POROČILO o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
29.11.2018 - (COM(2018)0466 – C8-0394/2018 – 2018/0251(NLE)) - *
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Rebecca Harms
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
(COM(2018)0466 – C8-0394/2018 – 2018/0251(NLE))
(Posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0466),
- ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 3 Protokola št. 4 k Aktu,
– ob upoštevanju prošnje za mnenje, ki jo je prejel od Sveta (C8-0394/2018),
- ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0413/2017),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(1) V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila. |
(1) V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila. Pravna podlaga za program Ignalina ostaja Protokol št. 4. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
_____________ |
_________________ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
UL L 236, 23.9.2003, str. 944. |
UL L 236, 23.9.2003, str. 944. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poudariti je treba, da so podlaga za nadaljnjo veljavnost programa določbe Protokola št. 4. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva. |
(2) V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen in glede na načrtovani datum končnega zaprtja leta 2038 bodo po letu 2020 za ta namen potrebna znatna dodatna finančna sredstva. Za dokončanje načrta razgradnje do leta 2038 bo treba zapolniti finančno vrzel v višini 1548 milijonov EUR. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3) Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom(1), in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom(2).(2). Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi. |
(3) Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom(1), in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom(2).(2). Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi. Kljub temu pa Direktiva 2011/70/Euratom omogoča prispevek Unije za obsežen nabor projektov razgradnje, vključno s skladiščenjem in odlaganjem izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Čeprav Direktiva 2011/70/Euratom določa, da stroške ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi tisti, ki jih je proizvedel, se te določbe ne morejo retroaktivno uporabiti za Litvo, saj je jedrsko elektrarno Ignalina zaprla še pred sprejetjem navedene direktive, torej ni bila zmožna zbrati dovolj finančnih sredstev za skladiščenje in odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
_____________ |
_________________ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18). |
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48). |
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V uvodni izjavi 13 Direktive 2011/70/Euratom je jasno navedeno, da Skupnost prispeva finančno podporo za različne dejavnosti razgradnje, tudi za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Opredelitve „ravnanja z radioaktivnimi odpadki“ pa med drugim zajemajo tudi skladiščenje in odlaganje. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(4) Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina. |
(4) Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK (moderirana z grafitom, kanalnega tipa) z močjo 1500 MW – podobna reaktorjem, uporabljenim v Černobilu –, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere, saj se v praksi nikjer na svetu še ni izvedla razgradnja reaktorja s tovrstno zasnovo, in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 vse do datuma končnega zaprtja elektrarne, ki je trenutno načrtovano za leto 2038, še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(10) Program bi tudi moral zagotovitiširjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije, saj takšni ukrepi ustvarjajo največjo dodano vrednost Unije. |
(10) Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije. Da bi ti ukrepi ustvarili največjo dodano vrednost Unije, se razširjanje znanja ne bi smelo financirati iz sredstev razgradnje, temveč iz drugih finančnih virov Unije. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(11) Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse. |
(11) Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse in zagotovili konkurenčne plače za usposobljeno osebje. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ena od težav pri projektu Ignalina je, da plače za strokovnjake pogosto niso privlačne, tako da zaposlitev raje iščejo drugje. Tudi to lahko vpliva na kakovost razgradnje. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(12) Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. Sem spadata učinkovito merjenje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov. |
(12) Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe. Sem spadata učinkovito spremljanje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov skupaj z Litvo in Unijo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(16) Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, predvsem mednarodne finančne institucije in drugi donatorji. |
(16) Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Protokol št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da lahko prispevek Unije v okviru programa Ignalina pri nekaterih ukrepih doseže do 100 % vseh stroškov. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju ugotovitev iz poročila Komisije iz leta 2018 o oceni in izvajanju programov pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter politične zaveze Litve, da bo k skupnim stroškom razgradnje prispevala vsaj 14 %, bi morala stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, znašati 86 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije. Prizadevati bi si bilo treba za pritegnitev finančnih sredstev iz drugih virov, zlasti mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
(16a) Glede tega, kar ne sodi v področje uporabe programa Ignalina, Litva še naprej nosi končno odgovornost za razvoj in naložbe na območju Ignaline, kjer so dohodki nizki, stopnja brezposelnosti pa je med najvišjimi v državi, in sicer predvsem zaradi zaprtja jedrske elektrarne, ki je bila največji delodajalec na tem območju. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ne bi smeli podcenjevati hudih socialnih in gospodarskih problemov na tem območju, zlasti v večetničnem mestu Visaginas. Za Litvo je to velik finančni in politični izziv. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(19) Program sodi v področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom. |
(19) Program sodi na področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom in lahko prispeva k njenemu izvajanju brez poseganja v to direktivo. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
(23a) Finančna podpora Unije za razgradnjo jedrskega reaktorja Ignalina je iz zgodovinskih razlogov v celoti upravičena, vendar program ne bi smel postati precedens za uporabo sredstev Unije pri razgradnji drugih jedrskih reaktorjev. Etična obveznost vsake države članice bi morala biti, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije zaradi izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, vključno z radioaktivnimi odpadki, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Nacionalne politike morajo temeljiti na načelu „onesnaževalec plača“. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 24 Direktive Sveta 2011/70/Euratom. Države članice morajo zagotoviti, da so za varnost izrabljenega goriva ter objektov in/ali dejavnosti ravnanja z izrabljenim gorivom v prvi vrsti odgovorni imetniki dovoljenj, medtem ko same nosijo končno odgovornost za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nastanejo na njihovem ozemlju. Člen 4(3)(e) Direktive Sveta 2011/70/Euratom. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 b (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
(23b) V priporočilu Komisije 2006/851/Euratom je navedeno, da bi morali upravljavci jedrskih objektov v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ nameniti primerna finančna sredstva za stroške razgradnje že med obratovalno dobo teh objektov. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. Splošni cilj programa je pomagati Litvi pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU. |
1. Splošni cilj programa je ustrezno pomagati Litvi pri izvajanju varne razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, med drugim tudi pri zagotavljanju varnosti v zvezi s skladiščenjem izrabljenega goriva v vmesnem obdobju. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2. Posebni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, in širjenje pridobljenega znanja med zainteresirane strani EU. |
2. Glavni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
2a. Program ima še dodatni cilj zagotoviti, da se v vseh državah članicah razširi pridobljeno znanje o razgradnji jedrskih elektrarn. Dodatni cilj se financira iz programa finančne pomoči za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (COM (2018)467). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3. Podroben opis posebnega cilja je v Prilogi I. Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni Prilogo I, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2). |
3. Podroben opis glavnega cilja je v Prilogi I. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Priloga I je bistven del uredbe in se zato po sprejetju uredbe ne bi smela več spreminjati. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 552 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 780 000 000 EUR v tekočih cenah in so namenjena izvajanju glavnega cilja programa (dejavnosti razgradnje). | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Najvišja splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu, ne presega 80 %. Preostalo financiranje in dodatne vire, ki niso proračun Unije, zagotovi Litva. |
Splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporabi v programu, znaša 86 %. Preostalo financiranje zagotovi Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Priloga 1 – odstavek 4 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
4. Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Manjši izzivi so zajeti v elementu P.3, medtem ko elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje. |
4. Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Varno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in njegovo varno skladiščenje sta poglavitni vprašanji jedrske varnosti in in ju ne moremo uvrstiti v kategorijo „manjših izzivov“. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Priloga 1 – odstavek 5 – tabela 1 – postavka P.3 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Varno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom je poglavitno vprašanje jedrske varnosti in ga ne moremo uvrstiti v kategorijo „manjših izzivov“. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Priloga 1 – odstavek 7 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
7. Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Litva obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom. |
7. Čeprav je odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče izključeno iz obsega programa v obdobju 2021–2027, bosta Litva in Unija v doglednem času začeli posvetovanja glede morebitne vključitve teh dejavnosti v področje uporabe programa v naslednjem večletnem finančnem okviru. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrazložitev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Litva zaradi predčasnega zaprtja jedrske elektrarne Ignalina, kar je bil pogoj za članstvo v EU, ni mogla zbrati dovolj finančnih sredstev za dokončno odstranitev izrabljenega jedrskega goriva. Unija bi morala iz solidarnosti z Litvo vključiti odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v področje uporabe tega programa v prihodnjih večletnih finančnih okvirov, da bi vsaj sofinancirala ta izredno draga dela, na primer pri iskanju ustrezne lokacije, raziskavah in izkopavanju. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Zaprtje jedrske elektrarne Ignalina je edinstven izziv za evropsko jedrsko varnost – tako zaradi velikosti obrata kot zaradi tehničnih lastnosti njegovih reaktorjev. V Ignalini sta delovala dva vodno hlajena reaktorja sovjetske izdelave RBNK 1500. Elektrarna je bila Litvi vsiljena med sovjetsko okupacijo in je bila namenjena za napajanje precej širšega območja. Varno in učinkovito zaprtje elektrarne je za državo take velikosti in gospodarske moči prevelik zalogaj. Protokol št. 4 o pristopu Litve k EU je zahteval, da se reaktorja zaradi resnih varnostnih pomislekov predčasno zapreta. Oba sta takega tipa kot černobilski, moderirana z grafitom in brez popolnega zadrževalnega hrama. Ugotovljeno je bilo, da reaktorja že v osnovi nista varna, saj sta bila že zasnovana neustrezno. Unija se je zato zavezala, da bo zagotovila nujno potrebno pomoč za program razgradnje, Litvi pa pomagala pri reševanju nastalih izzivov v zvezi z energetsko varnostjo.
Predlagana uredba
Poročevalka predlagano uredbo odobrava, saj je Unija s tem pokazala, da je še naprej zavezana tem prizadevanjem. Meni pa, da je treba v uredbo vnesti nekaj pomembnih prilagoditev, zlasti glede ustreznega financiranja programa.
Zahtevana finančna sredstva
Poročevalka poziva, naj se prispevek EU v naslednjem večletnem finančnem okviru poveča na 780 milijonov EUR. Vsi sogovorniki, s katerimi se je srečala – od litovskih vladnih uradnikov, vodstva elektrarne in neodvisnih strokovnjakov do predstavnikov Komisije in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) –, so se o tej vsoti strinjali, čeprav so se razhajala mnenja glede časovne razporeditve plačil. V sedanjem predlogu Komisije (po katerem naj bi med letoma 2021 in 2027 zagotovili 552 milijonov EUR) namreč ni upoštevano, da se bo proces razgradnje enote 2 začel leta 2026 in bo potekal še tudi po letu 2027, a je treba dovolj sredstev zbrati še pred pričetkom del. V nasprotnem primeru namreč nacionalni regulator ne bo mogel odobriti začetka razgradnje za reaktor enote 2.
Upoštevati je treba, da se v programu razgradnje elektrarne Ignalina začenja zelo občutljiva faza, namreč razgradnja grafitnega reaktorskega jedra v enotah 1 in 2. Postopek je nepovraten: dejavnosti razgradnje in dekontaminacije morajo teči nemoteno in neprekinjeno, da se preprečijo tveganja in radiološka nevarnost. Če ne bi bilo zagotovljenih dovolj sredstev, bi razgradnjo enote 2 za štiri leta zadržali, kar bi v končni fazi znatno podražilo skupne stroške projekta in ogrozilo jedrsko varnost Evrope. Izgubili bi usposobljeno delovno silo, tako da bi morali preložiti dokončanje razgradnje, ki je zaenkrat načrtovano za leto 2038. Poleg tega bi z odlogom na tem že zdaj dokaj revnem območju Litve povzročili socialno in gospodarsko krizo. To bi slabo vplivalo tudi na sloves EU v Litvi, ki je svoje obveznosti iz pristopne pogodbe izpolnila in Ignalino predčasno zaprla, zgledno pa izvaja tudi dejavnosti razgradnje.
Poudariti je treba, da glede vsega, kar ne sodi na področje uporabe programa Ignalina, Litva še naprej nosi končno odgovornost za razvoj in naložbe na območju Ignaline, kjer so dohodki nizki, stopnja brezposelnosti pa je med najvišjimi v državi, in sicer predvsem zaradi zaprtja jedrske elektrarne, ki je bila največji delodajalec na tem območju. To je za državo hudo breme. Problematika je tudi politično občutljiva, saj je na tem območju, zlasti pa v bližnjem Visaginasu, kjer elektrarna stoji, veliko etničnih manjšin.
Poročevalka predlaga, da za dejavnosti, povezane s širjenjem znanja, ne bi odvajali preveč sredstev od glavnega cilja – varne in pravočasne razgradnje elektrarne. Širjenje znanja je dodatni cilj (v Protokolu št. 4, s katerim je bil program Ignalina ustanovljen, ni omenjen), tako da tudi sredstva zanj niso vračunana v sedanji načrt razgradnje. Zato bi bilo primerno za ta cilj uvesti ločeno financiranje in tako zagotoviti, da se zanj ne bodo odvajala sredstva, namenjena za razgradnjo.
Stopnji sofinanciranja
Sedanji predlog, po katerem naj bi bil najvišji prag sofinanciranja EU 80 %, pomeni novo zahtevo, ki ni niti v skladu s Protokolom št. 4 (ta za nekatere ukrepe zagotavlja 100-odstotno financiranje EU) niti z obstoječo prakso (sedanje razmerje pri sofinanciranju EU in Litve je okoli 86 % proti 14 %). Kljub trditvi, da bi višji vložek države članice pomenil tudi večjo učinkovitost, v oceni o dejavnostih razgradnje v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem, ki jo je izvedla Komisija, ni nikakršnih dokazov, ki bi to potrjevali. Komisija je v oceni ugotovila, da program Ignalina v okviru sedanje prakse sofinanciranja teče učinkovito in uspešno, tako da se za dosežene ravni nacionalnega prispevka „zdi, da ohranjajo ustrezno učinkovitost“.
Od začetka programa je Litva k neposrednim dejavnostim razgradnje prispevala približno 14 %. Ker pa nekatere povezane dejavnosti (na primer fizična in požarna varnost elektrarne) niso vključene v program, je dejanski prispevek Litve višji. Predlog, da bi njen delež povečali na 20 %, bi za državo pomenil veliko finančno breme in bi ga prebivalstvo sprejelo kot nepravičnega, saj je Litva doslej vestno izvedla vse obveznosti, ki jih je imela po pristopni pogodbi. Sedanje razmerje (86 proti 14) je optimalno in bi ga lahko uporabili tudi kot smernico za naprej.
Drug argument za večji nacionalni prispevek, namreč sklicevanje na poročilo Evropskega računskega sodišča in načelo „onesnaževalec plača“, se za Litvo ne more uporabiti, saj ji je Ignalino vsilila Sovjetska zveza in naj bi napajala dosti širše območje. Litovski državljani zaradi predčasnega zaprtja te elektrarne in zaradi večjih potreb po energetskem uvozu že leta plačujejo višje stroške energije.
Področje uporabe programa
V sedanjem predlogu Komisije ni zajeto odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče, pač pa je za pomembno delo skladiščenja in odlaganja izrabljenega goriva določeno, da odgovornost zanj v prvi vrsti nosi Litva.
Poročevalka meni, da bi moral v prihodnjem večletnem finančnem okviru program Ignalina prispevati k pripravi končnega odlagališča jedrskih odpadkov.
Direktiva 2011/70/Euratom, na katero se predlog sklicuje, namreč omogoča prispevek Unije za obsežen nabor projektov razgradnje, vključno s skladiščenjem in odlaganjem izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. V njeni uvodni izjavi 13 je nedvoumno navedeno, da Skupnost prispeva finančno podporo za različne dejavnostih razgradnje, tudi za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Opredelitve „ravnanja z radioaktivnimi odpadki“ pa med drugim zajemajo tudi skladiščenje in odlaganje.
Čeprav Direktiva 2011/70/Euratom določa, da stroške ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi tisti, ki jih je proizvedel, se te določbe ne morejo retroaktivno uporabiti za Litvo, saj je jedrsko elektrarno Ignalina zaprla še pred sprejetjem navedene direktive, torej ni bila zmožna zbrati dovolj finančnih sredstev za skladiščenje in odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013 |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0466 – C8-0394/2018 – 2018/0251(NLE) |
||||
|
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev |
23.8.2018 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 10.9.2018 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 10.9.2018 |
|
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 13.9.2018 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Rebecca Harms 30.8.2018 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
8.10.2018 |
5.11.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
21.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
61 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Igor Gräzin, Theresa Griffin, András Gyürk, Rebecca Harms, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Amjad Bashir, Soledad Cabezón Ruiz, Françoise Grossetête, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Dennis Radtke, Davor Škrlec |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Michael Detjen, Bolesław G. Piecha, Bronis Ropė |
||||
|
Datum predložitve |
29.11.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
61 |
+ |
|
|
ALDE |
Fredrick Federley, Igor Gräzin, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck |
|
|
ECR |
Amjad Bashir, Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Bolesław G. Piecha, Evžen Tošenovský |
|
|
EFDD |
Dario Tamburrano |
|
|
ENF |
Christelle Lechevalier |
|
|
GUE/NGL |
Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) |
|
|
NI |
David Borrelli |
|
|
PPE |
Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Nadine Morano, Angelika Niebler, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská |
|
|
S&D |
Zigmantas Balčytis, Soledad Cabezón Ruiz, Michael Detjen, Adam Gierek, Theresa Griffin, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Csaba Molnár, Clare Moody, Dan Nica, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
|
|
VERTS/ALE |
Jakop Dalunde, Rebecca Harms, Tilly Metz, Bronis Ropė, Davor Škrlec |
|
|
2 |
- |
|
|
EFDD |
Jonathan Bullock |
|
|
ENF |
Barbara Kappel |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani