POROČILO o letnem poročilu ECB za leto 2017
4.12.2018 - (2018/2101(INI))
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Gabriel Mato
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu ECB za leto 2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016[1],
– ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2017,
– ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke, zlasti členov 2, 3, 7, 10.2, 15, 21, 32.5 in 33.1,
– ob upoštevanju členov 129(3), 130, 138(2), 282(2) in (3), 283(2) ter 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju govora predsednika ECB Maria Draghija v Sintri 19. junija 2018,
– ob upoštevanju pete številke ECB Macroprudential Bulletin v letu 2018,
– ob upoštevanju člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura,
– ob upoštevanju člena 128(1) PDEU o euru kot zakonitem plačilnem sredstvu[2],
– ob upoštevanju povratnih informacij o prispevku Parlamenta kot dela njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2016,
– ob upoštevanju letnega gospodarskega poročila za leto 2017 Banke za mednarodne poravnave (BIS),
– ob upoštevanju poročila ESRB o ranljivostih v sektorju stanovanjskih nepremičnin EU iz novembra 2016 in priloženih posebnih opozoril osmim državam članicam,
– ob upoštevanju člena 132(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0424/2018),
A. ker euro ostaja nesporno druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu; ker je bila javna podpora euru leta 2017 visoka, saj je skoraj tri četrtine vprašanih v euroobmočju (73 %) podpiralo euro, kar je najvišji odstotek po jeseni 2004;
B. ker je glede na napoved Komisije iz poletja 2018 rast BDP EU in euroobmočja v letu 2017 znašala 2,4 %, kar je več kot v ZDA; ker bi se morala po isti napovedi BDP v letih 2018 in 2019 povečati za 2,1 % in 2,0 %;
C. ker najnovejši gospodarski podatki v letu 2018 kažejo določeno upočasnitev pri rasti v primerjavi z visokimi stopnjami iz leta 2017, kar je posledica šibkejše zunanje trgovine in višjih cen nafte;
D. ker se je po podatkih Eurostata iz maja 2018 stopnja brezposelnosti v EU (7,0 %) in euroobmočju (8,4 %) skoraj že vrnila na ravni pred krizo; ker sta število zaposlenih in delovna aktivnost v euroobmočju najvišja od nastanka ekonomske in monetarne unije leta 1999;
E. ker sta kljub nekolikšni konvergenci stopnji rasti in brezposelnosti geografsko precej neenakomerni, kar nevarno slabi gospodarstvo in ogroža dober in uravnotežen razvoj; ker stopnja brezposelnosti mladih ostaja več kot dvakratnik povprečne stopnje, in sicer 16,8 % v EU in 18,8 % v euroobmočju na koncu leta 2017;
F. ker trenutna širše osnovana gospodarska rast temelji predvsem na izvozu in domači potrošnji v državah članicah; ker so lani naložbe rasle hitreje kot leta 2007, podkrepljene s svetovno gospodarsko rastjo in naložbenim načrtom za Evropo; poudarja vlogo EFSI pri zmanjšanju naložbene vrzeli v EU, mobilizaciji naložb v skupni vrednosti 256,9 milijarde EUR ter zagotavljanju financiranja za skoraj 555 000 malih in srednjih podjetij, ki koristijo financiranje iz evropskega okvira interoperabilnosti;
G. ker je bila gospodarska uspešnost držav članic EU, ki niso članice euroobmočja in imajo prožen menjalni tečaj za svoje valute, neenakomerna; ker je bila gospodarska uspešnost držav članic, ki so v zadnjih desetih letih prevzele skupno valuto, relativno boljša kot v državah članicah s prožnim menjalnim tečajem;
H. ker naj bi po makroekonomskih napovedih osebja Eurosistema iz junija 2018 inflacija na letni ravni v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin za euro dosegla 1,7 % v letih 2018, 2019 in 2020 ter si s tem opomogla od prejšnjih padcev in se približala srednjeročnemu inflacijskemu cilju ECB, ki je malo manj kot 2 %, vendar da kljub temu ne bo dosegla, razlike v stopnjah inflacije v euroobmočju pa bodo velike; ker so skupne inflacije povečale predvsem višje cene energije, osnovna inflacija pa se je povečala le malo, z 0,9 % leta 2016 na 1,0 %, in ne kaže znakov trajne rasti iz leta 2017; ker rast plač v skladu z rastjo produktivnosti ostaja pomemben temeljni pogoj za stalno povečevanje osnovne inflacije;
I. ker naj bi po napovedi Komisije spomladi 2018 skupni javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju padel z 0,9 % na 0,7 % BDP v letu 2018 in nato na 0,6 % v letu 2019 v primerjavi z napovedanima primanjkljajema 5,9 % BDP v ZDA in 2,7 % na Japonskem;
J. ker Evropska centralna banka pričakuje, da bo se bo inflacija srednjeročno postopoma zvišala, podprta z vplivom trenutne naravnanosti denarne politike, kar bo nadaljevalo gospodarsko širitev, rast plač in absorpcijo ekonomske stagnacije;
K. ker so banke euroobmočja pospešile zmanjševanje števila svojih slabih posojil z 8 % vseh posojil v letu 2014 na 4,9 % v zadnjem četrtletju leta 2017; ker je skupna količina slabih posojil v celotni EU še vedno na ravni 950 milijard EUR; ker je treba slaba posojila prodati (delno) odpisati ali zanje oblikovati ustrezne rezervacije, da se zagotovi finančna stabilnost in preprečijo negativne posledice za imetnike tekočih računov, varčevalce in vlagatelje; ker so med posameznimi državami članicami velike razlike v številu slabih posojil; ker so stopnje slabih posojil v osmih državah članicah še vedno veliko nad 10 %, v dveh pa celo nad 40 %;
L. ker obstaja potreba po okrepljenem sekundarnem trgu za slaba posojila, s katerim bi se povečala likvidnost trga na evropski ravni in preprečila morebitna nepreglednost trga;
M. ker se je Svet ECB na seji oktobra 2017 odločil, da bo nadaljeval neto nakupe v okviru programa nakupa sredstev (APP) v višini 30 milijard EUR mesečno do septembra 2018; ker se je na svojem zasedanju junija 2018 odločil, da bo podaljšal mesečni nakup za zmanjšani znesek v višini 15 milijard EUR do konca leta 2018 in nato popolnoma prenehal nakupe, glede na to, ali bodo prejeti podatki potrdili njegovo srednjeročno napoved glede inflacije, ter je to odločitev potrdil na svojem zasedanju septembra 2018;
N. ker je Svet ECB potrdil, da pričakuje, da bodo obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja in obrestne mere za ponudbe mejnega posojanja ter mejni depozit ostale nespremenjene pri 0,00 %, 0,25 % in 0,40 % vsaj do konca poletja 2019, v vsakem primeru pa dokler ne bo trajne prilagoditve inflacije v skladu s srednjeročnim ciljem ECB;
O. ker se je ob zadnji sprožitvi ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja leta 2017 pokazalo vse večje povpraševanje bank v euroobmočju; ker je cilj ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja spodbuditi bančna posojila dejanskemu gospodarstvu;
P. ker je konec leta 2017 obseg bilance stanja Eurosistema dosegel rekordno vrednost 4,5 bilijona EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2016 povečal za 0,8 bilijona EUR, kar je 41 % skupnega BDP v euroobmočju; ker je ECB s programom nakupov obveznic v svojo bilanco stanja vnesla znatna tveganja;
Q. ker se je v letu 2017 število eurobankovcev v obtoku povečalo za približno 5,9 %, njihova vrednost pa za 4,0 %, število eurokovancev se je povečalo za 4,2 % njihova vrednost pa za 4,0 %;
R. ker je bil leta 2017 neto dobiček ECB 1275 milijard EUR v primerjavi z 1193 milijardami EUR leta 2016; ker je to povečanje mogoče pripisati predvsem povečanju neto prihodkov od obresti;
S. ker člani Izvršilnega odbora ECB dosledno poudarjajo pomen izvajanja strukturnih reform za povečanje produktivnosti v euroobmočju, pa tudi rasti prijaznih fiskalnih politik v okviru Pakta za stabilnost in rast;
T. ker člen 123 PDEU in člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke prepovedujeta denarno financiranje vlad;
U. ker ECB v okviru svoje nadzorne dejavnosti doslej ni vedno v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti;
Splošni pregled
1. pozdravlja dejstvo, da se je javna podpora evru leta 2017 povečala za 8 odstotnih točk v primerjavi z letom 2016, tako da je skoraj dve tretjini vprašanih (64 %) menilo, da je enotna valuta dobra za njihove države;
2. poudarja, da euro ni le gospodarski projekt, temveč zlasti političen; ponovno poudarja nepreklicnost enotne valute;
3. opozarja, da so vse države članice, z izjemo Združenega kraljestva in Danske, dolžne sprejeti skupno valuto, ko izpolnijo maastrichtska konvergenčna merila; meni, da je treba sodelovanje v bančni uniji razumeti kot prednost za tiste države, ki želijo postati del euroobmočja;
4. poudarja, da je statut o neodvisnosti ECB, kot je določen v Pogodbah, bistvenega pomena za doseganje stabilnosti cen in za zaščito institucije kot celote pred vmešavanjem politike;
5. poudarja, da je ECB odgovorna za monetarno politiko euroobmočja kot celote; opozarja, da po pravilih ECB člani upravnega odbora ne predstavljajo njihove države članice, nimajo pravice veta in ne smejo sprejemati navodil od nobene institucije, vlade ali drugega organa, kar ji omogoča odločno ukrepanje;
6. ugotavlja, da je monetarna politika prispevala k ohranitvi enotne valute in stabilnosti ekonomske in monetarne unije;
7. ponavlja, da neodvisnost ECB zagotavlja članom Izvršilnega odbora svobodo, da se odgovorno in ob upoštevanju ustrezne odgovornosti odločijo o sodelovanju v forumih, vključno s tistimi, ki niso odprti za splošno javnost, če menijo, da je to potrebno za zagotavljanje najboljšega vodenja monetarne politike ECB; je seznanjen z mnenjem varuhinje človekovih pravic z dne 5. julija 2018;
8. poziva ECB, naj se osredotoči izključno na primarni cilj stabilnosti cen; opozarja, da mora ECB v skladu s členom 2 svojega Statuta ter členom 127 in podrobneje s členom 282 PDEU brez poseganja v primarni cilj stabilnosti cen podpirati splošne gospodarske politike Unije, da bi prispevala k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 PEU;
9. ugotavlja, da je gospodarstvo EU v letu 2017 raslo najhitreje v zadnjem desetletju in da je gospodarska rast prisotna v vseh državah članicah; ugotavlja, da je brezposelnost v EU na najnižji stopnji od leta 2008, čeprav še vedno ostaja resna težava med mladimi; pozdravlja vlogo ECB pri strukturnih reformah za trajnostno in vključujočo rast v nekaterih državah članicah kot del trenutnega okrevanja; opozarja, da je pomembno oceniti ekonomske in družbene posledice teh reform;
10. vendar opozarja na pojav negotovosti zaradi več dejavnikov, med drugim zaradi: grožnje vse večjega protekcionizma, pogajanj o brexitu, morebitnih prenapihnjenih cen sredstev, kriz na trgih v razvoju, zgodovinsko visokih ravni zasebnega in javnega dolga, splošne nestanovitnosti na finančnih trgih, povezane zlasti s političnimi tveganji v nekaterih državah članicah, ki negativno vplivajo na možnosti za rast v euroobmočju, vzpona populizma in etnocentrizma po vsem političnem spektru, negativnega odziva na globalizacijo in vse večjih razhajanj med državami članicami glede prihodnosti evropskega povezovanja;
11. opozarja, da glede na letno gospodarsko poročilo Banke za mednarodne poravnave iz leta 2018 obstajajo znaki kopičenja finančnih neravnovesij, zlasti v državah, ki jim je velika finančna kriza pretežno prizanesla, saj se tam vzvodi zasebnega sektorja niso zmanjševali v nasprotju z državami, ki so bile v središču pretresov; ugotavlja, da se neravnovesja kažejo kot veliko povečevanje kreditov zasebnega sektorja;
12. poudarja, da je na tej točki pomembno vzdrževati ugodno okolje za javne in zasebne naložbe, ki še vedno ne dosegajo ravni pred krizo; spodbuja ECB, naj v skladu s svojimi nalogami sprejema ukrepe, da bi ta cilj dosegla; vendar opozarja, da lahko širitve, ki temeljijo na posojilih, vodijo v nepravilno razporejanje dejanskih sredstev;
Strukturne reforme
13. meni, da samo monetarna politika ni dovolj za doseganje trajnostnega gospodarskega okrevanja; želi spomniti na proticiklični učinek monetarne politike med okrevanjem po krizi, vendar meni, da je strukturni prispevek monetarne politike k trajnostni rasti omejen; zato poziva oblikovalce politik, naj ohranijo trenutni gospodarski vzpon v daljšem obdobju, in sicer z izvajanjem mešanice socialno uravnoteženih, ambicioznih in rasti prijaznih strukturnih reform za povečanje produktivnosti in fiskalnih politik v okviru Pakta za stabilnost in rast, vključno z določbami o prožnosti; ponavlja besede predsednika Evropskega fiskalnega iz njegovega nagovora Odbor za ekonomske in monetarne zadeve z dne 5. novembra 2018, da mora biti prožnost pravil odvisna od gospodarskih razmer, v katerih se nahajamo, ter mnenje, izraženo v poročilu iz junija 2018, da bi za zaščito verodostojnosti pakta njegove določbe o prožnosti morali uporabljati na simetričen način in ne le, ko gospodarstvo ne deluje ali je šibko;
14. poudarja, da je za zagotovitev polne učinkovitosti monetarne politike treba popraviti čezmerna makroekonomska neravnotežja z ustreznimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami in reformami za povečanje produktivnosti; poudarja, da monetarna politika ECB ne more nadomestiti trajnostnih strukturnih reform, za katere so odgovorne države članice;
15. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež EU v svetovnih tokovih neposrednih tujih naložb po krizi znatno zmanjšal;
16. pozdravlja mnenje ECB, v katerem poziva k vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije; poudarja, da ima jamstvo za vloge ključno mesto pri krepitvi zaupanja in zagotavljanju varnosti vseh vlog v bančni uniji; poudarja, da bi evropski sistem jamstva za vloge lahko pomagal dodatno krepiti in varovati finančno stabilnost; priznava, da bi morala delitev tveganj iti z roko v roki z zmanjševanjem tveganj;
Program nakupa sredstev
17. poudarja, da so nestandardni ukrepi monetarne politike ECB prispevali k obvladovanju tveganj deflacije, ki so še bila prisotna na začetku leta 2016, in pri začetku okrevanja kreditiranja zasebnega sektorja, katerega letna rast je sredi leta 2018 znašala približno 3 % v primerjavi z 0 % v letu 2015;
18. se strinja z ECB, da so za doseganje ciljne stopnje inflacije nujno potrebne vzdržne podporne fiskalne politike ter reforme za izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje produktivnosti in rast ter povečanja plač v skladu z rastjo produktivnosti; zato poziva države članice, naj močno povečajo svoja prizadevanja v skladu z načeli „tvornega trikotnika“, in sicer spodbujanja naložb, izvajanja rasti prijaznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform ter zagotavljanja odgovornih fiskalnih politik;
19. je zaskrbljen zaradi hitro rastočih cen nepremičnin v nekaterih državah članicah; zato poziva k previdnosti pred tveganjem ponovnega pojava nepremičninskih balonov ter pretirane zadolženosti gospodinjstev in zasebnega sektorja v nekaterih državah članicah;
20. je seznanjen s pripombami predsednika ESRB Maria Draghija,[3] da je to, da mednarodni vlagatelji, zlasti tisti, ki delujejo na področju čezmejnega financiranja, in nebančni vlagatelji iščejo donos, glavni vir ranljivosti, ki vodi v preobremenjenost nepremičninskih trgov v EU, in da bi oblikovalci politik morali proučiti, ali bi bilo treba uvesti makrobonitetne instrumente za nebančne subjekte, zlasti v zvezi z njihovo izpostavljenostjo, povezano s poslovnimi nepremičninami;
21. se brez poseganja v neodvisnost ECB strinja z njeno odločitvijo, da na vzdržen način preneha izvajati program nakupa sredstev, glede na prejete podatke, ki potrjujejo njeno srednjeročno napoved glede inflacije, ter meni, da bi se moral ta instrument uporabljati samo začasno, saj ustvarja nova tveganja za finančno stabilnost in manjša spodbude za konsolidacijo javnih financ in izvajanje strukturnih reform; priznava, da je zanašanje na monetarno politiko kot podporo za okrevanje po krizi imelo tudi nenačrtovane posledice;
22. zlasti poudarja, da imajo lahko dolgotrajni nestandardni ukrepi politike znatne negativne distribucijske učinke; zato poziva ECB, naj v svoje prihodnje letno poročilo vključi celovito in podrobno analizo stranskih učinkov svojih ukrepov monetarne politike, vključno s potencialnimi tveganji za zavarovalniški in pokojninski sektor;
23. ugotavlja, da je program nakupa v javnem sektorju z 1,9 bilijona EUR na koncu leta 2017 predstavljal največji del programa nakupa sredstev; poudarja, da je pri nakupih v javnem sektorju pomembno upoštevati omejitev izdajatelja v višini 33 %;
24. ugotavlja, da je med vsemi programi nakupa v zasebnem sektorju program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja z 82 milijardami EUR neto nakupov največ prispeval k programu nakupa sredstev v letu 2017; pozdravlja dejstvo, da ECB od leta 2017 objavlja poln seznam vseh imetij programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tudi imena izdajateljev, skupaj z zbirnimi podatki o teh imetjih po državah, tveganjih, ocenah in sektorjih; poziva ECB, naj za vse programe nakupa sredstev, vključno z ABSPP in CBPP3, uporablja podobno politiko preglednosti, ter naj sprejme nadaljnje ukrepe za razkritje operativnih postopkov, ki se uporabljajo pri izbiri vrednostnih papirjev, ki jih kupujejo nacionalne banke; poudarja, da program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja nikakor ne sme voditi v izkrivljanje konkurence na notranjem trgu;
25. opozarja, da je ECB institucija EU in je zato zavezana Pariškemu sporazumu; poziva ECB, ob polnem upoštevanju njenih nalog, njene neodvisnosti in okvira za obvladovanje tveganj, naj v svoje politike vključi zavezo Pariškemu sporazumu ter ekonomska, socialna in upravljavska načela;
26. pozdravlja preglednost, ki jo s svojimi predhodnimi smernicami zagotavlja ECB; priznava odločitev ECB, da je glede na trenutne negotovosti na svetovni ravni primerno ohraniti nizke obrestne mere;
27. poudarja, da bosta pravilno zaporedje in izvajanje opustitve izrednih ukrepov monetarne politike ključni za preprečitev motenj na trgu; opozarja, da je možno nadaljevati povečevanje mer in obenem ohranjati stabilen obseg bilance stanja za Eurosistem, če gospodarske razmere to dovoljujejo;
28. poudarja pomembnost komunikacije in smernic za uspešno normalizacijo monetarne politike;
29. se zaveda različnih učinkov, ki naj bi jih normalizacija monetarne politike imela na države članice in ki bodo odvisni od ravni in profila zapadlosti njihovega dolga;
30. poudarja obsežnost regulativnih in strukturnih sprememb, ki so se zgodile od zadnje gospodarske krize, ter njihovo pomembnost za številna področja, povezana z monetarno politiko; poudarja pomembnost raziskav in študij, da bi bolje razumeli novo okolje, ki je nastalo s spremembami v zadnjih desetletjih, ter posledice teh sprememb za vodenje monetarne politike;
31. je seznanjen z učinkom negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, ki za banke velja od junija 2014; meni, da bi lahko ta ukrep, če se bo še izvajal, vplival na donosnost bančnega sektorja, in da bi ga bilo treba postopno opustiti v okviru normalizacije monetarne politike v skladu s sedanjim okrevanjem;
32. se zaveda morebitnega nadaljevanja ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, ki bankam zagotavljajo srednjeročno financiranje pod ugodnimi pogoji, če je to financiranje dejansko uporabljeno za odobritev novih kreditov realnemu gospodarstvu; je seznanjen z vse večjim povpraševanjem bank v euroobmočju pri zadnjih ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega financiranja leta 2017, ki je morda posledica pričakovane rasti obrestnih mer za depozite in možnosti poceni dobička; poziva ECB, naj pozorno spremlja ta razvoj, da bi zagotovila, da se ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega financiranja res uporabljajo za spodbujanje bančnih posojil realnemu gospodarstvu;
33. je seznanjen z naraščanjem saldov v sistemu TARGET2, ki kaže na stalen odliv kapitala iz obrobnih regij euroobmočja; je seznanjen, da po mnenju ECB spremembe saldov v sistemu TARGET predvsem odražajo likvidnostne tokove, ki nastajajo v okviru programa nakupa sredstev, in niso znak ponovnih stresnih razmer na finančnih trgih; poziva ECB, naj pojasni osnovne dejavnike in morebitna tveganja zaradi neravnovesij, ki bi jih to lahko povzročilo;
Drugi vidiki
34. pozdravlja sprejetje sporazuma o izredni likvidnostni pomoči, ki pojasnjuje porazdelitev odgovornosti, stroškov in tveganj; ugotavlja, da bo treba ta sporazum pregledati najpozneje leta 2019; meni, da bi bilo treba o odobritvi izredne likvidnostne pomoči odločati na ravni EU;
35. poziva ECB, naj razkrije celotne zneske dobičkov, ki jih je Eurosistem ustvaril prek programa o dogovoru o neto finančnih sredstvih (ANFA) in programa za trge vrednostnih papirjev (SMP) od leta 2010 do končnega poteka programa, s specifično razdelitvijo po državah, v katerih so bili izvedeni nakupi na trgu vrednostnih papirjev (Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Italija);
36. pozdravlja spremembo člena 22 Statuta ESCB in ECB, da bi zagotovili jasno pravno podlago, ki bi Eurosistemu omogočila, da izvaja svojo vlogo centralne banke izdajateljice za centralne klirinške nasprotne strani, ter s tem dodelila ECB pristojnost urejanja dejavnost klirinških sistemov, vključno s klirinškimi nasprotnimi stranmi, z namenom učinkovitega obvladovanja tveganj, ki jih ti sistemi predstavljajo za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne monetarne politike;
37. poziva ECB, naj upošteva priporočila organizacije Transparency International, zlasti v zvezi z njeno vlogo v okviru trojke;
38. poziva ECB, naj nadaljuje svoja prizadevanja za zagotovitev, da bodo banke dobro pripravljene na vse možne nepredvidene dogodke, povezane z brexitom; jo poziva tudi, naj se ustrezno pripravi, da bo zagotovila stabilnost finančnih trgov EU, tudi v primeru brexita brez dogovora;
39. poudarja, da si morajo po brexitu države članice euroobmočja prizadevati za skupno regulativno strategijo v zvezi s finančnim sektorjem namesto škodljive negativne konkurence;
40. se strinja, da bi dobro delujoč, raznolik in povezan kapitalski trg ugoden za prenos enotne monetarne politike; poziva k pospešitvi izvajanja projekta unije kapitalskih trgov, da bi poglobili finančno povezovanje, kar bi pomagalo okrepiti odpornost na pretrese in povečati učinkovitost prenosa denarne politike po vsej monetarni uniji, da bi spodbudili delitev tveganja z zasebnim sektorjem v okviru bančne unije in Unije kot celote; opozarja, da bi program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja lahko pomagal omiliti pogoje za financiranje podjetij (npr. za nefinančne družbe (nefinančne nasprotne stranke));
41. meni, da bodo globlje in bolje povezani evropski kapitalski trgi, ki bodo posledica prehoda na unijo kapitalskih trgov EU ter postopnega dokončanja bančne unije, prispevali h globini in likvidnosti finančnih trgov euroobmočja in obenem okrepili mednarodni položaj eura;
42. poziva ECB, naj ostane pozorna na dostop do posojil za mala in srednja podjetja, zlasti ob upočasnjenem izboljševanju njihovega finančnega položaja, ki ga je zabeležila raziskava SAFE o dostopu podjetij do posojil iz junija 2018; poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotavlja alternativne vire financiranja za MSP, ki dopolnjujejo vire iz bančnega sektorja;
43. meni, da je najhitrejši način za vzpostavitev dobro delujoče unije kapitalskih trgov obravnavanje nacionalnih predpisov, ki dobro delujočim kapitalskim trgom preprečujejo, da bi imeli širši učinek po Uniji, ter zmanjšanje bremena novih predpisov;
44. poziva ECB, naj poveča spremljanje razvoja tehnologije razpršene evidence in povečanih tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo finančne tehnologije;
45. ugotavlja, da se ECB strinja glede pomembnosti proučevanja relevantnosti in posledic izdaje digitalne valute centralne banke (ali digitalnega primarnega denarja) splošni javnosti; spodbuja ECB, naj izvede in objavi tako študijo;
46. poudarja pomen informacijske varnosti v finančnem sektorju in v sistemu plačevanja; poziva ECB, naj to temo še naprej podrobno spremlja in naj poudari njen pomen v mednarodnih okvirih, nadaljuje pa naj tudi sodelovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;
47. se strinja z ECB, da je fizični denar pomembno zakonito plačilno sredstvo, saj je euro edino zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju, in opozarja vse države članice euroobmočja, da bi moralo biti sprejemanje eurokovancev in bankovcev pravilo pri transakcijah v trgovini na drobno, brez poseganja v pravico teh držav članic, da določijo zgornje meje za gotovinska plačila v okviru boja proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;
48. se pridružuje stališčem članov Izvršilnega odbora o pomembnosti razvoja resnično evropskih plačilnih sistemov, ki ne bodo občutljivi za zunanje motnje, kot so tiste politične narave;
49. opozarja na poziv predsednika Junckerja iz njegovega nagovora o stanju v Uniji za leto 2018, da je treba obravnavati mednarodno vlogo evra in da mora ta prevzeti svojo vlogo na mednarodnem prizorišču;
50. poudarja, da je pomembno, da je ECB odgovorna do Parlamenta; v zvezi s tem pozdravlja stalni dialog med ECB in Parlamentom ter redne obiske predsednika ECB in po potrebi drugih članov Izvršilnega odbora pri Odboru za ekonomske in monetarne zadeve ali na plenarnem zasedanju; spodbuja ECB, naj nadaljuje ta dialog; poudarja, da je ECB izboljšala svojo komunikacijo; meni, da bi si morala ECB še naprej prizadevati, da bodo njene odločitve dostopne in razumljive vsem državljanom, ter z ukrepi ohranjati stabilnost cen v euroobmočju, s tem pa tudi kupno moč skupne valute;
51. čestita ECB za dosedanje delo, ki je okrepilo njeno preglednost in demokratično odgovornost do evropskih državljanov in Parlamenta;
52. poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, naj sprejme ukrepe za izboljšanje vzpostavitve monetarnega dialoga s predsednikom ECB;
53. pozdravlja izboljšane in bistvene povratne informacije, razdeljene po oddelkih, ki jih je ECB predložila v zvezi s pripombami Parlamenta glede letnega poročila ECB za leto 2016; poziva ECB, naj ostane zavezana odgovornosti in še naprej vsako leto objavlja svoje pisne povratne informacije v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB;
54. želi spomniti, da v prihodnjih mesecih Svet ECB čakajo pomembne spremembe, saj bo več članov Izvršilnega odbora, vključno s predsednikom, končalo svoj mandat; meni, da bi bilo treba te spremembe v skladu s Pogodbama pripraviti skrbno in popolnoma pregledno, skupaj s Parlamentom; poziva Svet, naj pripravi uravnotežen ožji seznam vsaj treh možnih kandidatov za vsa prihodnja delovna mesta, da bi Parlament lahko imel pomembnejšo svetovalno vlogo pri postopku imenovanja; ponavlja svoje stališče, da je treba izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov, tako v Izvršilnem odboru kot na splošno med zaposlenimi pri ECB; poudarja, da člane Izvršilnega odbora ECB izbirajo izključno na podlagi njihovega priznanega ugleda in poklicnih izkušenj na monetarnem ali bančnem področju;
55. se strinja s predsednikom Draghijem, ki je v svojem govoru 13. septembra dejal, da so številne nasprotujoče si napovedi, ki v zadnjih mesecih niso bile skladne z dejstvi, v Italiji povzročile nenadno rast donosov državnih obveznic in povečanje razpona, kar je imelo negativne posledice za podjetja in družine;
°
° °
56. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0025.
- [2] UL L 139, 11.5.1998, str. 1.
- [3] Na predstavitvi, ki jo je organiziral z ESRB pri Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 9. julija 2018.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
27.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 2 3 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Stefan Gehrold, Sven Giegold, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Marisa Matias, Gabriel Mato, Alex Mayer, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Anne Sander, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jeppe Kofod, Thomas Mann, Luigi Morgano, Andreas Schwab, Joachim Starbatty, Lieve Wierinck |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Luis de Grandes Pascual |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
39 |
+ |
|
|
ALDE |
Thierry Cornillet, Petr Ježek, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck |
|
|
ECR |
Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Joachim Starbatty, Kay Swinburne |
|
|
PPE |
Stefan Gehrold, Luis de Grandes Pascual, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Andreas Schwab, Theodor Dumitru Stolojan |
|
|
S&D |
Hugues Bayet, Pervenche Berès, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Alex Mayer, Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker |
|
|
VERTS/ALE |
Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato |
|
|
2 |
- |
|
|
EFDD |
Bernard Monot, Marco Valli |
|
|
3 |
0 |
|
|
GUE/NGL |
Marisa Matias, Martin Schirdewan, Miguel Viegas |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani