informacije državljanom, ki iz različnih razlogov niso vključeni v digitalni razvoj. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) podpora usposabljanju na delovnem mestu za delovno silo. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet, energija, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji, učinkovito uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, jezikovne tehnologije, umetna inteligenca in kibernetska varnost, in da se z usposabljanjem pridobijo potrebna znanja in spretnosti za njihovo uporabo; |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) zmanjšanje oddaljenosti pri uporabi in dostopu do digitalnih storitev ter infrastrukture med javnimi upravami, državljani, podjetji in geografskimi območji ter podpora njihovi zmožnosti, da zagotovijo učinkovitejše storitve, in spodbujanje večjega sodelovanja državljanov v postopkih odločanja; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Okvirna razdelitev omenjenega zneska je naslednja: |
2. Finančna sredstva iz odstavka 1 se dodelijo na naslednji način: |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
(a) največ 29 % za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
(b) vsaj 27 % za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
(c) vsaj 21% za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
(d) vsaj 9 % za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. |
(e) vsaj 14 % za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
1. Program ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) klasifikacija NUTS; |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe. |
4. Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije, pri čemer se upoštevajo prikrajšane regije v Uniji, demografski položaj in napoved regionalnih potreb po znanjih in spretnostih. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v zagonska podjetja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo, zlasti v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem zagonskih podjetij, MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, zagonska podjetja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27, da to uredbo dopolni s sprejetjem programov dela. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Programi dela se sprejmejo kot večletni programi za celoten program. Če je upravičeno zaradi posebnih potreb pri izvajanju, se lahko sprejmejo tudi kot letni programi, ki zajemajo enega ali več specifičnih ciljev. |
2. Programi dela se sprejmejo kot večletni programi vsaki dve leti. Če je upravičeno zaradi posebnih potreb pri izvajanju, se lahko sprejmejo tudi kot letni programi, ki zajemajo enega ali več specifičnih ciljev. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
1. Kvantitativni in kvalitativni kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
2. Za učinkovito oceno napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo specifične zahteve glede poročanja. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Čim bolj se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi. |
4. Čimbolj učinkovito se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT, in zbirke naborov podatkov indeksa DESI na ravni NUTS-2, da bi pomagali odpraviti pomanjkanje regionalnih podatkov, povezanih z Digitalno Evropo. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 25 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ocenjevanje |
Ocenjevanje programov |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. |
1. Komisija zlasti na podlagi sistema poročanja o smotrnosti iz člena 24(3) skrbi za redno spremljanje in zunanjo oceno programa. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. |
2. Komisija poleg rednega spremljanja programa pripravi vmesno ocenjevalno poročilo in ga najpozneje do 31. decembra 2024 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa. |
3. Komisija na podlagi končne zunanje in neodvisne ocene pripravi končno ocenjevalno poročilo o programu, v katerem so ocenjeni njegovi dolgoročnejši učinki in trajnost. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Sistem poročanja o oceni zagotovi, da prejemniki finančnih sredstev Unije podatke za oceno programa zbirajo učinkovito, uspešno, pravočasno in z ustrezno stopnjo razčlenjenosti. |
črtano |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Komisija najpozneje do 31. decembra 2030 predloži končno ocenjevalno poročilo iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Komisija zaključke teh vrednotenj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
črtano |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23 in 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
3. Prenos pooblastila iz členov 23 in 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23 in 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo. |
Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter priložnosti za usposabljanje iz njih, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom ali državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, iskalcem zaposlitve in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 4 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije; |
1. dostop do usposabljanja na delovnem mestu in priložnosti za kombinirano učenje s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije; |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 4 – odstavek 2 – točka 2a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. dostop do množičnih odprtih spletnih tečajev, ki jih bodo ponujale spletne učne platforme in univerze. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 5 – točka II – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
II Začetne dejavnosti, povezane z digitalizacijo industrije: |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 5 – točka I – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. izobraževanje in kultura: omogočanje dostopa ustvarjalcem in ustvarjalni industriji v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine kot sredstva za spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropskega državljanstva. Podpora uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju. |
5. izobraževanje in poklicno usposabljanje: podpora uporabi digitalnih tehnologij in pravil digitalne komunikacije v formalnem, priložnostnem in neformalnem izobraževanju, zlasti z dodatnim vključevanjem digitalnih znanj in spretnosti, medijske pismenosti ter uporabo digitalnih tehnologij v vseh učnih načrtih z učinkovitim dostopom do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva, vključno z omogočanjem ustrezne digitalne infrastrukture in opreme za šole, kot so visoko zmogljiva širokopasovna omrežja z dostopom do povezljivosti s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s. Podpora naložbam v učenje na daljavo, tako kombinirano kot v celoti prek spleta. Podpora stalnemu digitalnemu izobraževanju že v zgodnjem otroštvu ter hkratni razvoj klasičnih in humanističnih znanj in spretnosti, ne da bi prezrli tveganje za digitalno zasvojenost in morebitne bolezni, povezane z digitalizacijo, v okviru socialnih in fizičnih interakcij. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 5 – točka I – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. kulturni in ustvarjalni sektor: podpora kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, zlasti avdiovizualnemu sektorju, pri njegovi stalni digitalni preobrazbi, ob hkratnem zagotavljanju dostopa do najnaprednejših, trajnostnih in uspešnih digitalnih tehnologij od umetne inteligence do naprednih računalnikov ter podpiranje prispevka kulturnega in ustvarjalnega sektorja k pravični in etični uporabi in razvoju njegovih digitalnih orodij in infrastrukture. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Priloga 1 – specifični cilj 5 – točka I – odstavek 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5b. kulturna dediščina: uporaba in spodbujanje materialne in nematerialne evropske kulturne dediščine kot sredstva za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, socialne kohezije in evropskega državljanstva. Varovanje, ohranjanje in širjenje kulturne dediščine z digitalizacijo in razvojem sodobnih digitalnih kulturnih praks ter s posebnimi digitalnimi pobudami, kot je oblak kulturne dediščine Europeana, in druge pobude, ki upoštevajo najnovejše digitalne tehnologije. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Priloga 2 – specifični cilj 4 – točka 4.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4.1 Število usposobljenih in dejavnih strokovnjakov za IKT |
4.1 Število strokovnjakov za IKT, ki se vsako leto usposabljajo in delajo v Uniji |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Priloga 2 – specifični cilj 4 – točka 4.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4.2 Število podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT |
4.2 Število podjetij v Uniji, ki imajo vsako leto težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) program za digitalno Evropo dejavno ustvarja sinergije s programom Obzorje Evropa pri trajnosti podatkov, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov; |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa zagotavljajo, da: |
|
(a) bo program podpiral razvoj in pridobivanje naprednih digitalnih znanj in spretnosti, potrebnih za uvedbo najnaprednejših tehnologij, ki so pomembne za kulturne ekosisteme ter kulturni in ustvarjalni sektor kot celoto. Omogočil bo izmenjavo znotraj kulturnih sektorjev in med sektorji o protokolih in naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, ki so jih ustvarjalne skupnosti že razvile, da bi spodbudil razširjanje in uporabo programa; |
|
(b) bo program Ustvarjalna Evropa, katerega splošni cilj je povečati konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja, pri tem dopolnjeval ukrepe programa za digitalno Evropo, katere cilj je podpreti digitalno preobrazbo v navedenih sektorjih, ter zagotovil raznolikost razpoložljivih platform ob upoštevanju vedno večje koncentracije digitalnih monopolov na trgu; |
|
(c) bosta v okviru programa dva vodilna projekta zagotovila nadaljevanje razvojnih dejavnosti, povezanih s strategijo #Digital4Culture. Vodilni projekt na področju digitalne preobrazbe sektorja kulturne dediščine bo še naprej podpiral evropsko pobudo, začeto v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018. Del programa, ki se osredotoča na digitalne spretnosti in znanja, ustvarja sinergije z vprašanji, kot so medijska pismenost in filmska vzgoja; |
|
(d) bo program podpiral uvajanje in izvedbo spletne podatkovne baze evropskih filmov, ki so na voljo v zakonitih storitvah na zahtevo, z namenom spodbujanja distribucije, promocije, vidnosti in najdljivosti na evropski ravni; |
|
(e) bo program podpiral razvoj novih tehnologij, potrebnih za krepitev distribucije v kinematografih in prek spleta ter zagotavljanje širšega dostopa do evropskih avdiovizualnih del prek meja, kot je navedeno v prednostnih nalogah sklopa MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Priloga 3 – točka 5 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) program ustrezno podpira razvoj in izvajanje evropske študentske izkaznice (e-izkaznica) z zagotavljanjem tehnične infrastrukture in krepitvijo zmogljivosti ter zagotavljanjem razvoja zaupanja in varnostnih vidikov, zlasti v zvezi z elektronsko izmenjavo podatkov; |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 14.6.2018 |
||||
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju |
5.7.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Bogdan Brunon Wenta 1.6.2018 |
||||
Obravnava v odboru |
3.9.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
10.10.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Norbert Erdős, Martina Michels, Remo Sernagiotto |
||||
MNENJE Odbora za proračun (7.11.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavec mnenja: Paul Rübig
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave. |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z MSP ter zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave. |
_________________ |
_________________ |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39a) Tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij lahko znatno povečajo dostop do porazdeljenih naborov podatkov po vsej Uniji, olajšajo notarsko overitev dokumentov in omogočijo sledljivost transakcij ali pretok proizvodov na način, ki je varen in skladen s pravnim redom EU. Krepijo zaupanje v aplikacije, ki vključujejo več deležnikov, krepijo modele sodelovanja in omogočajo odpravo razdrobljenosti porazdeljenih naborov podatkov. To bo prineslo večjo kakovost in učinkovitost, zmanjšalo upravno breme, zlasti za regulativno poročanje in revizije, pripomoglo k boju proti goljufijam in jih omejevalo ter spodbudilo sprejetje najboljših praks in etičnega vedenja. Poleg tega bo povečanje zmogljivosti v Evropi za razvoj in izkoriščanje tehnologij veriženja podatkovnih blokov ter drugih tehnologij distribuirane knjige transakcij okrepilo digitalne inovacijske ekosisteme v Evropi in pomagalo evropskim akterjem zavzeti položaj med vodilnimi na področju novega internetnega gospodarstva. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39b) Na zasedanju Evropskega sveta 19. oktobra 2017 so države članice sklenile, da mora Unija nujno obravnavati nastajajoče trende, tudi vključevanje tehnologij veriženja podatkovnih blokov, hkrati pa zagotavljati visoko raven varstva podatkov, digitalnih pravic in etičnih standardov. Resolucija Evropskega parlamenta o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovnih verigah: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov (2017/2772 (RSP)), ki je bila sprejeta 16. maja 2018, priznava vlogo blokovne verige pri krepitvi inovacij v Evropi in po svetu.
|
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39c) Ob drugem digitalnem dnevu 10. aprila 2018 so se evropske države zavezale skupnemu delu pri razvoju naprednih zanesljivih rešitev za javne storitve (npr. z razvojem evropske infrastrukture blokovne verige za storitve) in pozvale Evropsko komisijo, naj podpre razvoj in uvedbo tehnologij veriženja podatkovnih blokov ter distribuirane knjige transakcij prek svojih digitalnih programov. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov. |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k hitremu doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74 v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 ter 30 % čim prej, a najpozneje do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov. Nujno je, da EU izpolni svojo zavezo, da bo prevzela vodilno vlogo pri izvajanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, čeprav v predlogih o večletnem finančnem okviru ni jasne in prepoznavne zaveze v zvezi s tem, zato bi bilo treba cilje trajnostnega razvoja vključevati v vse politike in pobude EU naslednjega večletnega okvira. |
_________________ |
_________________ |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Program ima pet specifičnih ciljev, ki so: |
2. Program ima šest specifičnih ciljev, ki so: |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) Tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij, vključno z vodji zagonskih podjetij, in delovno silo; |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP; |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih; |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 8a |
|
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij |
|
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 6: „Tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij“ si prizadeva doseči naslednje operativne cilje: |
|
(a) vzpostavitev in krepitev osnovne zmogljivosti tehnologij veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij v Uniji, povezovanje nacionalnih/regionalnih infrastruktur blokovnih verig in vzpostavitev modela upravljanja, ki lahko podpira razvoj in uporabo novih digitalnih storitev, ki jih omogočajo tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij, v skladu s pravnim okvirom Unije; |
|
(b) omogočitev dostopa do teh zmogljivosti podjetjem [zlasti MSP], javnim upravam ali drugim organizacijam, da se podpre razvoj inovativnih čezmejnih uporab teh tehnologij, ki bodo koristile evropskim državljanom in digitalnemu gospodarstvu [v Evropi]; |
|
(c) nadaljnji razvoj, uporaba, usklajevanje in delovanje na ravni Unije za evropsko infrastrukturo za storitve blokovne verige, ki izpolnjuje najvišje svetovne standarde kibernetske varnosti, energetske učinkovitosti, spoštovanja zasebnosti in je javnim in zasebnim uporabnikom dostopna na nepridobitni osnovi za podporo izvajanja storitev javnega interesa; |
|
(d) podpora uvajanju operativne tehnologije, pripravljene za uporabo, izhajajoče iz raziskav in inovacij, s čimer se krepi integriran inovacijski ekosistem Unije za tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij ter se omogočajo zmogljivosti za preskušanje in eksperimente v državah članicah. |
Obrazložitev | |
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov in distribuirane knjige transakcij lahko znatno povečajo dostop do porazdeljenih naborov podatkov po vsej Uniji, olajšajo notarsko overitev dokumentov in omogočijo sledljivost transakcij ali pretok proizvodov na način, ki je varen in skladen s pravnim redom EU. Krepijo zaupanje v aplikacije, ki vključujejo več deležnikov, krepijo modele sodelovanja in omogočajo odpravo razdrobljenosti porazdeljenih naborov podatkov. To bo prineslo večjo kakovost in učinkovitost, zmanjšalo upravno breme, zlasti za regulativno poročanje in revizije, pripomoglo k boju proti goljufijam in jih omejevalo ter spodbudilo sprejetje najboljših praks in etičnega vedenja. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 8 192 391 000 EUR v cenah iz leta 2018 (9 194 000 000 EUR v tekočih cenah). |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
(a) do 2 404 289 438 EUR v cenah iz leta 2018 (2 698 000 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
(b) do 2 226 192 703 EUR v cenah iz leta 2018 (2 498 369 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 2: umetna inteligenca; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
(c) do 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
(d) do 623 333 672 EUR v cenah iz leta 2018 (699 543 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. |
(e) do 1 157 620 312 EUR v cenah iz leta 2018 (1 299 152 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija zagotovi, da so postopkovne zahteve za uporabo programov, pomembnih za digitalno agendo, in sodelovanje v njih harmonizirane. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 14 –odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. |
2. S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil Komisije ali organa za financiranje, upravičencev do pomoči posamezno ali skupaj kot prednostne oblike ukrepov ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Z javnim naročilom se lahko v okviru istega postopka odobri oddaja več naročil in določijo pogoji za izvedbo, skladni z veljavnimi mednarodnimi sporazumi o javnih naročilih. S programom se lahko zagotovi tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. |
Obrazložitev | |
Namen spremembe je, da se omogoči čim bolj učinkovita uporaba javnih naročil, in sicer tako, da se pojasnijo določbe o tem, kako lahko Evropska komisija ali organi za financiranje EU sami kot naročniki sodelujejo pri javnih naročilih, financiranih iz programa Digitalna Evropa. Prav tako se lahko pri enem javnem naročilu odda naročila več ponudnikom ali različnim dobavnim virom, kar zagotavlja boljše razmerje med ceno in kakovostjo ter neprekinjeno preskrbo in storitve, zlasti za digitalne tehnologije. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, podjetij s srednjo kapitalizacijo in zagonskih podjetij iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga; |
(d) potrebo po premostitvi finančnih ovir, kot je pomanjkljivo financiranje prek trga, zlasti za za mlade podjetnike ter mala in srednja podjetja; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3]. |
2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Potencialnim prosilcem zagotovi tudi celovite informacije o financiranju Unije v digitalnem sektorju in dostopu do njega. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3]. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.6.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Paul Rübig 28.6.2018 |
||||
Obravnava v odboru |
26.9.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
5.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 2 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Karine Gloanec Maurin, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Andrej Novakov (Andrey Novakov) |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Michael Detjen |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
27 |
+ |
|
ALDE |
Jean Arthuis, Gérard Deprez |
|
ECR |
Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk |
|
PPE |
Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Inese Vaidere |
|
S&D |
Michael Detjen, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken |
|
VERTS/ALE |
Indrek Tarand |
|
2 |
- |
|
ENF |
André Elissen |
|
NI |
Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) |
|
1 |
0 |
|
ENF |
Marco Zanni |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (13.11.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in evropskih družb ter spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij, regij, lokalnih skupnosti in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti, interoperabilnost in zapolnitev vrzeli med regijami ter med mestnimi in podeželskimi skupnostmi. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah, javnih upravah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
_________________ |
_________________ |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final). |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180). |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva pri vseh upravičencih programa in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva socialno vključevanje, zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16a) Poraba energije računalniških naprav in centrov za hrambo podatkov, ki naj bi se v naslednjih desetletjih vse bolj okrepila, bi morala temeljiti na obnovljivih virih energije. |
Obrazložitev | |
Shranjevanje podatkov postaja vse bolj vidna težava, saj imajo podatkovni centri po ocenah najhitrejše rastoč ogljični odtis v vsej panogi IKT (informacijska in komunikacijska tehnologija). Raziskave kažejo, da naj bi se svetovna poraba električne energije zaradi komunikacijske tehnologije v naslednjih letih povečala in do leta 2040 potencialno dosegla 14-odstotni delež svetovnih emisij CO2 (danes že 2 %). https://www.researchgate.net/publication/320225452_Total_Consumer_Power_Consumption_Forecast | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave. |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z MSP ter zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave. |
_________________ |
_________________ |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, varstvo podatkov in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. |
_________________ |
_________________ |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda. |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in pomagal voditi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bi se morali opredeliti med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno oceniti v okviru ustreznega postopka ocenjevanja in pregledovanja, da se zagotovi popolna skladnost s temi obveznostmi. |
_________________ |
_________________ |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
74 COM(2018)0321, str. 1 |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) posodobil izobraževanje in usposabljanje po vsej Uniji, |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(bb) spodbujal odprto vlado |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(bc) okrepil uporabo digitalnih tehnologij kot sredstva za izboljšanje dostopa državljanov do informacij in kulture ter za izboljšanje njihovih možnosti za zaposlitev. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, popolnoma v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in temeljnih pravic; |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij, vključno z vodji zagonskih podjetij, in delovno silo; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet, energetika, okolje, podnebje ter kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca in kibernetska varnost, oziroma da se omogoči dostop do njih; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP; |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka i a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ia) zagotavljanje, da se v celoti prevzame koncept oblikovanja, ki je osredotočen na uporabnika, in sicer z digitalnimi rešitvami, ki so preproste in delujoče ter jih je mogoče spreminjati in prilagajati osebnim potrebam, ob upoštevanju staranja prebivalstva. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, podjetij s srednjo kapitalizacijo in zagonskih podjetij iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 14.6.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Adina-Ioana Vălean 21.6.2018 |
||||
Datum sprejetja |
12.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
42 5 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Jo Leinen, Peter Liese, Susanne Melior, Rory Palmer, Bolesław G. Piecha, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Cristian-Silviu Buşoi, Fredrick Federley, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Christophe Hansen, Tilly Metz, Carolina Punset |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Paul Rübig, Tomáš Zdechovský |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
42 |
+ |
|
ALDE |
Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Carolina Punset, Nils Torvalds |
|
GUE/NGL |
Lynn Boylan, Stefan Eck |
|
PPE |
Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Francesc Gambús, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Christophe Hansen, György Hölvényi, Peter Liese, Paul Rübig, Annie Schreijer-Pierik, Adina-Ioana Vălean, Tomáš Zdechovský |
|
S&D |
Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Damiano Zoffoli |
|
Verts/ALE |
Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Tilly Metz, Davor Škrlec |
|
5 |
- |
|
ECR |
Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska |
|
1 |
0 |
|
ENF |
Jean-François Jalkh |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (7.11.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavka mnenja: Evelyne Gebhardt
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Internet in nove tehnologije močno spreminjajo našo družbo in gospodarstvo. Da bodo lahko državljani, gospodarske panoge, podjetja in javna uprava dodobra izkoristili prednosti razvoja na računalniškem področju in prednosti enotnega digitalnega trga, so nujno potrebne večje naložbe v sodobno digitalno infrastrukturo – na primer v visokozmogljivo računalništvo, proizvode in storitve umetne inteligence ter v učinkovite zmogljivosti kibernetske varnosti –, hkrati pa je treba vlagati tudi v napredna digitalna znanja in spretnosti delavcev, dijakov in študentov na tem področju.
Če želimo spodbuditi inovacije, pod poštenimi in uravnoteženimi pogoji odpraviti razdrobljenost trga ter pridobiti zaupanje potrošnikov, morajo te naložbe v infrastrukturo ter digitalna znanja in spretnosti priti od Evropske unije, držav članic in iz zasebnega sektorja. To je popolnoma v skladu s pozivom Evropskega parlamenta po dolgoročni naložbeni strategiji za digitalno infrastrukturo, znanja in spretnosti ter za podporo digitaliziranju evropske industrije in javne uprave, kar je izrazil v svojem poročilu „Aktu za enotni digitalni trg naproti“[1].
Novi program za digitalno Evropo bo zmogljivo orodje v podporo tej digitalni preobrazbi. Poleg tega dopolnjuje druge programe Evropske unije, podpira njene druge politike in s tem ustvarja sinergijske učinke, zlasti:
• s programom Obzorje Evropa pri podpiranju raziskav in razvijanju novih tehnologij,
• z Evropskim skladom za regionalni razvoj, med drugim pri podpiranju uvajanja digitalnih rešitev, vključno s kibernetsko varnostjo,
• z instrumentom za povezovanje Evrope pri zagotavljanju infrastrukture za širokopasovna omrežja
• in s programom za enotni trg, med drugim pri podpiranju varnih proizvodov v digitalnem gospodarstvu, pri kibernetski varnosti in umetni inteligenci.
Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog o novem programu za digitalno Evropo in predlaga, da bi njegov skupni proračun, 8192 milijard v stalnih cenah (kar je 9194 milijard v sedanjih cenah) ohranili, kakor je Komisija predlagala v dogovoru z Evropskim parlamentom na podlagi njegove resolucije z dne 14. marca 2018[2]. Vseeno poziva države članice in zasebni sektor, naj finančno prispevajo, kolikor je potrebno za uresničitev ciljev programa.
Poleg tega pripravljavka mnenja odobrava, da so v izvajanju programa zajeta tako obstoječa kot nova vozlišča za digitalne inovacije. Podprla bodo namreč digitalno preobrazbo evropske industrije, zlasti malih in srednjih podjetij, in javno upravo, ter pomagala razpršiti digitalne zmogljivosti na lokalni ravni. Zato pripravljavka mnenja predlaga, da bi povečali pristojnosti teh vozlišč in tako pojasnili, da bodo smela prejemati javne ali zasebne prispevke in ustvarjena lastna sredstva. Poleg tega bi morala imeti možnost, da sama določijo svojo notranjo organiziranost, sestavo, program dela in delovne metode.
Da bi preprečili večji naložbeni primanjkljaj na drugih novih tehnoloških področjih, ki so zajeta v programu Obzorje Evropa, ne pa v programu za digitalno Evropo, bi bilo treba dati nedvoumno vedeti, da se lahko za te nove tehnologije pridobijo finančna sredstva iz tega programa, če so del celovite rešitve, povezane s tehnologijami iz členov 4 do 8.
Specifični cilji:
Pripravljavka mnenja podpira izjavo o EuroHPC in predlog Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC, kar bi bil učinkovit in uspešen instrument za pridobivanje, uveljavljanje in vzdrževanje povezane infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva.
Glede na to, da evropska industrija nedvomno vse bolj povprašuje po robotskih rešitvah umetne inteligence in po tehnologiji distribuirane knjige transakcij (npr. veriženju podatkovnih blokov) in da je treba na teh področjih preprečiti večji naložbeni primanjkljaj, bi bilo treba v ciljih programa zajeti tudi robotiko z umetno inteligenco in tehnologijo distribuirane knjige transakcij.
Ker je treba tudi aktivno ukrepati zoper izključenost, pripravljavka mnenja predlaga, da bi priložnosti za napredno dolgoročno usposabljanje omogočili vsem kvalificiranim osebam. Za zapolnitev potreb v evropski industriji je treba usposobiti veliko ljudi in za to bo potrebnih dovolj usposobljenih učiteljev, kar bo velik izziv, zato pripravljavka mnenja tudi predlaga, da bi podprli vzpostavitev in zagotovitev vseevropske platforme za e-učenje.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad inovativnimi finančnimi instrumenti in mehanizmi, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo. |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so pokazali, da mora Evropa vlagati v digitalizacijo svojega gospodarstva in nasloviti vrzel na področju znanj in spretnosti, da bi ohranila in okrepila evropsko konkurenčnost, kakovost življenja in družbeno strukturo. Evropski svet je ugotovil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo. V najboljšem primeri se bodo sredstva za ta program, ki odraža prizadevanja na evropski ravni, povečala z znatnimi sredstvi zasebnega sektorja in prispevki držav članic. |
_________________ |
_________________ |
55https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
55https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Države članice so 10. aprila 2018 s podpisom sporazumov o sodelovanju izrazile podporo in enotno voljo za skupno sodelovanje pri pobudah v zvezi z umetno inteligenco in infrastrukturnimi storitvami tehnologije distribuirane knjige transakcij (npr. blokovne verige). |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti, digitalizacije javne uprave in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zmanjšati razkorak med Evropsko unijo in vodilnimi gospodarstvi na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
__________________ |
__________________ |
57 COM(2018) 98 final |
57 COM(2018)0098 |
Obrazložitev | |
Glede na to, da za vodilne države na področju novih tehnologij veljajo Kitajska, Japonska in Združene države in da je po drugi strani proračun programa omejen na manj kot 10 milijard EUR, je primernejši bolj stvaren pristop. Evropski parlament je že v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 o evropski pobudi za računalništvo v oblaku opozoril, da v Evropi primanjkuje visokozmogljivostnega računalništva. V besedilu je poudaril, da Evropa zaradi premajhnih naložb v vzpostavitev popolnega visokozmogljivostnega računalniškega sistema zaostaja pri razvoju tovrstnega računalništva, saj ZDA, Kitajska, Japonska in Rusija v tovrstne sisteme ogromno vlagajo ter so si jih zastavile za strateško prednostno nalogo in imajo državne programe za njihov razvoj. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, pa tudi posodobitev posameznih sektorjev javnega interesa v korist podjetij, zlasti malih in srednjih, in državljanov po vsej Uniji. Poleg tega bi moral program povečati konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo osrednje potrebe politike, in sicer: a) visokozmogljivostno računalništvo, b) umetno inteligenco in tehnologije distribuirane knjige transakcij, c) kibernetsko varnost), d) napredna digitalna znanja in spretnosti ter e) uvedbo in najboljše načine uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. Na vseh teh področjih bi moral program meriti na boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter na združevanje zasebnih in industrijskih virov, da bi povečali naložbe in okrepili sinergije. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10b) Program bi moral podpirati pravičen digitalni prehod in skupne vrednote Evropske unije, vključno s pravico do izobraževanja in varstvom pravic delavcev, uveljavljati pošteno konkurenco, spodbujati enakost in zagotoviti, da bo digitalizacija prispevala k višjim socialnim in delovnim standardom, ter delovati za blaginjo vseh evropskih državljanov, za demokracijo in varnost. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bi moral biti izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa bi se morala mreža razširiti na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bi morala služiti kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, robotiko z umetno inteligenco, tehnologijami distribuirane knjige transakcij, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovati bi morala kot enotne vstopne točke pri dostopu do preizkušenih in potrjenih tehnologij, spodbujati odprto inovativnost in zagotavljati pomoč podjetjem, zlasti malim, srednjim in zagonskim. Podporo bi morala nuditi tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala prispevati k sodelovanju širokega nabora partnerjev vseh velikosti, iz zasebnega in javnega sektorja ter iz najrazličnejših gospodarskih panog in prispevati tudi k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. Vozlišča bi morala imeti precejšnjo splošno avtonomijo pri opredeljevanju svoje notranje organizacije in sestave ter natančnega načrta dela in delovnih metod. |
__________________ |
__________________ |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final). |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180). |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Da se doseže sinergija med naložbami v okviru tega programa in med naložbami Unije na področju raziskav in razvoja, zlasti naložb v okviru programa Obzorje Evropa, bi morala vozlišča za digitalne inovacije vzpostaviti platformo, prek katere bi se industrija, podjetja in javna uprava, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezali zlasti z zagonskimi ter malimi in srednjimi podjetji, ki že imajo tržno izvedljive rešitve. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11b) Vozlišča za digitalne inovacije bi morala imeti možnost prejemati prispevke držav članic, sodelujočih tretjih držav ali njihovih javnih organov, prispevke mednarodnih organizacij ali institucij, prispevke iz zasebnega sektorja, zlasti od članov, delničarjev ali partnerjev vozlišč, prihodke, ustvarjene iz lastnih sredstev in dejavnosti, ter volila, donacije in prispevke posameznikov, omogočiti pa bi jim bilo treba tudi financiranje z nepovratnimi sredstvi, med drugim iz tega programa in drugih programov EU. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bo vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka. |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih zmogljivosti in njihove široke uporabe. To bo vključevalo sovlaganja z državami članicami in zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi pridejo v ospredje tehnološkega napredka. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati tudi za okrepitev in razširitev digitalne osnove Unije, reševanje večjih družbenih izzivov, nadaljnje povečanje digitalnih industrijskih kompetenc Unije, pa tudi za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja, ter bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje, varnost, komunikacije, prostorsko načrtovanje, urejanje krajine in optimizacija prometa ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje. |
(17) Svet in Evropski parlament sta na tem področju Uniji izrazila podporo. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje ter bi spodbudila potencial Unije za inovacije. Program je za države članice dobra priložnost, da podpišejo tudi to izjavo. |
__________________ |
|
60 |
|
61 |
|
62 |
|
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave. |
(18) Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje EuroHPC, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Skupno podjetje EuroHPC bo državam članicam omogočilo, da bodo skupaj z Unijo uskladile svoje naložbe in strategije za visokozmogljivostno računalništvo. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve s tega področja za industrijo, vključno z malimi, srednjimi in zagonskimi podjetji, ter za univerze in javne uprave. Program bi torej moral financirati to skupno podjetje izključno za vlaganje v visokozmogljivostno računalništvo v okviru programa. |
__________________ |
__________________ |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
63 Ocena učinka, priložena dokumentu „Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC“ (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment) |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v proizvodnih procesih, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih ter zdravstvenih in farmacevtskih centrih. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in na področju zdravstva in okolja že prešle v uporabo. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacij za velepodatke. Umetna inteligenca bo odprla popolnoma nova znanstvena področja, na primer uporabo umetne inteligence pri odkrivanju novih zdravil in na sorodnih področjih, kot je sintetska biologija za proizvodnjo in hitro zasnovo mikroorganizmov za industrijsko uporabo. Prihodnje aplikacije umetne inteligence na področju kibernetske varnosti bi morale zmanjšati uspešnost hekerskih napadov. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Ker se učeči se roboti in umetna inteligenca vse hitreje razvijajo ter ker so sposobni zelo hitro povečevati in množiti znanja in vsebine, bo težko predvideti razvojne faze, dokler program leta 2027 ne bo končan. Komisija bi morala zato biti še posebej pozorna na ta izjemno hitro razvijajoči se digitalni trend in mu po potrebi hitro prilagoditi cilje v programu dela. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19b) Glede na to, da evropska industrija vse bolj povprašuje po robotskih rešitvah umetne inteligence in da je treba na teh področjih preprečiti večji naložbeni primanjkljaj, bi bilo treba v ciljih programa s področja umetne inteligence zajeti tudi zajeti tudi robotiko z umetno inteligenco. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19c) Proizvodi in storitve na podlagi umetne inteligence bi morali biti uporabnikom prijazni in privzeto zakoniti ter bi morali potrošnikom zagotoviti večjo izbiro in več informacij, zlasti o kakovosti proizvodov oziroma storitev. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse. |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, da bi oblikovali notranji trg, na katerem se bo za besedilno in podatkovno rudarjenje uporabljala umetna inteligenca. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. septembra 2018 o avtonomnih orožnih sistemih1a ponovno potrdil prizadevanja EU, da bi postala globalna akterka na področju zagotavljanja miru, pozval k razširitvi njene vloge pri prizadevanjih za razoroževanje in neširjenje orožja ter pozval podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet, naj si skupaj prizadevajo za začetek mednarodnih pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu, s katerim bi prepovedali smrtonosne avtonomne orožne sisteme. Smrtonosna avtonomna orožja večinoma temeljijo na umetni inteligenci. Zaradi tega se finančni prispevki Unije v okviru posebnega cilja 2 programa ne bi smeli uporabljati v vojaške namene. |
|
_________________ |
| |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20b) Komisija se je 25. aprila 2018 zavezala, da bo predlagala evropski pristop, tako da bo v sodelovanju z deležniki Zavezništva za umetno inteligenco, skupine strokovnjakov na tem področju, pripravila osnutek smernic za umetno inteligenco, da bi spodbudila aplikacije in podjetja v Evropi, ki uporabljajo umetno inteligenco. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni. |
(21) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 glede na možno dovzetnost za kibernetske napade, sabotažo, manipuliranje podatkov ali industrijsko vohunjenje poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost o krepitvi kibernetske varnosti ter obravnavati kibernetsko odpornost in izvajanje privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti kot ključno odgovornost vodij podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni ter da je treba v javna naročila za računalniško opremo in proizvode interneta stvari obvezno vključiti zahteve glede kibernetske varnosti. |
__________________ |
__________________ |
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0024+0+DOC+XML+V0//SL |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Varnost podatkov in informacijske infrastrukture ter zaupanje v digitalno okolje sta bistvena, da bi izkoristili ves potencial rasti in inovacij, povezanih z digitalizacijo industrije in javne uprave v korist državljanov, delavcev, potrošnikov in podjetij, tudi malih in srednjih ter zagonskih. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju. |
(23) Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami, povečala kibernetsko odpornost ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju. |
_________________ |
_________________ |
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity |
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23a) Rešitve za kibernetsko varnost bi morale praviloma vključevati standarde varnosti in zaščite kot osnovni element zasnove glede na razpoložljivo najsodobnejšo tehnologijo ter glede na načeli vgrajene in privzete varnosti. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so distribuirana knjiga transakcij, digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih, vključno s platformami 5G, in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov. |
(25) Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi vseživljenjskega učenja ter usposabljanj in izobraževanj na podlagi inovacij, ki so zreli za potencial in izzive digitalne dobe, ter da je bistveno vlagati v digitalna znanja in spretnosti za opolnomočenje vseh evropskih državljanov in podjetij. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26a) Glede na to, da je potreben celosten pristop, bi moral program upoštevati tudi področja vključenosti, kvalifikacij, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih kompetenc odločilna za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. |
(27) V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. V boju zoper digitalno izključenost in za uveljavljanje vključevanja ter za konkurenčnost evropskih regij so namreč odločilnega pomena. |
__________________ |
__________________ |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240 |
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0024+0+DOC+XML+V0//SL |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, računalništvo v oblaku, varstvo podatkov in umetna inteligenca, so že dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Kakovostno je treba izboljšati priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij, povečalo primanjkljaj kvalificirane delovne sile v Evropi in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bodo učinkovitost, preglednost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večje. Ker določeno število storitev javnega interesa že ima razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29a) S pospešeno digitalizacijo v državah članicah se morajo zmanjšati razlike med revnimi in bogatimi, ki se zdaj samo še povečujejo. Program bi zato moral zagotoviti dostop do sodobnih digitalnih tehnologij za vse državljane, vključno z invalidi, in tako prispevati k večji socialni enakosti v našem svetu, ki se pospešeno digitalizira. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(32) Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev. |
(32) Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in vključujoč dostop do javnih storitev. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(33) Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, rasti in zaposlovanja. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve. |
(33) Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnega dela. Potrebni so zlasti učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve. |
__________________ |
__________________ |
69 COM(2016) 725 final |
69 COM(2016)0725 |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: unijsko, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg pa interoperabilnost lajša tudi čezmejno sodelovanje, usklajevanje skupnih standardov in uspešno izvajanje politik ter predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir in zmanjšanje upravnih bremen ter bo še naprej zagotavljal vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih, ki se šele razvijajo. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba čim bolj učinkovito in kar najbolj odzivno za končne uporabnike spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41a) Program bi moral podpirati odprtokodne projekte, če bi bili usklajeni z njegovimi pogoji, zlasti glede varnosti in varstva podatkov. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES; |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo: |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe, spodbuditi inovacijsko zmogljivost Evrope ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem, zlasti malim in srednjim. Program bo: |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi; |
(b) uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, zlasti tehnologije, za katero so se že pridobila finančna sredstva Unije ali se ravno črpajo, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi; |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture77, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost. |
(c) uvedba in izvajanje poeksaravenske77 infrastrukture, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost, ki bo nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno ali zasebno financiranih raziskav, ki so v javnem interesu; |
__________________ |
__________________ |
77 Tisočkrat hitreje od eksaravni. |
77 Tisočkrat hitreje od eksaravni. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov ter načeli vgrajene in privzete varnosti in zasebnosti; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam; |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam, tudi neprofitnim oganizacijam, raziskovalnim inštitutom in univerzam; |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
(c) okrepitev in mreženje obstoječih etičnih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
Obrazložitev | |
Etika je nujen predpogoj za spoštovanje temeljnih pravic pri raziskavah in uporabi umetne inteligence, zato bi bilo treba financiranje zagotoviti samo za tiste pobude, ki jo upoštevajo. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) utrjevanje, razvoj, mreženje in krepitev obstoječih sektorjev umetne inteligence, zlasti tistih, kjer Evropa že ima vodilni položaj, na primer robotike, avtomobilskega sektorja, proizvodnje, gospodinjskih aparatov, vesoljske tehnologije in tehnologije kibernetske obrambe; |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Finančna pomoč Unije v okviru posebnega cilja 2 programa se ne sme uporabljati v vojaške namene. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo; |
(b) podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, pa tudi razširjanju in vključevanju dobrih praks; |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu; |
(c) zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v vsem gospodarstvu, tudi v industriji ter malih, srednjih in zagonskih podjetjih; |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) okrepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju, da bi jim pomagali upoštevati Uredbo xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti1a. |
|
__________________ |
|
1a Predlog 2017/0225(COD), še ni sprejet. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(db) podpora misiji, ciljem in nalogam Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost[1], kar zadeva cilje iz člena 3 tega programa1b. |
|
__________________ |
|
1b Predlog uredbe o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov z dne 12. septembra 2018, 2018/0328(COD). |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, računalništva v oblaku, kompetenc s področja varstva podatkov, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo; |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih splošnih in specializiranih usposabljanj in visokokakovostnih tečajev za študente, učitelje, akademike, strokovnjake za IKT, druge kvalificirane osebe in širšo delovno silo, pri čemer je treba upoštevati različne ravni znanj in spretnosti; |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in visokokakovostnih tečajev za podjetnike in tudi samozaposlene, vodje malih, srednjih in zagonskih podjetij in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci; |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) podpora zasnovi in zagotavljanju vseevropske platforme za e-učenje; |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet in komunikacije, energija, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, tehnologije distribuirane knjige transakcij in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov; |
(b) uvedba, delovanje, vzdrževanje in razširitev najsodobnejših vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepom; |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti; |
(c) olajševanje razvoja, uvajanja, posodabljanja ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno z odprtokodnimi rešitvami ter rešitvami im okviri za ponovno uporabo interoperabilnosti; |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo; |
(d) nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja naprednih digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo; |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP; |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, distribuirano knjigo transakcij, računalništvom v oblaku, kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih, pri podjetnikih in samozaposlenmih; |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
(f) podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in raziskave ter vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev; |
črtano |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij; |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki med drugim uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij za pomoč podjetjem, zlasti malim in srednjim; |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 4 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: |
4. tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če Komisija za vsak primer posebej oceni, da njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev programa v Uniji in da izpolnjuje varnostne zahteve v skladu s členom 12 ter da sporazum: |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka 4 – alinea 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
– Uniji zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov. |
– Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih interesov. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Načrtovanje, razvoj in javna naročila v programu se izvajajo zato, da bi povečali srednjeročno in dolgoročno konkurenčnost Evropske unije. Prednost imajo ukrepi, ki povečujejo strateški potencial in omejujejo odvisnost od dobaviteljev in izdelkov zunaj Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Za konkurenčno industrijo bi morale biti značilnosti evropskih proizvodov boljše od značilnosti proizvodov konkurentov. Da bi to dosegli, je treba dati prednost srednje- in dolgoročnim ciljem. | |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12]. |
2. Za sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 2, umetni inteligenci, specifičnem cilju 3, kibernetski varnosti in zaupanju se uporablja člen [12]. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Prednost se da ukrepom, ki omejujejo prenos tehnologije zunaj Evropske unije. Da bi zagotovili dolgoročne strateške varnostne cilje, se izvede priložnostno vrednotenje udeležbe subjektov, ki nimajo svojega glavnega sedeža v Evropski uniji. |
Obrazložitev | |
Konkurenčna industrija temelji tudi na svoji tehnološki ravni. Prednosti, ki izhajajo iz ukrepov programa, je treba uporabiti za povečanje evropske konkurenčnosti. | |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija zagotovi, da pri povečevanju dopolnjevalne narave programa z drugimi evropskimi programi, zlasti ESS, ESRR, Horizon Europe in CEF-2, ni ovirano doseganje specifičnih ciljev iz členov 4 do 8. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov. |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje med pristojnimi organi ter med temi organi in Evropsko komisijo ter ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril: |
2. Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim, preglednim, vključujočim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi harmoniziranih pravil in naslednjih meril: |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) potreba po zagotovljeni udeležbi subjektov vseh velikosti iz javnega in zasebnega sektorja ter iz najrazličnejših gospodarskih panog. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Vozlišča za digitalne inovacije bi morala imeti precejšnjo splošno avtonomijo pri opredeljevanju svoje notranje organizacije in sestave ter natančnega načrta dela in delovnih metod. Predvsem pa bi morala biti odprta proti novim partnerjem, ki bi se vozliščem pridružili, če bi kot člani partnerstvom na odprt in pregleden način prispevali dodano vrednost in funkcionalnost. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev. |
5. Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo prispevke držav članic, sodelujočih tretjih držav ali njihovih javnih organov, prispevke mednarodnih organizacij ali institucij, prispevke iz zasebnega sektorja, zlasti prispevke članov, delničarjev ali partnerjev vozlišč, prihodke, ustvarjene iz lastnih sredstev in dejavnosti, ter volila, donacije in prispevke posameznikov ali financiranje v obliki nepovratnih sredstev, in sicer tudi iz tega programa in drugih programov Unije. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine: |
6. Vozlišča za digitalne inovacije se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine: |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
(a) z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe in tehnološkim strokovnim znanjem, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije; |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) s podpiranjem podjetij, zlasti malih, srednjih in zagonskih, organizacij in javnih uprav, da bi z uporabo novih tehnologij iz programa postale konkurenčnejše in da bi z uporabo novih tehnologij, nastalih v okviru programa, izboljšali svoj poslovni model; |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; |
(b) s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, podjetij s srednjo kapitalizacijo in zagonskih podjetij iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve in inštruktorsko svetovanje; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
(c) z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, podjetja s srednjo kapitalizacijo in zagonska podjetja. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka; |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6a. Evropska komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami organizira stalno spremljanje in ocenjevanje izložkov, rezultatov in učinkov vozlišč za digitalne inovacije, ki prejemajo finančna sredstva EU. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ukrepi, katerih cilji so povezani z drugimi novimi tehnologijami, zajetimi v programu Obzorje Evropa, namreč robotika, velepodatki in ključne digitalne tehnologije, so upravičeni do financiranja pod pogojem, da se njihovi cilji ujemajo s specifičnimi cilji iz členov 4 do 8 in da so del celovite in povezane rešitve v okviru posameznega projekta. |
Obrazložitev | |
Da bi preprečili večji naložbeni primanjkljaj na drugih tehnoloških področjih in da iz programa ne bi izključevali celovitih rešitev ali zapletali njegovega razlikovanja, bi morale biti del programa tudi druge nove tehnologije, če bi bile sestavni del celovite in povezane rešitve v sklopu novih tehnologij iz členov 4 do 8. | |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – točka a – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) pravni subjekti s sedežem v: |
(a) pravni subjekti, ki imajo sedež in so po možnosti tudi zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb v: |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi načeloma morali nositi stroške svojega sodelovanja. |
6. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali nositi stroške svojega sodelovanja. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost; |
(e) kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje, možnosti v zvezi z uravnoteženostjo spolov ter dostopnost; |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij; |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij, da bi zmanjšali digitalni razkorak med regijami, državljani in podjetji; |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ha) kadar je primerno, obstoj načrta za ustvarjanje trajnostne visokokakovostne zaposlenosti v Evropski uniji ali sodelujoči državi. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(hb) kadar je primerno, dopolnjevanje projekta z drugimi programi Unije; |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka h c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(hc) kadar je primerno, inovativnost projekta. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Če ima ukrep že podeljene prispevke iz drugega programa Unije ali podporo iz sklada EU ali jih je že prejel, se ta prispevek ali podpora navede v vlogi za prispevek v okviru programa. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. |
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa. Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljnjem ukrepanju k programu tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih. |
|
Vmesna ocena se pošlje Evropskemu parlamentu. |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa. |
3. Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. |
4. Kot del nadzornega sistema strategija revizije temelji na finančni reviziji vsaj reprezentativnega vzorca odhodkov. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. |
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, resničnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 2 – točka 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
6. uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti). |
6. uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, zlasti tehnologije, ki so že kdaj pridobile finančna sredstva Unije ali jih ravno črpajo, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti). |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Priloga I – del 2 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence in tehnologij distribuirane knjige transakcij v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije; |
1. Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženja podatkovnih blokov) in kibernetske varnosti za sedanjo in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem ali drugim kvalificiranim osebam ne glede na lokacijo omogoča pridobitev in razvoj teh znanj in spretnosti. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 2 – točka 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Program podpira zasnovo in zagotavljanje vseevropske platforme za e-učenje. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Priloga I – del 4 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 15. |
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 16. |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Priloga I – del 5 – poddel I – točka 1 – točka 1.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1.2. podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi; |
1.2. podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju, širjenju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi; |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Priloga I – del 5 – poddel I – točka 2 – točka 2.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2.1. omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov; |
2.1. omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov na varen način in tako, da mu je zagotovljena zasebnost, ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, ne glede na lokacijo državljana ali podatkov. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov; |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Priloga I – del 5 – poddel I – točka 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije); |
3. sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije); |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Priloga II – del 5 – točka 5.1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.1. Uporaba digitalnih javnih storitev |
5.1. Pogostost uporabe digitalnih javnih storitev |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Priloga II – del 5 – točka 5.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.2. Zelo digitalno intenzivna podjetja |
5.2. Število digitalno zelo intenzivnih podjetij |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Priloga II – del 5 – točka 5.3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5.3. Uskladitev nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti |
5.3. Obseg uskladitve nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – točka 2.2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2.2. Število podjetij in organizacij, ki uporabljajo umetno inteligenco |
2.2. Število podjetij in organizacij, ki preizkušajo umetno inteligenco in opravljajo poskuse z njo v sodelovanju z vozlišči za digitalne inovacije |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Priloga III – točka 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno, regionalno in lokalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Priloga III – točka 3 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
(c) bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, tehnologiji distribuirane knjige transakcij, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanjih in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih); |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Priloga III – točka 3 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) bodo do financiranja upravičene druge nove tehnologije, zajete v programu Obzorje Evropa, namreč robotika, velepodatki in ključne digitalne tehnologije, pod pogojem, da se bodo njihovi cilji ujemali s specifičnimi cilji iz členov 4 do 8 in da bodo del celovite in povezane rešitve v okviru posameznega projekta. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 14.6.2018 |
||||
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja |
Evelyne Gebhardt 19.6.2018 |
||||
Obravnava v odboru |
24.9.2018 |
10.10.2018 |
|
|
|
Datum sprejetja |
5.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 1 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Philippe Juvin, Morten Løkkegaard, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Birgit Collin-Langen, Arndt Kohn, Julia Reda, Martin Schirdewan, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Clara Eugenia Aguilera García, Esther Herranz García |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
30 |
+ |
|
ALDE ECR EFDD GUE/NGL PPE
S&D
Verts/ALE |
Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt Marco Zullo Martin Schirdewan, Dennis de Jong Pascal Arimont, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Esther Herranz García, Philippe Juvin, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Lambert van Nistelrooij Clara Eugenia Aguilera García, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Arndt Kohn, Christel Schaldemose, Marc Tarabella Pascal Durand, Julia Reda |
|
1 |
- |
|
EFDD |
John Stuart Agnew |
|
0 |
0 |
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za promet in turizem (15.11.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavka mnenja: Deirdre Clune
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Komisija je 6. junija 2018 predlagala program za digitalno Evropo za obdobje od leta 2021 do leta 2027. V njem so orisani temeljni cilji predlaganega programa, proračun zanj za opredeljeno obdobje in različne oblike financiranja EU za ta program ter pravila za njihovo uporabo.
Pripravljavka mnenja v celoti podpira glavni cilj programa, in sicer spodbujanje in podpiranje digitalizacije evropskega gospodarstva in družbe. Bistveno se ji zdi, da Evropa ohranja korak s hitro industrijsko in digitalno revolucijo ter poskrbi, da sta naša gospodarstvo in družba primerno pripravljena. Zagotavljanje evropske konkurenčnosti in spodbujanje pametne, vključujoče in trajnostne rasti sta nujna.
Predlagani program Komisije ima pet glavnih ciljev, s katerimi se pripravljavka mnenja strinja in ki bodo pripomogli, da bo EU še naprej izboljševala digitalizacijo svojega gospodarstva, industrije in družbe s spodbujanjem naložb v te specifične tokove. Opozoriti je treba, da gre za prvi vseevropski digitalni program in da bi ga morali šteti kot način za zagotavljanje trajne konkurenčnosti evropskega gospodarstva, hkrati pa tudi krepiti mnoge projekte v skupnem interesu z digitalno razsežnostjo v Uniji.
Specifični cilji 1–3, zlasti kibernetska varnost in zaupanje, so še posebej pomembni, saj moramo na primer uporabljati visoke standarde kibernetske varnosti, ko postaja prometni sistem vedno bolj digitaliziran in povezan. Pripravljavka mnenja je prepričana, da bo v zvezi s tem pomembno čezmejno sodelovanje med državami članicami. Specifični cilj 4 (napredna digitalna znanja in spretnosti) je pomemben za evropski promet in za spoprijemanje z izzivom morebitnih vrzeli v digitalnem znanju in spretnostih, saj postaja promet vedno bolj digitaliziran in povezan. Specifični cilj 5 (uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost) je bistven za uvedbo digitalnih tehnologij v prometu, da bi lahko pripomogli k izboljšanju varnosti v cestnem prometu, zmanjšanju zastojev in emisij ter hkrati zagotovili visoke standarde kibernetske varnosti in upoštevali standarde o varstvu podatkov. Podpiranje uporabe inovativnih in interoperabilnih rešitev na področjih, kot je javni promet, bo koristilo državljanom in podjetjem, zlasti MSP v prometnem sektorju.
Čeprav pripravljavka mnenja v veliki meri pozdravlja predlog, želi opozoriti na nekaj dodatkov. Komisija bi morala zlasti glede na verjeten porast v razvoju in zmogljivosti avtonomnih vozil pojasniti pravila o varnosti in pravni odgovornosti, da bi jih bilo mogoče hitro in učinkovito vključiti na trg. Program bi moral v tem smislu zagotavljati ustrezna orodja in podporo zagonskim podjetjem in MSP, da bi hitro vključila izvedljive inovacije na trg. V programu bi morali upoštevati tudi potencial digitalizacije za izboljšanje neoviranega dostopa, zlasti za starejše in osebe z omejeno mobilnostjo.
Nazadnje bi program moral zagotoviti sinergijo in dopolnjevanje z drugimi programi Unije ter projekti skupnega interesa, zlasti če imajo večsektorsko razsežnost. Pomembno je, da so drugi programi financiranja v okviru večletnega finančnega okvira, kot je Instrument za povezovanje Evrope (IPE-2), dobro usklajeni, da se zagotovi kar najučinkovitejše upravljanje sredstev EU in poskrbi, da ima program kar največjo dodano vrednost EU.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7a) Za namene izvajanja programa so potrebne naložbe v infrastrukturo, da bi se zagotovila primerna raven povezljivosti prek omrežij 5G in ultrahitrih širokopasovnih omrežij. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne, visokozmogljivostne in interoperabilne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva ter se zagotovil močan gospodarski položaj v odnosu do tretjih držav, hkrati pa bi se ustvarile nove priložnosti za MSP in zagonska podjetja ter spodbudil nastanek novih poslovnih modelov, tudi razvoj sodelovalnega gospodarstva v prometnem sektorju, ter bi se pomembno vplivalo na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
_________________ |
_________________ |
57 COM(2018) 98 final |
57 COM(2018) 98 final |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Ker v razvoju naših strateških digitalnih zmogljivosti zaostajamo in so potrebna prizadevanja, da bi ta zaostanek nadoknadili, bi bilo treba zagotoviti proračun, ki bi ustrezal ambicijam programa in ki bi torej znašal vsaj 9,2 milijarde EUR. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8b) Neprekinjena in visoko zmogljiva povezljivost je temeljni pogoj za nadaljnjo digitalizacijo vseh zadevnih sektorjev, tudi za hitre, varne in zanesljive povezave za vse načine prevoza. Eden od ciljev programa bo zmanjšanje razdrobljenosti digitalne pokritosti v Uniji z uporabo medsektorskega pristopa. Pri vseh glavnih prometnih poteh in vozliščih bi bilo treba poskrbeti za tako raven povezljivosti. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij, zlasti MSP, in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe ter okrepiti sinergije in dopolnjevanje med programi, pri čemer bi moral biti poudarek na popolni sinergiji med prometnim, energijskim in digitalnim sektorjem, in preprečiti nepotrebno podvajanje. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Zagonska podjetja in MSP so že znatno prispevala k procesu digitalizacije Evrope in ta program bi moral zagotoviti ustrezna orodja in podporo, da se zagotovi uporaba novih inovacij, vključno s hitrim povezovanjem trgov. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bo vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka. |
(12) Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in strateške avtonomije Unije. To bo vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost. |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabiti za spodbujanje naložb na sorazmeren način, pri tem pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje. |
(17) Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet in Evropski parlament. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic, od takrat pa še dodatnih 13, podpisalo izjavo o EuroHPC (do septembra 208 sta se še dve drugi državi članici zavezali k podpisu), večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. |
(19) Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah in logistični verigi, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov in industrije v avtomobilskem sektorju razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Komisija bi morala zato, ker se bo avtonomni promet v prihodnosti najverjetneje bistveno povečal, in zato, da se upošteva pričakovani razvoj zmogljivosti na tem področju, pojasniti pravila o varnosti in pravni odgovornosti za popolnoma avtonomen promet ter varovati človeške in družbene interese, da bi se zagotovili pravni pogoji za hitro in učinkovito vključevanje na trg v interesu podjetij in potrošnikov Unije. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse. |
(20) Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, da bi oblikovali notranji trg, na katerem se uporablja umetna inteligenca. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
(22) Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, njenih strateških omrežij (promet, energija in telekomunikacije) in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost in varnost njihovih podatkov. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
(24) Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, logistike, energije, prometa, turizma, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
(28) Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije, vendar bi morale še naprej imeti podporo tudi na ravni držav članic. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Ob upoštevanju morebitnega učinka novih tehnologij na trg dela, je treba povečati priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU, zlasti zaposlenim v sektorjih, ki jih digitalne inovacije najbolj zadevajo. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. |
(29) Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi. Prav tako je pomembno, da so te storitve na voljo invalidom. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29a) Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo ali invalide ter tiste iz oddaljenih ali podeželskih območij. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij. |
(30) Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolje, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje, nadgradnjo in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij in zagotavljanje dopolnjevanja. |
_________________ |
_________________ |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628 |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
(34) Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit, tehnološko nevtralen medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34a) Da bi vzpostavili dobro delujoč enotni digitalni trg za vso Evropo, morajo biti v vseh državah članicah izpolnjeni nekateri osnovni pogoji. Pomanjkanje infrastrukture digitalnih storitev in zmogljivosti ovira razvoj dobro delujočih čezmejnih storitev. Zato bi morali Unija in njeni programi poleg podpiranja vodilnih ter spodbujanja izmenjave znanja in najboljših praks podpirati in dodeljevati ustrezna sredstva za vzpostavitev osnovnih pogojev in infrastrukture za digitalne storitve. Izhodišče bi morala biti analiza manjkajočih povezav, funkcij in značilnosti, potrebnih za digitalne storitve in njihovo izvajanje v polnem obsegu na lokalni, nacionalni in evropski ravni, ki zajema vse sektorje evropskega gospodarstva. |
Obrazložitev | |
Cilj je vzpostavitev dobro delujočega vseevropskega enotnega digitalnega trga, v postopek je treba vključiti tudi najrevnejše evropske države. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov. |
(43) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov. Ker prometni sektor trenutno ustvari skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji, lahko digitalizacija, predvsem v sektorju logistike, pri upravljanju mobilnosti, kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih in novih prometnih tehnologijah, pomembno prispeva k doseganju teh ciljev. |
_________________ |
_________________ |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
74 COM(2018) 321 final, str. 1 |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 3 –odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo: |
1. Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije, mobilnosti in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem, zlasti MSP. Namen programa je tudi okrepitev strateške avtonomije Unije. Program bo: |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) okrepil evropske zmogljivosti na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu; |
(a) okrepil zmogljivosti in strateško avtonomijo Unije na ključnih področjih digitalnih tehnologij z njihovo uvedbo v velikem obsegu; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju. |
(b) povečal razširjanje digitalnih tehnologij in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter v zasebnem sektorju, vključno z digitalno preobrazbo storitev javnega interesa in digitalizacijo industrije. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) podpiral medsektorske programe in zagotavljal sinergije in dopolnjevanje med njimi s poudarkom na sektorjih s projekti skupnega interesa, kot so promet, energija in telekomunikacije. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega77 superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni v Uniji, ki sta nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav; |
(a) uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega77 superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni v Uniji, ki sta dostopna vsem podjetjem in javni upravi, na nekomercialni osnovi zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav; |
_________________ |
_________________ |
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo. |
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji ob upoštevanju uravnotežene geografske porazdelitve v skladu s točko (g) člena 20(1), vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam; |
(b) omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam, tudi univerzam ter raziskovalnim in inovacijskim središčem; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah. |
(c) okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah, vključno z obstoječimi in novimi visokozmogljivostnimi računalniškimi centri; |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) spodbujal izmenjavo znanja, razvoj in obsežno uporabo umetne inteligence po vsej Uniji ter okrepil industrijske uporabe umetne inteligence v strojih, senzorjih, robotih, avtomobilski industriji, vesoljskih tehnologijah itd. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 6 –odstavek 1 –točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov; |
(a) podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov, zlasti osebnih, vključno s podatki iz obstoječih in novih visokozmogljivostnih računalniških centrov; |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo; |
(b) podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov; |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) zagotavljanje dodatnih virov Agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) za kampanje ozaveščanja ter za povečanje zmogljivosti držav članic in podjetij; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(da) podpiral najnovejše raziskave in inovacije na področju avtonomnega prevoza, logistike in upravljanja prometa pri vseh vrstah prevoza, vključno z razvojem omrežij 5G in varnimi platformami 5G, da se omogoči digitalna preobrazba in pripomore k vzpostavitvi sistema 5G na koridorjih TEN-T, vključno z zagotavljanjem zaščite evropskih panog pred gospodarskim vohunjenjem in kibernetskimi napadi z zanesljivimi rešitvami na področju kibernetske varnosti; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(db) izboljšal odpornosti uporabnikov, predvsem MSP, mikropodjetij in zagonskih podjetij, pred kibernetskimi napadi s povečanjem ozaveščenosti, znanja o osnovnih varnostnih postopkih. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja strokovno znanje in spretnosti na ravni Unije, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje: |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo; |
(a) podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj, tečajev in raziskav za študente, pedagoge, strokovnjake za IT in delovno silo; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo; |
(b) podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih in dolgotrajnih usposabljanj in tečajev ter raziskav za strokovnjake s področja informacijske tehnologije, pedagoge, podjetnike, vodje MSP in delovno silo; |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante. |
(c) podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, vključno z doktoranti, delovno silo, mlade podjetnike in diplomante, vključno z njihovo mobilnostjo iz ene države članice v drugo. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) podpora usposabljanju in preusposabljanju, namenjenemu zaposlenim v sektorjih, na katere bo digitalna preobrazba našega gospodarstva močno vplivala, da bi se lahko prilagodili spremembam v svojem poklicu. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejših digitalnih tehnologij, zlasti visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kibernetske varnost, oziroma omogoči dostop do njih; |
(a) zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, tehnologije distribuirane knjige transakcij in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih, v skladu z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov; |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov; |
(b) uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih visoko kakovostnih in visoko zmogljivih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka e | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP; |
(e) podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP, mikropodjetjih in zagonskih podjetjih; |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka f | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(f) podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
(f) podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja raziskave, inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja; |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka h | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij; |
(h) sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij ob upoštevanju zagotavljanja dopolnjevanja in sinergije z drugimi programi Unije v projektih skupnega interesa; |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka i | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(i) graditev in krepitev mreže vozlišč za digitalne inovacije. |
(i) graditev, krepitev in spodbujanje mreže vozlišč za digitalne inovacije. kjer je to mogoče, bi morala ta vozlišča temeljiti na obstoječih nacionalnih in evropskih strukturah ter z njimi sodelovati. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
1. Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije in dopolnjevanje, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Cilj programa je uresničiti morebitne povezave med drugimi programi in ukrepi Unije za financiranje, ki bodo prispevali k razvoju projektov, ki veljajo za projekte skupnega interesa, zlasti v sektorjih, kot so prometni, energijski in digitalni. V zvezi s tem bo imel program zlasti sinergije z IPE-2. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov. |
2. Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije in dopolnjevanje med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja, izpolnjevanju zahtev iz člena 10(1) in (4) in čim večjemu učinku odhodkov. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije. |
1. V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije. Kjer je to mogoče, bi morala ta mreža temeljiti na obstoječih nacionalnih in evropskih strukturah ter z njimi sodelovati. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije; |
(a) ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije; po možnosti tudi izkušnje z upravljanjem obstoječih struktur; |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 16 –odstavek 3 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril: |
3. Komisija ob upoštevanju priporočil svetovalne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo in kjer je vsaka država članica zastopana z najmanj enim subjektom. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril: |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) trdnost predlaganega izvedbenega načrta; |
(b) trdnost predlaganega izvedbenega načrta in jasni, merljivi cilji in rezultati; |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ea) kjer je primerno, uvedba v sektorjih z visokim multiplikacijskim učinkom, kot so digitalizirana industrija in prometna ali vesoljska tehnologija; |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 –točka g | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij; |
(g) kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji in pridruženih državah, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij Unije; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 24 –odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
1. Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Komisija določi metodologijo za oblikovanje merljivih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo III. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 24 –odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev merljivih kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. |
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Priloga I – del 1 – odstavek 2 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo javnim in zasebnim uporabnikom na negospodarski osnovi ter za namene javnega financiranja raziskav; |
1. skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo vsem podjetjem in javni upravi ter na nekomercialni osnovi javnim in zasebnim uporabnikom ter za namene javnega financiranja raziskav; |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Priloga I – del 5 –poddel I – točka 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta ali pametna podeželska območja, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja; |
4. promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja; |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Priloga I –del 5 – poddel I – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. izobraževanje in kultura: omogočanje dostopa ustvarjalcem in ustvarjalni industriji v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine kot sredstva za spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropskega državljanstva. Podpora uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju. |
5. izobraževanje, kultura in turistični sektor; omogočanje dostopa ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in turističnemu sektorju v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine in turističnega sektorja kot sredstva za spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropskega državljanstva. Podpora uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju in turističnemu sektorju. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 5.7.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Deirdre Clune 2.7.2018 |
||||
Datum sprejetja |
15.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
45 2 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Innocenzo Leontini, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Renaud Muselier, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Kosma Złotowski |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Francisco Assis, Daniel Dalton, Stefan Gehrold, Maria Grapini, Kateřina Konečná, Bolesław G. Piecha, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Anders Sellström, Henna Virkkunen |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Heinz K. Becker, Edward Czesak, Jiří Maštálka, Theodor Dumitru Stolojan, Richard Sulík |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
45 |
+ |
|
ALDE |
Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Pavel Telička |
|
ECR |
Edward Czesak, Daniel Dalton, Bolesław G. Piecha, Richard Sulík, Kosma Złotowski |
|
EFDD |
Daniela Aiuto |
|
ENF |
Georg Mayer |
|
GUE/NGL |
Tania González Peñas, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka |
|
PPE |
Georges Bach, Heinz K. Becker, Andor Deli, Stefan Gehrold, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Marian-Jean Marinescu, Renaud Muselier, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Anders Sellström, Theodor Dumitru Stolojan, Henna Virkkunen, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp |
|
S&D |
Lucy Anderson, Francisco Assis, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Claudia Țapardel, István Ujhelyi |
|
VERTS/ALE |
Michael Cramer, Karima Delli, Keith Taylor |
|
2 |
- |
|
ECR |
Peter Lundgren |
|
EFDD |
Jill Seymour |
|
1 |
0 |
|
ENF |
Marie-Christine Arnautu |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za pravne zadeve (21.11.2018)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027
(COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
Pripravljavka mnenja: Evelyne Gebhardt
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Internet in nove tehnologije močno spreminjajo našo družbo in gospodarstvo. Da bodo lahko državljani, industrija, podjetja in javna uprava dodobra izkoristili prednosti razvoja na računalniškem področju in prednosti enotnega digitalnega trga, so nujno potrebne večje naložbe v sodobno digitalno infrastrukturo – na primer v visokozmogljivostno računalništvo, proizvode in storitve umetne inteligence ter v učinkovite zmogljivosti kibernetske varnosti –, hkrati pa je treba vlagati tudi v napredna digitalna znanja in spretnosti delavcev, dijakov in študentov na tem področju.
Če želimo spodbuditi inovacije, pod poštenimi in uravnoteženimi pogoji odpraviti razdrobljenost trga ter pridobiti zaupanje potrošnikov, morajo te naložbe v infrastrukturo in digitalne veščine priti od Evropske unije, držav članic in iz zasebnega sektorja. To je popolnoma v skladu s pozivom Evropskega parlamenta po dolgoročni naložbeni strategiji za digitalno infrastrukturo, znanja in spretnosti ter za podporo digitaliziranju evropske industrije in javne uprave, kar je izrazil v svojem poročilu „Aktu za enotni digitalni trg naproti“[1].
Novi program za digitalno Evropo bo lahko zmogljivo orodje v podporo tej digitalni preobrazbi. Poleg tega dopolnjuje druge programe Evropske unije, podpira njene druge politike in s tem ustvarja sinergijske učinke, zlasti:
• s programom Obzorje Evropa pri podpiranju raziskav in razvijanju novih tehnologij,
• z Evropskim skladom za regionalni razvoj, med drugim pri podpiranju uvajanja digitalnih rešitev, vključno s kibernetsko varnostjo,
• z instrumentom za povezovanje Evrope pri zagotavljanju infrastrukture za širokopasovna omrežja
• in s programom za enotni trg, med drugim pri podpiranju varnih proizvodov v digitalnem gospodarstvu, pri kibernetski varnosti in umetni inteligenci.
Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog o novem programu za digitalno Evropo in predlaga, da bi njegov skupni proračun, 8192 milijard v stalnih cenah (kar je 9194 milijard v sedanjih cenah), ohranili, kakor je Komisija predlagala v skladu s soglasjem Evropskega parlamenta na podlagi njegove resolucije z dne 14. marca 2018[2]. Vseeno poziva države članice in zasebni sektor, naj finančno prispevajo, kolikor je potrebno za uresničitev ciljev programa.
Poleg tega pripravljavka mnenja pozdravlja, da so v izvajanju programa zajeta tako obstoječa kot nova vozlišča za digitalne inovacije. Vozlišča bodo podprla digitalno preobrazbo evropske industrije, zlasti malih in srednjih podjetij, ter javne uprave, ter pomagala razpršiti digitalne zmogljivosti na lokalni ravni. Zato pripravljavka mnenja predlaga, da bi povečali pristojnosti vozlišč za digitalne inovacije in tako pojasnili, da bodo smela prejemati javne ali zasebne prispevke in ustvarjena lastna sredstva. Poleg tega bi morala imeti možnost, da sama določijo svojo notranjo organiziranost, sestavo, program dela in delovne metode.
Pripravljavka mnenja želi, da se ohranijo pomembne vrednote programa, zlasti mora ta prispevati k socialni enakosti, med drugim tudi invalidov, glede na nesorazmerno majhno število žensk na področju IKT pa tudi k uveljavljanju načela enakosti spolov in pravic žensk. Poudarja tudi, da se je treba pri razvoju robotike in umetne inteligence usmeriti v dopolnjevanje, ne pa nadomeščanje človeških zmožnosti, za kar se je Evropski parlament zavzel v poročilu o pravilih civilnega prava o robotiki, in da morajo inteligentne naprave ves čas nadzorovati ljudje.
Da bi preprečili večji naložbeni primanjkljaj na drugih novih tehnoloških področjih, ki so zajeta v programu Obzorje Evropa, ne pa v programu za digitalno Evropo, bi bilo treba dati nedvoumno vedeti, da se lahko za te nove tehnologije pridobijo finančna sredstva iz tega programa, če so del celovite rešitve, povezane s tehnologijami iz členov 4 do 8.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2а) Evropa bi morala tekmovati z drugimi svetovnimi silami za vodenje digitalne revolucije, obseg naložb v digitalno tehnologijo pa bi se moral v proračunu EU ter nacionalnih in regionalnih proračunih stalno povečevati. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9549, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9650 in Uredbo (EU) 2017/193951 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z določbami in postopki, določenim v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta52. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
(3) V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9549, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9650 in Uredbo (EU) 2017/193951 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z določbami in postopki, določenim v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 mora Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskovati in preganjati goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema, upravlja ali razdeljuje sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. |
__________________ |
__________________ |
48 UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013R0883&rid=1 |
48 UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22. Uredba je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013R0883&rid=1 |
49 UL L 312, 23.12.1995, str. 1–4. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31995R2988&rid=1 |
49 UL L 312, 23.12.1995, str. 1–4. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31995R2988&rid=1 |
50 UL L 292, 15.11.1996, str. 2–5. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31996R2185&rid=1 |
50 UL L 292, 15.11.1996, str. 2–5. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:31996R2185&rid=1 |
51 UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32017R1939&rid=1 |
51 UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32017R1939&rid=1 |
52 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7 .2017, str. 29). |
52 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7 .2017, str. 29). |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad inovativnimi finančnimi instrumenti in mehanizmi, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo. |
(6) Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili, da mora Evropa vlagati v krepitev digitalne zmožnosti za digitalizacijo svojega gospodarstva in odpraviti vrzel na področju znanj in spretnosti z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. V Talinu pa je postalo jasno, da je močno digitalno gospodarstvo mogoče doseči z naslednjimi glavnimi stebri: kibernetska varnost in umetna inteligenca, ki jo spremlja prvovrstna infrastruktura, ki vključuje visokozmogljivostno računalništvo, digitalna znanja in spretnosti ter digitalna preobrazba javnega sektorja. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba s kolektivnim in medsebojno povezanim pristopom soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba, pregledati politike, ki jih ta preobrazba zadeva, ter pritegniti znatna finančna sredstva zasebnega sektorja in prispevke držav članic. |
_________________ |
_________________ |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit |
56 http://www.consilium.europa.eu/media/21611/19-euco-final-conclusions-ro.pdf |
56 http://www.consilium.europa.eu/media/21611/19-euco-final-conclusions-ro.pdf |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) Med te izzive šteje predvsem podpiranje in spodbujanje vključujoče digitalne preobrazbe z vidika spola ter v generacijskem in regionalnem smislu. Zlasti so pomembni ukrepi, namenjeni izboljšanju usposabljanja delavcev na področju digitalnega znanja in preprečevanja vse večje polarizacije plač in neenakosti. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
(7) Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. blokovne verige), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite intelektualne lastnine, podatkov in digitalnih pravic ter pravna in etična vprašanja v zvezi z odgovornostjo. Bistveno je zagotoviti, da se pravni okvir EU ustrezno odziva na te izzive. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
(8) Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“, kar bi olajšalo zagotavljanje novih, učinkovitih in zanesljivih storitev v sektorjih, kot so e-zdravje, e-uprava ali mobilnost. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji. |
_________________ |
_________________ |
57 COM(2018) 98 final |
57 COM(2018)0098 |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije. |
(10) Splošni cilj programa bi moral biti spodbujanje, utrjevanje in podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij, javnih uprav in vseh državljanov po vsej Uniji. Program bi moral podpirati pravičen digitalni prehod in podpirati skupne vrednote Evropske unije, vključno s pravico do izobraževanja in varstvom pravic delavcev, uveljavljati pošteno konkurenco, spodbujati enakost in zagotoviti, da bo digitalizacija prispevala k višjim socialnim in delovnim standardom, ter si prizadevati za blaginjo vseh evropskih državljanov, za demokracijo in varnost. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključne potrebe politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba, najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost z Unijo, državami članicami in regionalnimi politikami ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije, s čimer bi ustvarili uspešno in vključujoče gospodarstvo, temelječe na podatkih, ki bo spodbujalo inovativne projekte in zagotavljajo ustvarjanje resnične dodane vrednosti. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
(11) Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu. |
_________________ |
_________________ |
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016) 180 final). |
59Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180). |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Vozlišča za digitalne inovacije bi morala imeti možnost prejemati prispevke držav članic, sodelujočih tretjih držav ali njihovih javnih organov, prispevke mednarodnih organizacij ali institucij, prispevke iz zasebnega sektorja, zlasti prispevke članov, delničarjev ali partnerjev vozlišč, prihodke, ustvarjene iz lastnih sredstev in dejavnosti teh vozlišč, ter volila, donacije in prispevke posameznikov, omogočiti pa bi jim bilo treba tudi financiranje z nepovratnimi sredstvi, in sicer tudi iz programa za digitalno Evropo in drugih programov Unije. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabiti za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno dodano vrednostjo EU. |
(14) Ukrepi programa bi se morali uporabiti za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno dodano vrednostjo EU. Z večstranskim usklajenim delovanjem bi bilo treba izkoristiti sinergije, tako da bi pogoje financiranja vezali na okvirne pogoje, varovati interoperabilnost in preprečiti velik geografski digitalni razkorak, kar bi evropskim podjetjem in javnim storitvam prineslo strateške prednosti, ki bi jim omogočile učinkovitejše doseganje napredka pri reševanju družbenih izzivov, s čimer bi pripomogli k doseganju splošnega cilja izboljšanja kakovosti življenja v vseh sektorjih in po vsej Uniji. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. |
(15) Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. V primeru posrednega upravljanja bi morala Komisija zagotoviti ohranjanje in spoštovanje standardov kakovosti in varnosti, ki so potrebni za neposredno upravljanje programa. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. |
(16) Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |