POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev
7.12.2018 - (COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD)) - ***I
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Christel Schaldemose
Pripravljavec mnenja (*):
Francis Zammit Dimech, Odbor za pravne zadeve
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev
(COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0238),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0165/2018),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018[1],
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A8-0444/2018),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Spletne posredniške storitve so ključno gonilo podjetništva, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju. Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga. Tudi potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem ponudbe blaga in storitev, ki so na voljo na spletu. |
(1) Spletne posredniške storitve so ključno gonilo podjetništva in novih poslovnih modelov, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju. Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga. Tudi potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem spletne ponudbe blaga in storitev ter z zagotavljanjem konkurenčnih cen. Vendar pa je treba obravnavati morebitno pravno negotovost, ki bi lahko nastala zaradi pojava novih tehnologij. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno s samozaposlenimi ter mikro-, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost, ki bi lahko poleg na mikropodjetja ter mala in srednja podjetja vplivala tudi na velika podjetja, imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč. Če se ta večja pogajalska moč zlorabi, jim lahko to omogoči, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji, kar je še bolj pomembno. Potrošniki so gospodarstvo spletnih platform vzeli za svoje, konkurenčno, pravično in pregledno spletno okolje, kjer podjetja ravnajo odgovorno, pa je poleg tega bistvenega pomena za blaginjo potrošnikov. Če dominantni ponudniki spletnih posredniških storitev postanejo vratarji informacij, izbire in cen, to občutijo tudi potrošniki. Premajhna preglednost in pravna negotovost v gospodarstvu spletnih platform, vključno z odnosi med podjetji, lahko poleg tega oslabita zaupanje potrošnikov v internetno gospodarstvo. S to uredbo bi morali izboljšati pravičnost in povečati preglednost za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev, kar naj bi konec koncev koristilo potrošnikom. Vendar pa so neposredne posledice novih poslovnih modelov in tehnološkega razvoja za potrošnike obravnavane v predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov1a. |
|
__________________ |
|
1a COD(2018)0090 |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) Podobno so lahko splošni spletni iskalniki tudi pomemben vir internetnega prometa za podjetja, ki potrošnikom nudijo blago ali storitve prek spletišč, zato lahko znatno vplivajo na poslovni uspeh takih uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki prek spleta nudijo svoje blago ali storitve na notranjem trgu. V zvezi s tem razvrstitev spletišč s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, vključno s spletišči, prek katerih uporabniki s poslovnim spletiščem nudijo svoje blago in storitve potrošnikom, pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh teh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Tudi če ponudniki spletnih iskalnikov niso v pogodbenem razmerju z uporabniki s poslovnim spletiščem, lahko enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom uporabnikov s poslovnim spletiščem, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
(3) Podobno so lahko splošni spletni iskalniki tudi pomemben vir internetnega prometa za podjetja, ki potrošnikom nudijo blago ali storitve prek spletišč, zato lahko znatno vplivajo na poslovni uspeh takih uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki prek spleta nudijo svoje blago ali storitve na notranjem trgu. V zvezi s tem razvrstitev spletišč s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, vključno s spletišči, prek katerih uporabniki s poslovnim spletiščem nudijo svoje blago in storitve potrošnikom, pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh teh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Tudi če ponudniki spletnih iskalnikov niso v pogodbenem razmerju z uporabniki s poslovnim spletiščem, lahko enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen, lahko ovira običajno konkurenco na trgu in lahko škodi pravnim interesom uporabnikov s poslovnim spletiščem, posredno, a znatno pa tudi interesom potrošnikov v Uniji. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) V nekaterih primerih imajo lahko operacijski sistemi vlogo posrednikov med poslovnimi uporabniki in potrošniki. Ker je treba opredelitev spletnih posredniških storitev v tej uredbi razumeti kot tehnološko nevtralno, v njo pa zajeti storitve, ne glede na njihovo stopnjo integracije s programsko opremo in kakršno koli strojno opremo, ki se uporablja za zagotavljanje teh storitev, kadar operacijski sistemi delujejo kot spletne posredniške storitve v smislu te uredbe, bi morale tudi za ponudnike navedenih operacijskih sistemov veljati obveznosti, določene za ponudnike spletnih posredniških storitev v tej uredbi. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Odvisnost poslovnih uporabnikov od spletnih posredniških storitev povzroča tudi razmere, v katerih imajo poslovni uporabniki pogosto omejene možnosti, da posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih, kadar je spor posledica enostranskih dejanj ponudnikov teh storitev. V veliko primerih ti ponudniki nimajo vzpostavljenih dostopnih in učinkovitih internih sistemov za obravnavo pritožb. Obstoječi alternativni mehanizmi za izvensodno reševanje sporov so lahko prav tako iz več razlogov neučinkoviti, tudi zaradi pomanjkanja specializiranih mediatorjev in strahu poslovnih uporabnikov pred povračilnimi ukrepi. |
(4) Narava odnosa med poslovnimi uporabniki in spletnimi posredniškimi storitvami lahko privede do razmer, v katerih imajo poslovni uporabniki pogosto omejene možnosti, da posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih, kadar je spor posledica enostranskih dejanj ponudnikov teh storitev. V veliko primerih ti ponudniki nimajo vzpostavljenih dostopnih in učinkovitih internih sistemov za obravnavo pritožb. Obstoječi alternativni mehanizmi za izvensodno reševanje sporov so lahko prav tako iz več razlogov neučinkoviti, tudi zaradi pomanjkanja specializiranih mediatorjev in strahu poslovnih uporabnikov pred povračilnimi ukrepi. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi trgovinski posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev, ki zlorabljajo svoj položaj, uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ter odsotnost ustreznega mehanizma pravnega sredstva ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga in pojav novih subjektov na trgu. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezno preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform. |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezne spodbude za podporo poštenim in sorazmernim poslovnim praksam in preglednost, zlasti v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov, vključno s storitvami glasovnega upravljanja. Hkrati bi morala navedena pravila omogočiti prepoznavanje in zaščito pomembnega inovacijskega potenciala širšega gospodarstva spletnih platform in dovoliti zdravo konkurenco, ki bi vodila k povečanju izbire za potrošnike. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. V skladu z Uredbo (ES) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta bi to pomenilo, da spletne posredniške storitve in spletni iskalniki usmerjajo dejavnosti v potrošnike iz ene ali več držav članic, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. Pravila glede izbire prava in izbire sodišča v pogodbenih zadevah v mednarodnem pravu in pravu Unije so bila zasnovana v zvezi z običajnimi komercialnimi pogodbami, ki jih izpogajajo strani in njihovi pravni zastopniki. Vprašljivo je, do katere mere so ta pravila ustrezna za posebne razmere sporazumov za platforme in na splošno za sporazume v digitalni dobi. To vprašanje bi bilo treba nadalje obravnavati. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) V raznovrstnih poslovnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali sploh niso sklenjeni prek spleta. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij tako med ponudniki in poslovnimi uporabniki kot med ponudniki in potrošniki. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. |
(8) V raznovrstnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali sploh niso sklenjeni prek spleta, kar pomeni, da ni določena nobena zahteva za kakršno koli pogodbeno razmerje med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki bi bilo osnovni pogoj, da bi spletna posredniška storitve spadala na področje uporabe te uredbe. Storitve, pri katerih je lajšanje začetka neposrednih poslov med nekaterimi poslovnimi uporabniki in potrošniki zgolj obrobnega značaja, kar pomeni, da tudi če je v omejenem številu primerov mogoče storitev razlagati kot lajšanje začetka, neposreden posel med nekaterimi poslovnimi uporabniki in potrošniki ne bi smel biti vključen, saj to ne bi bil namen storitve. Kadar storitve običajno lajšajo take posle, se lahko razlaga, da je lajšanje začetka neposrednih poslov zgolj obrobnega značaja. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij tako med ponudniki in poslovnimi uporabniki kot med ponudniki in potrošniki. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. Za tako pogodbeno razmerje med ponudniki spletnih posredniških storitev in potrošniki bi se moralo šteti, da obstaja tudi v primerih, kjer se storitve zagotavljajo potrošniku na podlagi posredovanja osebnih podatkov ali drugih podatkov potrošnika. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme in spletne storitve družbenih medijev. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom. |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, storitve glasovnega upravljanja in spletne storitve družbenih medijev. Uporabljati bi se morala za take storitve ne glede na nastajajoči ali prihodnji razvoj, ki bi spremenil njihovo tehnološko ali komercialno oblikovanje, vključno na primer z njihovo interakcijo s programskimi operacijskimi sistemi. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9a) V nekaterih primerih bi lahko bilo razlikovanje med poslovnimi uporabniki in neposlovnimi uporabniki spletnih posredniških storitev zapleteno. A to razlikovanje je pomembno, ker bi morale za poslovne uporabnike, ki potrošnikom nudijo blago ali storitve, veljati tudi strožje obveznosti do potrošnikov. V skladu s predlogom Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov1a ne bi smelo biti prepuščeno ponudniku spletnih posredniških storitev, da odloča o tem, ali je določen uporabnik poslovni uporabnik ali ne. Uporabniki spletnih posredniških storitev bi namesto tega morali imeti možnost izraziti, ali so poslovni uporabniki ali ne, pri čemer bi poslovni uporabniki morali izpolnjevati strožje obveznosti do potrošnikov. |
|
__________________ |
|
1a COM(2018)0185. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9b) Opredelitev pomožnih operacijskih sistemov bi morala zajemati operativne sisteme, ki so bistveni za krmiljenje mobilne naprave, ki so tesno povezani s spletno posredniško storitvijo in ta spletna posredniška storitev nadzoruje glavni kanal, prek katerega se lahko aplikacija namesti, in kadar razvoj in nadgradnjo takšnega operacijskega sistema posredno ali neposredno zagotavlja ali nadzoruje ponudnik povezanih storitev spletnega posredništva. Opredelitev pomožnih operacijskih sistemov bi se morala uporabljati za storitve ne glede na nastajajoči ali prihodnji, ki bi spremenil njihovo tehnološko ali komercialno zasnovo, vključno z uporabo glasovnih ukazov. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) V skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in glede na dejstvo, da je bil odvisen položaj poslovnih uporabnikov ugotovljen pretežno v zvezi s spletnimi posredniškimi storitvami, ki služijo kot vstopna točka do potrošnikov kot fizičnih oseb, je treba koncept potrošnika, ki se uporablja za razmejitev področja uporabe te uredbe, razumeti kot nanašajoč se zgolj na fizične osebe, kadar ravnajo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti. |
(10) V skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in glede na dejstvo, da je bil odvisen položaj poslovnih uporabnikov ugotovljen pretežno v zvezi s spletnimi posredniškimi storitvami, ki služijo kot vstopna točka do potrošnikov kot fizičnih oseb, je treba koncept potrošnika, ki se uporablja za razmejitev področja uporabe te uredbe, razumeti kot nanašajoč se zgolj na fizične osebe, kadar ravnajo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti. V tej uredbi se torej iz področja uporabe izključijo spletne posredniške storitve, ki samo neposredno ali ciljno ponujajo blago in storitve podjetij drugim podjetjem, ker ni neposrednih posledic za potrošnike. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi širša od opredelitve, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. Glede na visoko hitrost inovacij, bi morala biti opredelitev tehnološko nevtralna. Zlasti bi jo bilo treba razumeti tako, da bi zajemala glasovne zahteve. |
__________________ |
__________________ |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. Ali so bili pogoji uporabe storitev individualno dogovorjeni, bi bilo treba ugotoviti na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, da so bile morda individualno dogovorjene nekatere določbe. |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati za pogoje uporabe storitev pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovnimi uporabniki, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12a) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko zagotavljajo ali nadzorujejo druge storitve ali programsko opremo, kar bi lahko v nekaterih primerih omogočilo, da se ta programska oprema ali storitve uporabijo za izogibanje obveznostim, naloženih ponudnike spletnih posredniških storitev v tej uredbi v tej uredbi. Brez razširjanja področja uporabe te uredbe in zahtev, ki so v njej določene za to programsko opremo ali storitve, ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli uporabljati te programske opreme ali storitev za izogibanje obveznostim, naloženim spletnim posredniškim storitvam. Nadzor v tej uredbi je treba razumeti kot nadzor v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št 139/2004, kar pomeni, da bi morali nadzor sestavljati pravice, pogodbe in morebitna druga sredstva, ki ločeno ali v kombinaciji in ob upoštevanju zadevnih dejstev ali zakonodaje zagotavljajo možnost izvajanja odločilnega vpliva na podjetje. Ta odločilni vpliv bi se lahko izvajal zlasti z lastništvom, pravico do uporabe vseh ali dela sredstev podjetja ali pravicami ali pogodbo, ki omogočajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in nedvoumno, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in razumljivem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in razumljivo, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. Poleg tega se jezik, ki zavaja pri izbiri formulacij, ne bi smel šteti za preprostega in razumljivega. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13a) Da bi v odnosih med ponudniki spletnih posredniških storitev in njihovimi poslovnimi uporabniki zagotovili ne le preglednost, pač pa tudi pravičnost, bi morali biti pravični in sorazmerni tudi splošni pogoji, tako da bi se upoštevala narava dejavnosti ponudnika spletnih posredniških storitev in poslovnega uporabnika. Pogoji se ne bodo šteli za pravične in sorazmerne, če bodo na primer močno odstopali od dobrega poslovnega ravnanja v okviru določene gospodarske dejavnosti, v kateri se spletne posredniške storitve izvajajo, ali pa če bodo v nasprotju z načeloma dobre vere in poštenja. Zadevni organi za izvrševanje bi morali pri ocenjevanju teh splošnih zahtev upoštevati tudi naravo in namen pogodbe, okoliščine primera ter poslovne običaje in prakse. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13b) Da bi bilo poslovnim uporabnikom dovolj jasno, kje in komu se tržijo njihovo blago ali storitve, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev svojim poslovnim uporabnikom zagotavljati preglednost glede dodatnih kanalov in potencialnih povezanih programov, ki jih ponudniki spletnih posredniških storitev lahko uporabijo za trženje tega blaga ali storitev. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni. Navedeno obvestilo se ne bi smelo uporabljati, kadar in v kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in v kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni pred spremembo in najmanj 30 dni v primerih, kadar sprememba zahteva, da poslovni uporabnik bistveno tehnično prilagodi blago ali storitve, da bodo skladni s spremembo. Koncepta spremembe ne bi smeli razumeti kot da zajema spremembe pogojev, ki so izključno upravne narave, kot je sprememba telefonske številke ali naslova ponudnika. Izjemoma se navedeni roki za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar in v kolikor se jim je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in v kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava ter v primerih, ko ponudnik ukrepa obravnava nevarnosti, ki bi škodovale storitvi, potrošnikom ali drugim uporabnikom ter zanje pomenile varnostne težave, saj lahko zaradi raznolikih vsebin, ki jih poslovni uporabniki širijo prek spletnih posredniških storitev, pride do nepredvidenih nevarnosti in praks na način, ki zahteva takojšnji odziv. Poslovni uporabniki bi morali imeti pravico, da prekinejo svoj sporazum v 15 dneh po prejemu obvestila o spremembi, za katero menijo, da je zanje škodljiva. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Predložitev novega blaga ali storitev ali njihova posodobitev v okviru spletne posredniške storitve splošno šteje za jasno pritrdilno dejanje poslovnega uporabnika. Ker pa bi lahko spremembe pogojev v nekaterih primerih zahtevale znatne spremembe od poslovnega uporabnika, da bi izpolnil nove pogoje, se od poslovnih uporabnikov ne bi smelo zahtevati, da svojega blaga in storitev na posodabljajo, na primer glede vsebine storitev, medtem ko se poslovni uporabnik pripravlja na izpolnjevanje novih pogojev. Zato se, kadar obdobje po obvestitvi traja 30 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uvesti znatne tehnične prilagoditve blaga ali storitev, šteje, da se obdobje po obvestitvi ne bi smelo izteči samodejno, če poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve ali jih posodobi. Ponudnik spletnih posredniških storitev bi moral pričakovati, da bodo spremembe pogojev od poslovnega uporabnika zahtevale bistvene tehnične prilagoditve, kadar se na primer dodajo ali odstranijo celotne funkcije spletne posredniške storitve, do katere imajo poslovni uporabniki dostop, ali kadar morajo poslovni uporabniki reprogramirati svoje blago in storitve, da bi lahko nadaljevali delovanje na platformi. Kadar se poslovnim uporabnikom sporoči več sprememb pogojev hkrati, bi 30-dnevni rok za obveščanje in izjema za samodejni iztek roka za obveščanje morala veljati samo za spremembe, za katere se razumno pričakuje, da bodo zahtevale znatne tehnične prilagoditve s strani poslovnih uporabnikov. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki in zagotovi pravna varnost za obe strani, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče ugotovi, da so neskladni pogoji uporabe storitev nični in neveljavni, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/33422 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o začasni onemogočitvi, omejitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Poleg tega je lahko pravno zavezan, da določene vsebine odstrani ali v celoti ali delno začasno onemogoči, omeji ali ukine zagotavljanje svojih storitev. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o onemogočenju, omejitvi ali ukinitvi ustrezno vnaprej obveščeni, razen v primerih, ko je ponudnik spletnih posredniških storitev pravno zavezan, da svoje storitve takoj onemogoči, omeji ali ukine. V nekaterih primerih za ponudnika spletne posredniške storitve morda ne bo veljala pravna obveznost ukinitve svojih storitev, kot v primeru odpoklica izdelka, ki ga zahtevajo organi za nadzor trga, čeprav ima ponudnik upravičene razloge za dvom glede varnosti proizvoda ali storitve ali za sum, da gre za ponarejanje, goljufijo ali neustreznost proizvoda ali storitve za mladoletnike. V takih primerih bi moral ponudnik spletne posredniške storitve imeti možnost, da nemudoma ukrepa in zaščiti potrošnike. Vendar pa bi bilo treba v teh izjemnih primerih, v katerih bi se storitve lahko nemudoma onemogočile, omejila ali ukinile, poslovnemu uporabniku v vsakem primeru posredovati obrazložitev razlogov za onemogočitev, omejitev ali ukinitev storitve. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/334 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. V nekaterih primerih odločitev ponudnika spletne posredniške storitve temelji na obvestilih tretjih strani. Konkurenti lahko ta obvestila zlorabijo. Priporočilo Komisije (EU) 2018/33422 zahteva, da morajo biti ta obvestila dovolj natančno in ustrezno utemeljena, da bi ponudnik storitev gostovanja lahko sprejel informirano in premišljeno odločitev glede vsebine, na katero se obvestilo nanaša. Od ponudnikov spletnih posredniških storitev bi zato bilo treba zahtevati, da posredujejo informacije o vsebini obvestila poslovnim uporabnikom v primerih, kadar je sprejeta odločitev o začasni onemogočitvi, omejitvi ali ukinitvi zagotavljanja storitev po obvestilu tretje strani, da bi poslovni uporabnik lahko enostavno zavrnil očitno krivične prijave. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi, razen v primerih, ko je ponudnik spletnih posredniških storitev pravno zavezan, da jih ne razkrije ali ko lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže, da je zadevni poslovni uporabni večkrat kršil veljavne pogoje, zaradi česar je bila uvedena začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev. |
__________________ |
__________________ |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. V primerih, kadar razkritje vseh parametrov v pogojih uporabe storitev tehnično ni možno ali bi imelo učinek razkritja ponderiranja vseh posameznih parametrov, bi se morali navesti samo glavni parametri in razlogi za njihovo relativno pomembnost. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se na vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Med prikazovanjem rezultatov bi morala spletna posredniška storitev v bližini vsake razvrstitve razkriti, ali je nanjo vplivala različna obravnava ali neposredno ali posredno plačilo, pogodbeno razmerje ali neposredno lastniško razmerje. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. V skladu s predlogom Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov spletnih bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati, da potrošnikom zagotovijo informacije o parametrih, ki vplivajo na razvrstitev. Medtem ko bi se morale informacije potrošniku ponuditi na jasen in razumljiv način, ki bi bil prilagojen njegovim potrebam, bi se morale poslovnemu uporabniku in potrošniku ponuditi informacije, ki bi bile v vsakem primeru dovolj podobne, da bi se lahko obe strani (tista, ki blago ali storitev nudi, in tista, ki blago ali storitev išče) odločali na podlagi preglednih iskanj. |
|
__________________ |
|
|
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Čeprav ponudnikom pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja pod nobenim pogojem ni treba razkriti poslovnih skrivnosti, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta23, bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis parametrov za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. V primerih, kadar razkritje vseh parametrov v pogojih uporabe storitev tehnično ni možno ali bi imelo učinek razkritja ponderiranja vseh posameznih parametrov, bi se morali navesti samo glavni parametri in razlogi za njihovo relativno pomembnost. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe parametrov zlahka ugotovljive. Čeprav zahteva po razkritju parametrov razvrščanja ne bi smela posegati v Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta23, bi moral pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. Posodobljeni opis glavnih parametrov bi koristil uporabnikom, ki niso uporabniki poslovnega spletišča spletnega iskalnika. V nekaterih primerih se ponudniki spletnih iskalnikov lahko odločijo, da bodo vplivali na razvrstitev v določenem primeru ali odstranili spletišče iz razvrstitve na podlagi prijave tretjih strani. Od ponudnikov spletnih iskalnikov se za razliko od ponudnikov spletnih posredniških storitev ne more pričakovati, da bodo uporabnika poslovnega spletišča neposredno obvestili o odstranitvi s seznama ali spremembi razvrstitve na podlagi prijave, saj med strankama ni pogodbenega razmerja. Kljub temu bi moral imeti uporabnik poslovnega spletišča možnost, da pregleda obvestilo, na podlagi katerega je v določenem primeru prišlo do spremembe v razvrstitvi ali odstranitve s seznama, tako da preučijo vsebino obvestila v javno dostopni spletni zbirki podatkov. S tem bi se zmanjšala možnost morebitne zlorabe prijav s strani konkurentov, ki bi lahko povzročile odstranitev s seznama. |
__________________ |
__________________ |
23 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). |
23 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18a) Da bi lahko poslovni uporabniki uživali koristi informacij v zvezi s parametri razvrstitve, bi moral i rezultati razvrstitve odražati pristno in nepristransko uporabo teh parametrov in relativni pomen parametrov, ki jih razkrivajo ponudniki spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov. Na primer, če je več poslovnih uporabnikov v primerljivem položaju kar zadeva parametre, za katere je ponudnik razkril, da določajo razvrstitev, bi morali imeti možnost predvideti, da razvrstitev odraža njihov podoben položaj v primerjavi s temi parametri. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18b) Ponudniki spletnih iskalnikov pogosto omogočajo, da uporabniki poslovnih spletišč s plačilom vplivajo na razvrstitev rezultatov iskanja. Uporabnikom poslovnih spletišč in potrošnikom bi bilo treba omogočiti dostop do jasnih podrobnosti v zvezi s tako prakso, da bi lahko razumeli učinke plačila na razvrstitev. Kljub temu bi bilo treba rezultate iskanja, na razvrstitev katerih je vplivalo plačilo, jasno označiti, da bi jih lahko enostavno razločili od drugih neplačanih rezultatov iskanja. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira, kar je lahko za ponudnika ekonomska spodbuda in možnost, da svoj nadzor nad spletno posredniško storitvijo ali spletnim iskalnikom uporabi, da svoji ponudbi ali tistim ponudbam, ki jih ponuja poslovni uporabnik pod njegovim nadzorom, zagotovi tehnične ali ekonomske prednosti, konkurenčnim poslovnim uporabnikom pa jih lahko zavrne. Takšno ravnanje lahko ogrozi pošteno konkurenco in omeji izbiro potrošnikov. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, kot so osnovne nastavitve, v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Blago ali storitve ponudnika spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika bi bilo treba obravnavati kot konkurenčno tistim njegovim poslovnim uporabnikom, kadar so blago in storitve za potrošnike, ki uporabljajo spletno posredniško storitev, medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Vendar bi morala biti vsaka taka različna obravnava spletnih posredniških storitev dovoljena la, če lahko ponudnik spletnih posredniških storitev to objektivno upraviči v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kot so sorazmernost, pravna varnost in splošna načela, ki izhajajo iz Listine o temeljnih pravicah. Poleg tega mora biti različna obravnava nediskriminatorna do drugih poslovnih uporabnikov, ki ponujajo blago ali storitve prek spletnih posredniških storitev, prav tako pa različna obravnava ne preprečuje potrošnikom, da bi med konkurenčnim blagom in storitvami, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, še vedno izbirali in uporabljali blago in storitve po lastni izbiri. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19b) Nekatere prakse je mogoče nedvoumno šteti za nepoštene v vseh okoliščinah. Te prakse so navedene na seznamu v Prilogi I k temu predlogu. Opazovalnica EU za spletne platforme bi morala stalno spremljati uporabo praks s tega seznama in njihove učinke na trgu ter Komisiji priporočati posodobitve. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24. |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Ta uredba od ponudnikov spletnih posredniških storitev zahteva preglednost glede tega, katere podatke posredujejo poslovnim uporabnikom, ne vsebuje pa nobene zahteve po posredovanju osebnih ali neosebnih podatkov tem uporabnikom, razen določenih podatkov, povezanih z ocenami teh uporabnikov in mnenji o njih, glede katerih bi bilo treba zagotoviti možnost, da jih poslovni uporabniki prejmejo v agregirani in anonimizirani obliki. V vseh primerih bi morala biti obdelava osebnih podatkov v skladu s pravnim okvirom Unije o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov v elektronskih komunikacijah, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24, Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta. |
__________________ |
__________________ |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) V skladu z Uredbo 2016/679 ima potrošnik pravico, da prejme osebne podatke, ki se nanašajo nanj in ki jih je zagotovil upravljavcu, kot je ponudnik spletnih posredniških storitev, in sicer v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, ter pravico, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu, kot je poslovni uporabnik ponudnika spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20b) Poslovni uporabniki bi morali imeti možnost prejemati anonimizirane informacije o svojem ugledu na spletu, tj. ocene in mnenja, zbrane pri ponudniku spletnih posredniških storitev, saj bi tako lahko bolje spoznali vrednost svoje blagovne znamke in na spletni platformi uspešneje delovali. Da bi poslovni uporabniki izpopolnili poznavanje svojega ugleda, bi bilo treba vzpostaviti ustrezna orodja, ki bi bila prvi korak k večji konkurenci med poslovnimi uporabniki, s tem pa bi imeli potrošniki dostop do širše izbire in bi se lahko bolj informirano odločali. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20c) Več organov na področju konkurence znotraj in zunaj Unije je začelo izvajati preiskave ali izrazilo namero o izvajanju preiskav v zvezi s primeri, ko so ponudniki spletnih posredniških storitev v dvojnem položaju trgovine in podjetja, ki v tej trgovini nudi blago ali storitve, da bi si zagotovilo ali zlorabilo prevladujoči položaj. Dostop ponudnika spletnih posredniških storitev do podatkov, pridobljenih pri transakcijah poslovnega uporabnika, lahko temu ponudniku omogoči, da na podlagi teh podatkov konkurira poslovnemu uporabniku. Da bi zagotovili pravičnost, ponudnik spletnih posredniških storitev podatkov, pridobljenih pri transakcijah poslovnega uporabnika, vključno znotraj lastne poslovne strukture, brez soglasja tega uporabnika ne bi smel razkriti tretjim stranem v komercialne namene, razen v primerih, ko je ponudnik spletnih posredniških storitev pravno zavezan, da te podatke razkrije. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve. Vendar se ne bi smelo razumeti, da obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih zakonov. |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli omejiti možnosti poslovnih uporabnikov, da potrošnikom isto blago in storitve nudijo pod drugačnimi ali istimi pogoji v okviru drugih spletnih posredniških storitev. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod drugimi pogoji in na druge načine kot prek teh storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve, in zagotoviti, da bodo te omejitve sorazmerne. Kljub temu lahko države članice v svojih nacionalnih predpisih, sprejetih v skladu s pravom Unije, te omejitve prepovejo ali omejijo. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Interni sistem za obravnavo pritožb bi moral biti pregleden, zasnovan na načelih enake obravnave in nediskriminatoren, zagotovil pa naj bi, da bi ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko pomemben delež pritožb v razumnem času rešila dvostransko. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko med obravnavo pritožbe sprejeto odločitev ohranijo. Vsakršen poskus, da se dogovor doseže prek internega sistema za obravnavo pritožb, ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in poslovnih uporabnikov, da kadar koli med postopkom obravnave pritožbe ali po njem začnejo sodni postopek. Poleg tega bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev redno objavljati informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, da bi poslovni uporabniki lažje razumeli glavne vrste težav, ki lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev, in možnosti za hitro in uspešno reševanje spora. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
__________________ |
__________________ |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23a) Pri uporabi besede „interni“ ne bi smeli razumeti, da se interni sistem za obravnavo pritožb ne more prenesti na zunanjega ponudnika storitev ali drug poslovni subjekt, če ima ta izvajalec polno pristojnost in lahko zagotovi, da interni sistem za obravnavo pritožb izpolnjuje zahteve te uredbe. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi morali seči po sodnih postopkih, ki so lahko dolgotrajni in dragi. Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati. Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavno zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila. |
(24) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi morali seči po sodnih postopkih, ki so lahko dolgotrajni in dragi. Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati. Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavno zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali vsi izbrani mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila. Mediatorje bi bilo treba spodbujati, da bi spore rešili takoj, ko bi bilo to razumno izvedljivo. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar ta delež nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov. |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar delež ponudnika spletnih posredniških storitev nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov, razen kadar bi mediator presodil, da poslovni uporabnik, ki je sprožil postopek, ni ravnal v dobri veri. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25a) Ker bi bilo treba od ponudnikov spletnih posredniških storitev dosledno zahtevati, da navedejo, s katerimi mediatorji so pripravljene sodelovati, in bi morali pri mediaciji sodelovati v dobri veri, bi bilo treba obveznost mediacije določiti tako, da poslovni uporabniki sistema mediacije ne bi zlorabljali. Zato bi morali tudi poslovni uporabniki v mediaciji sodelovati v dobri veri. Poleg tega v primerih, ko bi poslovni uporabnik sprožil več postopkov o isti zadevi, ki ne bi vodili k rešitvi spora, ali ko bi sprožil postopek o zadevi, v zvezi s katero je pred tem v procesu mediacije ravnal v slabi veri, bi moral biti ponudnik spletnih posredniških storitev v teh izjemnih primerih odvezan dolžnosti, da sodeluje v mediaciji s tem poslovnim uporabnikom. Takšne izjemne okoliščine pa ne bi smele omejevati možnosti poslovnega uporabnika, da sproži postopek mediacije, kadar po presoji mediatorja predmet mediacije ni povezan s prejšnjimi postopki. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija spodbujati vzpostavitev specializiranih mediacijskih organizacij, ki jih trenutno primanjkuje. Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in spletnih iskalnikih ter posebnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strani v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata. |
(26) Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija skupaj z državami članicami spodbujati vzpostavitev specializiranih mediacijskih organizacij, ki jih trenutno primanjkuje. Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in spletnih iskalnikih ter posebnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strani v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Različni dejavniki, kot so omejena finančna sredstva, strah pred povračilnimi ukrepi in določbe o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, lahko omejijo učinkovitost obstoječih možnosti pravnih sredstev, zlasti kadar se od poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem zahteva, da delujejo samostojno in razkrijejo svojo identiteto. Da se zagotovi učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti dana možnost organizacijam, združenjem, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem ter določenim javnim organom, vzpostavljenim v državah članicah, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči. Namen teh postopkov pred nacionalnimi sodišči bi moral biti, da se prenehajo ali prepovejo kršitve pravil iz te uredbe ter prepreči prihodnja škoda, ki bi lahko ogrozila vzdržna poslovna razmerja v gospodarstvu spletnih platform. Da se zagotovi, da take organizacije ali združenja navedeno pravico izvajajo učinkovito in primerno, bi morale izpolnjevati določena merila. Glede na poseben status ustreznih javnih organov v državah članicah, v katerih so bili vzpostavljeni, bi se moralo zahtevati le, da jim je v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega prava izrecno naloženo, da začnejo take postopke v kolektivnem interesu zadevnih strank ali v splošnem interesu, ne da bi obstajala potreba po uporabi navedenih meril za take javne organe. Taki postopki ne bi smeli v nobenem primeru vplivati na pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da individualno začnejo sodne postopke. |
(27) Različni dejavniki, kot so omejena finančna sredstva, strah pred povračilnimi ukrepi in določbe o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, lahko omejijo učinkovitost obstoječih možnosti pravnih sredstev, zlasti kadar se od poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem zahteva, da delujejo samostojno in razkrijejo svojo identiteto. Da se zagotovi učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti dana možnost organizacijam, združenjem, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem ter določenim javnim organom, vzpostavljenim v državah članicah, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči. Namen teh postopkov pred nacionalnimi sodišči bi moral biti, da se prenehajo ali prepovejo kršitve pravil iz te uredbe ter prepreči prihodnja škoda, ki bi lahko ogrozila vzdržno poslovno razmerje v gospodarstvu spletnih platform, vključno z razmerji, ki jih vzdržujejo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja. Da bi zagotovili, da bi take organizacije ali združenja navedeno pravico izvajale učinkovito in primerno, bi morale izpolnjevati določena merila, zlasti v zvezi s preglednostjo financiranja. Od države članic bi bilo treba zahtevati, da ustanovijo ali imenujejo takšne javne organe. Glede ustreznih javnih organov bi bilo treba zahtevati le, da jim je v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega prava izrecno naloženo, da začnejo take postopke v kolektivnem interesu zadevnih strank ali v splošnem interesu, ne da bi obstajala potreba po uporabi navedenih meril za take javne organe. Taki postopki ne bi smeli v nobenem primeru vplivati na pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da individualno začnejo sodne postopke. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27a) V določenih primerih je za kršitve določb te uredbe potrebna hitra in prilagodljiva izvršitev. Organi izvrševanja, ki jih ustanovijo ali imenujejo države članice, bi morali biti odgovorni za ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe. Organi izvrševanja bi morali biti ustanovljeni poleg vzpostavljenih sodnih postopkov, ki jih lahko sprožijo zastopniške organizacije, združenja ali javni organi, ki so določeni v tej uredbi. Odločitve organov izvrševanja bi se lahko izpodbijale v sodnih postopkih v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27b) Uporabo te uredbe je treba pozorno spremljati. Države članice bi morale imenovati nacionalne organe, ki bi od ponudnikov spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov zahtevali ustrezne informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje te uredbe. Ti organi bi morali zbrane informacije na zahtevo predložiti Komisiji in opazovalnici EU za spletne platforme. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28a) Zaradi preglednosti in odgovornosti ter predvidene vloge in nalog bi bilo treba opazovalnico EU za spletne platforme ustanoviti kot organ v okviru te uredbe poleg tega, da je bila s sklepom Komisije 2018)2393 ustanovljena kot skupina strokovnjakov. Opazovalnica bi morala izpolnjevati naloge, ki so ji dodeljene v tej uredbi, neodvisno in v javnem interesu ter bi zato morala biti sestavljena iz širokega nabora neodvisnih strokovnjakov z dokazano usposobljenostjo in izkušnjami iz gospodarstva spletnih platform. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(29) Komisija bi morala to uredbo redno ocenjevati, zlasti da se ugotovi potreba po spremembah glede na ustrezni tehnološki ali poslovni razvoj. |
(29) Komisija bi morala to uredbo redno ocenjevati in pozorno spremljati njen učinek na gospodarstvo spletnih platform, zlasti da bi ugotovila potrebo po spremembah glede na ustrezni tehnološki ali poslovni razvoj, ter po opravljeni oceni sprejeti ustrezne ukrepe. Ker se bo ta sektor v prihodnjih letih hitro razvijal, bi bilo morda ustrezno to uredbo dopolniti z dodatno in bolj normativno zakonodajo, če se izkaže, da določbe o preglednosti in pravičnosti iz te uredbe ne bodo zadostovale za odpravo neravnotežij in nepoštenih trgovinskih praks v prihodnosti. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(31) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve preglednega, pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(32) Ustrezno je pojasniti, da ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo ustreznih pravil prava Unije, ki se uporabljajo na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, konkurence, varstva potrošnikov, elektronskega trgovanja in finančnih storitev. |
(32) Ustrezno je pojasniti, da ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo ustreznih pravil prava Unije, ki se uporabljajo na področjih, kot so pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, konkurenca, varstvo potrošnikov, elektronsko trgovanje in finančne storitve. Ta uredba tudi ne posega v nacionalna pravila, ki v skladu s pravom Unije obravnavajo nepoštene trgovinske prakse. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost, pravičnost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oziroma uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev in ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Obveznosti, ki so v tej uredbi določene za ponudnike spletnih posredniških storitev, se uporabljajo tudi za ponudnike pomožnih operacijskih sistemov, če njihov operacijski sistem kot tak deluje kot spletna posredniška storitev v smislu člena 2(2). |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. Ta uredba se ne uporablja za spletne plačilne storitve, spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2c. Ta uredba ne posega v pravo Unije in nacionalne predpise, ki v skladu s pravom Unije obravnavajo nepoštene poslovne prakse. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, tudi posamezne zasebnike, ki osebno trgujejo prek spletnih posredniških storitev; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo, razen če je storitev lajšanja začetka neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki le obrobne narave; |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) „pomožni operacijski sistemi“ pomeni programsko opremo, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
|
a) pomožni operacijski sistem zagotavlja osnovno delovanje mobilne naprave ali povezanega zvočnika; |
|
b) tesno je povezan s spletno posredniško storitvijo, ki nadzoruje glavni kanal, prek katerega se v operacijski sistem lahko namestijo aplikacije; |
|
c) razvoj in posodabljanje operacijskega sistema zagotavlja ali nadzoruje ponudnik povezanih spletnih posredniških storitev, bodisi neposredno bodisi posredno; |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3b) „ponudnik pomožnih operacijskih sistemov“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja pomožne operacijske sisteme ali nudi njihovo zagotavljanje; |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini; |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, zvočne zahteve, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča vnos poizvedbe in iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa rezultate z informacijami o zahtevani vsebini; |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletni vmesnik, torej kakršno koli programsko opremo, vključno s spletišči in mobilnimi aplikacijami, za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih za potrošnike indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo navedenim potrošnikom, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) „pogoji uporabe storitev“ pomeni vsi pogoji, določbe in druge informacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki ter ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev. |
(10) „pogoji uporabe storitev“ pomeni vsi pogoji, določbe in druge informacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) „pomožno blago in storitve“ pomeni blago in storitve, ki se potrošniku pred zaključkom transakcije, začete v okviru spletne posredniške storitve, nudijo kot dodatek in dopolnilo primarnemu blagu in storitvam, ki jih poslovni uporabnik nudi prek spletne posredniške storitve. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10b) „mediacija“ pomeni vsak strukturiran postopek, kot je opredeljen v členu 3(a) Direktive (EU) 2008/52 Evropskega parlamenta in Sveta; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10c) „opazovalnica EU za platforme“ pomeni opazovalnico EU za gospodarstvo spletnih platform, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije C(2018) 2393. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 2a |
|
Obveznosti glede neizogibanja |
|
Ponudniki spletnih posredniških storitev programske opreme ali storitev, vključno s pomožnimi operativnimi sistemi, ki jih zagotavljajo sami ali ki jih upravljajo, ne uporabljajo z namenom, da bi se izognili obveznostim, ki so v tej uredbi določene za ponudnike spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka -a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(-a) vključujejo samo pravične in sorazmerne določbe; |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zapisani so v jasnem in nedvoumnem jeziku; |
(a) zapisani so v jasnem in razumljivem jeziku; |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) določajo objektivne razloge za odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom. |
(c) določajo nediskriminatorne razloge za odločitve o začasni onemogočitvi, ukinitvi ali kakršni koli drugi omejitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom; |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) vključujejo informacije o morebitnih dodatnih distribucijskih kanalih in povezanih programih, prek katerih lahko ponudnik spletnih posredniških storitev distribuira blago in storitve, ki jih ponuja poslovni uporabnik; |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(cb) vključujejo splošne informacije v zvezi z učinki pogojev na lastništvo in nadzor nad pravicami intelektualne lastnine. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pogoji uporabe storitev ali njihove posebne določbe, ki niso skladne z zahtevami iz odstavka 1, niso zavezujoče za zadevnega poslovnega uporabnika, kadar tako neskladnost ugotovi pristojno sodišče. |
2. Pogoji uporabe storitev ali njihove posebne določbe, ki niso skladne z zahtevami iz odstavka 1, so nične, kadar tako neskladnost ugotovi pristojno sodišče. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike obvestijo o vseh nameravanih spremembah pogojev uporabe storitev. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike v obliki zapisa na trajnem nosilcu podatkov obvestijo o vseh spremembah pogojev uporabe storitev. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje je najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o nameravanih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje traja najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. Če mora poslovni uporabnik zaradi sprememb uvesti znatne tehnične prilagoditve blaga ali storitev, to obdobje traja najmanj 30 dni. Poslovni uporabnik sme v 15 dneh po prejemu obvestila sporazum s ponudnikom prekiniti, če so te spremembe zanj škodljive. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predložitev novega blaga ali storitev ali njihova posodobitev v okviru spletne posredniške storitve v 15-dnevnem roku za obveščanje šteje za jasno izraženo privolitev o izteku roka za obveščanje. |
|
Kadar rok za obveščanje traja 30 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uvesti znatne tehnične prilagoditve blaga ali storitev, se šteje, da se rok za obveščanje ne izteče samodejno, če poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve ali jih posodobi. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3. |
5. Roki za obveščanje iz odstavka 3 se ne uporabljajo, kadar: |
|
(a) za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, v skladu s katero mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3; |
|
(b) ponudnik spletnih posredniških storitev ukrepa zaradi nepredvidene in neposredne nevarnosti, da bo prišlo do škode ali varnostnih težav za spletne posredniške storitve, njihove potrošnike ali druge uporabnike, med drugim tudi v zvezi z goljufijami, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov ali drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da so blagovne znamke, povezane s poslovnimi uporabniki in njihovim blagom in storitvami, jasno prepoznavne v celotnem posredniškem postopku. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 4 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Začasna onemogočitev in ukinitev |
Začasna onemogočitev, omejitve in ukinitev |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži razloge za tako odločitev. |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev, omejitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnega poslovnega uporabnika o tem obvesti vsaj 15 dni pred uveljavitvijo te odločitve ter mu predloži razloge zanjo. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar: |
|
(a) za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost začasne onemogočitve, omejitve ali ukinitve, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku; |
|
(b) ponudnik spletnih posredniških storitev ukrepa, da bi zaščitil potrošnike na podlagi upravičenega dvoma glede varnosti proizvoda ali storitve ali njune primernosti za mladoletnike, ali pa na podlagi upravičenega suma o nezakoniti vsebini proizvoda ali storitve, ponarejanju ali goljufiji; |
|
(c) ponudnik spletnih posredniških storitev lahko dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje, zaradi česar je bila uvedena začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev. |
|
V teh primerih se poslovnemu uporabniku nemudoma predložijo razlogi za to odločitev. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na objektivni razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). |
2. Razlogi iz odstavka 1 ali 1a vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na nediskriminatoren razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). Če je začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev uvedena na podlagi prijave tretje strani, se v razlogih navede vsebina prijave. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Odstavek 2 se ne uporablja, kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja zakonska obveznost, da ne navede konkretnih dejstev ali okoliščin oziroma ustreznega razloga ali razlogov, ali če lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje, zaradi česar je bila uvedena začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. Pred začasno onemogočitvijo, omejitvijo in ukinitvijo se, če je to mogoče in sorazmerno, pošlje obvestilo in zagotovi možnost za pojasnitev ali ponovno izpolnjevanje zahtev. Če začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev temelji na popravljivi kršitvi pogojev uporabe, ki ni bila storjena v slabi veri, si ponudnik spletnih posredniških storitev prizadeva za ponovno vključitev poslovnega uporabnika, takoj ko je neizpolnjevanje zahtev odpravljeno. Če se ugotovi, da je začasna onemogočitev, omejitev ali ukinitev posledica napake, se poslovni uporabnik nemudoma ponovno vključi pod enakimi pogoji, kot so veljali pred začasno onemogočitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za razvrščanje in razloge za relativni pomen navedenih glavnih parametrov glede na druge parametre. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev brez poseganja v odstavek 4 navedejo parametre za razvrščanje in razloge za njihovo relativno pomembnost. Kadar razkritje vseh parametrov v pogojih uporabe storitev tehnično ni možno ali bi imelo učinek razkritja ponderiranja vseh posameznih parametrov, se navedejo samo glavni parametri in razlogi za njihovo relativno pomembnost. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da razvrstitev odraža nepristransko uporabo razkritih parametrov razvrščanja in njihovo relativno pomembnost. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Kadar navedeni glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji v pogoje uporabe storitev vključi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
Kadar navedeni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji v pogoje uporabe storitev vključi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ponudnik spletne posredniške storitve ob prikazu rezultatov poleg vsake razvrstitve razkrije, ali in v kakšnem obsegu je nanjo vplivala diferencirana obravnava ali neposredno ali posredno plačilo, pogodbeno razmerje ali neposredno lastniško razmerje. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje, tako da na spletnih iskalnih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in nedvoumnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov brez poseganja v odstavek 4 določijo parametre za razvrščanje in razloge za relativno pomembnost teh parametrov, tako da na svojih spletnih iskalnikih zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in razumljivem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. Kadar razkritje vseh parametrov v pogojih uporabe storitev tehnično ni možno ali bi imelo učinek razkritja ponderiranja vseh posameznih parametrov, se navedejo samo glavni parametri in razlogi za njihovo relativno pomembnost. |
|
Ponudniki spletnih iskalnikov zagotovijo, da razvrstitev odraža nepristransko uporabo razkritih parametrov razvrščanja in njihovo relativno pomembnost. |
|
Kadar glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku, slednji navede tudi opis teh možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
|
Ponudnik spletnega iskalnika ob prikazu rezultatov poleg vsake razvrstitve razkrije, ali in v kakšnem obsegu je nanjo vplivala diferencirana obravnava, vključno z diferencirano razporeditvijo in prikazom, ali neposredno ali posredno plačilo, pogodbeno razmerje ali neposredno lastniško razmerje. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Kadar ponudnik spletnega iskalnika po obvestilu tretje strani v konkretnem primeru spremeni red razvrstitve ali odstrani določeno spletišče, poslovnemu uporabniku ponudi možnost, da vsebino obvestila pregleda v javno dostopni spletni podatkovni zbirki. |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli poslovnih skrivnosti iz člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943. |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli informacij, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Da bi omogočila skladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev in ponudnikov spletnih iskalnikov s tem členom ter izvrševanje zahtev iz tega člena, Komisija zahtevam glede preglednosti iz tega člena doda smernice. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 5a |
|
Pomožno blago in storitve |
|
1. Kadar se pomožno blago in storitve, tudi finančni produkti, ponujajo potrošnikom prek spletne posredniške storitve, bodisi to počne ponudnik spletnih posredniških storitev bodisi tretja stran, ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih navedejo opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki se ponuja, ter, ali in pod kakšnimi pogoji lahko poslovni uporabnik ponuja svoje pomožne blago in storitve prek spletne posredniške storitve. |
|
2. Ponudnik spletne posredniške storitve na zahtevo poslovnega uporabnika predloži seznam pomožnega blaga ali storitev, ki se ponuja kot dopolnitev in poleg blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik. V času ponujanja pomožnega blaga in storitev ponudniki spletnih posredniških storitev jasno in razvidno označijo, kdo ponuja pomožno blago in storitve. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ponudniki spletnih iskalnikov določijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek spletnih iskalnikov potrošnikom ponujajo sami ali prek uporabnikov s poslovnimi spletišči, ki jih nadzirajo, oziroma v zvezi z drugimi uporabniki s poslovnimi spletišči. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Opis iz odstavka 1 zajema najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev v zvezi z naslednjim: |
2. Opis iz odstavka 1 in 1a zajema najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnih iskalnikov v zvezi z naslednjim: |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) razvrstitvijo; |
(b) razvrstitvijo in privzetimi nastavitvami za blago ali storitve, ki jih prek spletnih posredniških storitev potrošnikom ponuja sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabnik, ki ga ta ponudnik nadzira, na eni strani, ter drugi poslovni uporabniki na drugi strani. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo spletnih posredniških storitev ali zadevnih spletnih iskalnikov ali pomožnih storitev in katero koli tehnično ali ekonomsko prednostjo, ki je ne nudi drugim poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem; |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami ali so jim pomožne. |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev ali funkcij, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami oziroma spletnimi iskalniki ali so jim pomožne. |
|
__________________ |
|
|
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ponudniki spletnih posredniških storitev enako, brez diskriminacije, obravnavajo blago ali storitve, ki jih na eni strani z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, in konkurenčno blago ali storitve, ki jih na drugi strani s spletnimi posredniškimi storitvami ponujajo drugi poslovni uporabniki, razen če se različna obravnava uporablja nediskriminatorno za vse poslovne uporabnike in jo je mogoče objektivno upravičiti s splošnimi načeli prava Unije. Različna obravnava potrošnikom ne preprečuje, da med blagom in storitvami, ki se ponuja prek spletne posredniške storitve, izberejo v skladu s svojimi preferencami. |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 6a |
|
Nepoštene trgovinske prakse |
|
Ponudniki spletnih posredniških storitev ne uporabljajo nepoštenih poslovnih praks, kot so navedene v Prilogi I. Ta seznam ne posega v drugo pravo Unije ali nacionalno pravo, ki ga države članice uporabljajo v skladu s pravom Unije, ter v obveznosti ponudnikov spletnih posredniških storitev, ki izhajajo iz tega prava. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ponudniki spletnih iskalnikov pripravijo in objavijo na spletnem iskalniku ponudnika opis tehničnega dostopa, ali označijo njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev poslovne uporabnike ustrezno obveščajo najmanj o naslednjem: |
2. Opis iz odstavka 1 ali 1a, ki ga pripravijo ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov, je dovolj natančen, da poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem ustrezno obvešča najmanj o naslednjem: |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev ali ponudnik spletnih iskalnikov dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(b) ali ima poslovni uporabnik ali uporabnik s poslovnim spletiščem dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik ali uporabnik s poslovnim spletiščem v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ali uporabniku s poslovnim spletiščem ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ali ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
(c) ali ima poslovni uporabnik ali poslovno spletišče poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov vsem poslovnim uporabnikom, uporabnikom poslovnih spletišč in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Poslovni uporabniki imajo pravico do prejemanja anonimiziranih ocen ali drugih podatkov o sebi, v anonimizirani in agregirani obliki, v zvezi z njihovimi ocenami o spletni posredniški storitvi, in sicer ne glede na to, ali so sami take podatke ponudniku spletnih posredniških storitev zagotovili v strukturirani, splošno uporabljeni in strojno berljivi obliki. |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. Ponudnik spletnih posredniških storitev podatkov, ustvarjenih s transakcijami poslovnega uporabnika, ne razkrije tretjim osebam v komercialne namene brez izrecnega soglasja poslovnega uporabnika, kar velja tudi za razkritja znotraj lastne poslovne strukture. Ta odstavek se ne uporablja, kadar je ponudnik spletnih posredniških storitev pravno zavezan, da razkrije podatke, pridobljene pri transakcijah poslovnega uporabnika. |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2c. Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/679. |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne omejijo možnosti poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi ali istimi pogoji v okviru drugih spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Za vse druge omejitve glede ponudbe različnih pogojev na načine, ki niso prepovedani v odstavku 1, ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. Te omejitve so sorazmerne in so utemeljene s pravnim interesom ponudnika. |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obveznost iz odstavka 1 ne vpliva na prepovedi ali omejitve v zvezi z uvedbo takih omejitev, ki izhajajo iz uporabe drugih pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki so v skladu s pravom Unije in ki veljajo za spletne posredniške storitve. |
2. Države članice lahko v svojih nacionalnih predpisih, sprejetih v skladu s pravom Unije, prepovejo ali omejijo omejitve iz odstavka 1a ali druge omejitve, razen tistih iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Navedeni interni sistem za obravnavo pritožb je poslovnim uporabnikom zlahka dostopen. Omogoča jim vložitev pritožb neposredno pri zadevnem ponudniku glede katere koli izmed naslednjih težav: |
Navedeni interni sistem za obravnavo pritožb je za poslovne uporabnike zlahka dostopen in brezplačen ter zagotavlja obravnavo v razumnem roku. Temelji na načelih preglednosti in enake obravnave. Omogoča jim vložitev pritožb neposredno pri zadevnem ponudniku glede katere koli izmed naslednjih težav: |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) domnevno neizpolnjevanje katerih koli pravnih obveznosti iz te uredbe, ki negativno vpliva na pritožnika, s strani navedenega ponudnika; |
(a) domnevno neizpolnjevanje katerih koli pravnih obveznosti iz te uredbe, ki vpliva na pritožnika, s strani navedenega ponudnika; |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) tehnične težave, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki negativno vplivajo na pritožnika na nezanemarljiv način; |
(b) tehnične težave, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki vplivajo na pritožnika na nezanemarljiv način; |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) sprejeti ukrepi navedenega ponudnika ali njegovo ravnanje, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki negativno vplivajo na pritožnika na nezanemarljiv način. |
(c) sprejeti ukrepi navedenega ponudnika ali njegovo ravnanje, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki vplivajo na pritožnika na nezanemarljiv način. |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in zapletenosti izpostavljene težave; |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in zapletenosti izpostavljene težave, v vsakem primeru pa prvi odgovor zagotovijo v 15 dneh; |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pritožniku individualizirano in v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. |
(c) pritožniku individualizirano in v jasnem ter razumljivem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev letno pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. Te informacije redno posodabljajo. |
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, predmete pritožb, čas, potreben za obravnavo pritožb, in sprejete odločitve o pritožbah. |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb in povprečen čas, potreben za obravnavo pritožb, in informacije o rezultatih postopka obravnave pritožb agregirani obliki. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Vendar ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem primeru nosijo najmanj polovico skupnih stroškov. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Vendar ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem primeru nosijo najmanj polovico skupnih stroškov, razen v primerih, ko posrednik ugotovi, da poslovni uporabnik ni ravnal v dobri veri ali da želi zlorabiti postopek mediacije. |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Ponudniki spletnih posredniških storitev niso obvezani k sodelovanju v postopku mediacije, kadar poslovni uporabnik sproži postopek o zadevi, v zvezi s katero je poslovni uporabnik predhodno že zahteval mediacijo in kjer je mediator ugotovil, da poslovni uporabnik ni ravnal v dobri veri. Ponudniki spletnih posredniških storitev prav tako niso obvezani k sodelovanju v postopku mediacije, kadar poslovni uporabnik sproži postopek, za katerega je bil postopek mediacije že večkrat neuspešen. |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Vsakršen poskus z mediacijo doseči dogovor o reševanju spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in zadevnih poslovnih uporabnikov, da kadar koli med postopkom mediacije ali po njem začnejo sodne postopke. |
5. Vsakršen poskus z mediacijo doseči dogovor o reševanju spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in zadevnih poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred ali med postopkom mediacije oziroma po njem začnejo sodne postopke. |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Ponudniki spletnih posredniških storitev pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti mediacij, povezanih z dejavnostmi, ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. Te informacije redno posodabljajo. |
|
Te informacije vključujejo skupno število primerov mediacije, najpogostejše tipe primerov mediacije, povprečen čas, potreben za obravnavo primerov mediacije, in odločitve glede primerov mediacije. |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj vzpostavijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejnosti spletnih posredniških storitev konkretno olajševali alternativno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Komisija in države članice spodbujajo ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj vzpostavijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejnosti spletnih posredniških storitev konkretno olajševali alternativno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Države članice zagotovijo, da njihovi ustrezni javni organi vzpostavijo register nezakonitih dejanj, v zvezi s katerimi so nacionalna sodišča izdala opustitvene odločbe, da se zagotovi podlaga za najboljšo prakso ter obveščanje javnih organov drugih držav članic. |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka in med njegovim trajanjem še naprej izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so v kolektivnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo; |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so javno navedeni v njihovem statutu ali drugih ustreznih dokumentih o upravljanju ter so v kolektivnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo; |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) so neprofitne. |
(c) so neprofitne in pregledne glede virov financiranja. |
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
V državah članicah, v katerih so bili taki javni organi vzpostavljeni, imajo navedeni javni organi pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba kolektivnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice. |
Države članice vzpostavijo ali imenujejo javne organe za namene tega člena. Ti javni organi imajo pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba kolektivnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice. |
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 12 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 12a |
|
Izvršilni organi |
|
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe. Organ, ki je pristojen za učinkovito izvrševanje te uredbe, je lahko isti organ, kot tisti iz člena 12. |
|
2. Države članice določijo pravila glede ukrepov, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in zagotovijo njihovo izvajanje. Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. |
|
3. Ukrepi, navedeni v odstavku 2, se sporočijo Komisiji in objavijo na njenem spletnem mestu. |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 12 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 12b |
|
Spremljanje |
|
Države članice pozorno spremljajo uporabo te uredbe in imenujejo nacionalne organe, ki od ponudnikov spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov zahtevajo, da predložijo ustrezne informacije, ki jih organ ali organi iz člena 12a potrebujejo za spremljanje in izvrševanje te uredbe. Ti organi zbrane informacije na zahtevo predložijo Komisiji in opazovalnici EU za spletne platforme. |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe. |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, skupaj s poslovnimi uporabniki, vključno z malimi, srednjimi in mikropodjetji, in njihovimi zastopniškimi organizacijami, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe. |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Kadar je ponudnik spletne posredniške storitve primarno dejaven v enem sektorju, kjer obstaja sektorski kodeks ravnanja, katerega uporaba je močno razširjena, Komisija spodbuja ponudnika spletne posredniške storitve, da sprejme in izvaja sektorski kodeks ravnanja. |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 13 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 13a |
|
Opazovalnica EU za spletne platforme |
|
Poleg nalog iz člena 2 Sklepa Komisije C(2018)2393 ima opazovalnica EU za spletne platforme naslednje naloge: |
|
(a) spremljanje in ocena izvajanja te uredbe in predvsem analiza učinkov Priloge I na trg, pri čemer je treba upoštevati sodno prakso Unije in nacionalnih sodišč, ter |
|
(b) priporočila Evropski komisije v skladu s členom 14 glede revizije te uredbe. |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Do [datum: tri leta po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
1. Do [datum: 18 mesecev po datumu začetka uporabe] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti z namenom ocene skladnosti z obveznostmi iz členov 5, 6, 7 in 8 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform in morebitno potrebo po dodatnih pravilih, zlasti v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. |
2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti z namenom: |
|
(a) ocene skladnosti z obveznostmi iz členov 3 do 8 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform; |
|
(b) ocene učinka in učinkovitosti vseh uveljavljenih kodeksov ravnanja, da bi izboljšali pravičnost in preglednost; |
|
(c) nadaljnje preučitve težav, ki so nastale zaradi odvisnosti poslovnih uporabnikov od spletnih posredniških storitev, in težav, ki so nastale zaradi nepoštenih trgovinskih praks ponudnikov spletnih posredniških storitev, ter z namenom nadaljnjega ugotavljanja, koliko so takšne praksa še vedno razširjene; |
|
(d) nadaljnje preučitve, ali je konkurenca med blagom ali storitvami, ki jih ponuja poslovni uporabnik, ter blagom in storitvami, ki jih ponuja ali nadzira ponudnik spletnih posredniških storitev, poštena in ali ponudniki spletnih posredniških storitev v tem pogledu zlorabljajo privilegirane podatke; |
|
(e) ocene učinka te uredbe na vsa morebitna neravnovesja v odnosih med ponudniki operativnih sistemov in njihovimi poslovnimi uporabniki; |
|
(f) ocene, ali je področje uporabe uredbe, predvsem kar zadeva opredelitev izraza „poslovni uporabnik“, ustrezno, v smislu, da ne spodbuja navideznega samozaposlovanja; |
|
(g) ponovnega pregleda seznama nepoštenih trgovinskih praks iz Priloge I na podlagi priporočil opazovalnice EU za spletne platforme v skladu s členom 13a; |
|
Z oceno se ugotovi, ali so morda potrebna dodatna pravila, tudi v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. Komisija po oceni sprejme ustrezne ukrepe, ki lahko zajemajo zakonodajne predloge. |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija pri oceni te uredbe upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije C(2018) 2393. Prav tako se upoštevata vsebina in delovanje vseh kodeksov ravnanja iz člena 13, kadar je ustrezno. |
4. Komisija pri oceni te uredbe upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov za opazovalnico EU za spletne platforme, ustanovljeno v skladu s Sklepom Komisije C(2018)2393, ter dodatne naloge opazovalnice iz člena 13a. |
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Uporablja se od [datum: šest mesecev po dnevu objave]. |
2. Uporablja se od [datum: devet mesecev po dnevu objave]. |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Priloga I (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga I |
|
Poslovne prakse, ki jih je treba v vseh okoliščinah šteti za nepoštene |
|
(a) določitev enostranskih klavzul za poslovne uporabnike z namenom prenosa odgovornosti nanje na način, ki je v nasprotju z obveznostmi glede spletnih posredniških storitev iz členov 12 do 15 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta; |
|
(b) predlaganje retroaktivnih pogodbenih klavzul, ki bi škodovale podjetju; |
|
(c) ohranitev zakonske pravice do uporabe informacij poslovnega uporabnika, ki presega to, kar je bilo določeno v pogodbi, po poteku pogodbe med ponudnikom spletne posredniške storitve in poslovnim uporabnikom; |
|
(d) ohranitev klavzul ali uporaba praks, ki poslovnemu uporabniku pretirano otežujejo uveljavljanje pogodbenih pravic v zvezi s prekinitvijo razmerja s ponudnikom spletne posredniške storitve ali na nepošten način odvračajo poslovne uporabnike od prekinitve pogodbe; |
|
(e) oviranje trgovinskega odnosa med konkurenčnimi poslovnimi uporabniki in potrošniki zunaj tistih dejavnosti, ki se začnejo s spletno posredniško storitvijo. |
- [1] UL C 440, 6.12.2018, str. 177.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Poročevalka pozdravlja predlog Komisije o spodbujanju pravičnosti in preglednosti v gospodarstvu spletnih platform. Da bi bilo poslovno okolje v prihodnosti ustrezno, je treba uvesti enoten in ciljno usmerjen sklop obveznih pravil. V sedanjem okolju spletnih platform obstaja več pomembnih neravnovesij med platformami in poslovnimi uporabniki, ki so na koncu v škodo potrošniku, saj zmanjšujejo konkurenco, s tem pa raznolikost blaga in storitev, ter hkrati povzročajo višje cene.
Poročevalka priznava, da sta uredba in s tem pristop Komisije zasnovana zelo horizontalno. Uredba ni sektorsko orodje in ne rešuje specifičnih težav, ampak bi morala biti primerna za reševanje vprašanj gospodarstva spletnih platform kot celote. Komisija v predlogu v mnogih pogledih ustrezno obravnava premajhno preglednost na številnih spletnih platformah, premalo pa se posveča vprašanjem nepravične obravnave v tem okolju. Poročevalka meni, da je treba nepravično obravnavo obdelati podrobneje kot v predlogu Komisije in sprejeti več ukrepov za odpravo te težave.
Komisija v predlogu izpostavlja vprašanje izvršbe s pravnimi sredstvi in možnost mediacije. Poročevalka pa meni, da je treba v sistem uporabe pravnih sredstev v večji meri vključiti države članice, in konkretno predlaga, da bi morali v vseh državah članicah ustanoviti ali imenovati javne organe, da bi zagotovili izvrševanje določb te uredbe po vsej Uniji.
Po mnenju poročevalka je poleg tega treba pojasniti, da uredba ne izključuje možnosti, da se platforma obravnava kot delodajalec v skladu z delovnim pravom, če ima do svojih poslovnih uporabnikov tak odnos. Ugotovitev, ali je platforma preprosto ponudnik posredniških storitev za poslovne uporabnike ali delodajalec, pa bi morala vedno temeljiti na dejanski naravi gospodarske dejavnosti, ki se na spletni platformi izvaja, ne pa na domnevnih dogovorih o njeni uporabi.
Učinek predloga na potrošnike
Poročevalka meni, da je varstvo potrošnikov ogroženo, če platforme zaradi prevladujočega položaja nadzorujejo informacije, izbiro in cene, hkrati pa ne zagotavljajo nekaterih minimalnih standardov poštenosti in preglednosti. Premajhna preglednost in pravna negotovost v gospodarstvu platform, vključno z odnosi med podjetji, lahko omaja zaupanje potrošnikov v spletno gospodarstvo. Zato bi morala uredba izboljšati pravičnost in preglednost za poslovne uporabnike platform, hkrati pa upoštevati tudi, da je treba potrošnikom z ukrepi omogočiti dostop do konkurenčnega, pravičnega in preglednega spletnega ekosistema. Med ugotovljenimi težavami je na primer ta, da so poslovni uporabniki v konkurenci z nekaterimi produkti na spletnih platformah pogosto diskriminirani, če se ti pri potrošnikih pojavljajo kot privzete možnosti. To zlasti velja, če sama spletna platforma ponuja storitev, ne da bi potrošnike obvestila o drugih možnostih. Zato je v členu 6 določeno, da bi bi morale platforme, ki ponujajo blago ali storitve kot konkurenco blagu ali storitvam, ki jih ponujajo poslovni uporabniki, potrošnikom omogočiti, da ob prvi uporabi platforme sami izberejo, katero blago ali storitev bodo uporabljali kot privzeto. Potrošniku bi moralo biti tudi omogočeno, da sploh ne izbere privzete možnosti.
Področje uporabe predloga in opredelitev pojmov
Poročevalka se v veliki meri strinja z določitvijo področja uporabe in opredelitvami iz členov 1 in 2 predloga Komisije ter meni, da je ta primeren in uporaben za namen in cilje uredbe. V te člene je vnesla samo nekaj sprememb, da bi bilo predlagano besedilo jasnejše. Glede na naslov predloga se je zdelo potrebno „pravičnost“ vključiti v njegovo vsebino in področje uporabe. Poleg tega je v osnutku poročila poudarjeno, da je v nekaterih primerih težko razlikovati med poslovnimi in neposlovnimi uporabniki spletnih posredniških storitev. To razlikovanje je pomembno, ker bi morale za poslovne uporabnike, ki ponujajo blago ali storitve potrošnikom, veljati strožje obveznosti do potrošnikov. Zato je dodana uvodna izjava, v kateri je poudarjeno, da v skladu s predlogom Komisije o spremembi Direktive 2011/83/EU v Direktivi o boljšem izvrševanju in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov (2018/0090(COD)) platforme ne bi smele imeti pristojnosti za razlikovanje med poslovni in neposlovnimi uporabniki.
Poročevalka tudi meni, da bi bilo treba spremeniti opredelitev „pogojev“, da bi veljali za vse primere in pogodbe, ne glede na to, ali pogoje „enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev“, s čimer bi preprečili možne primere posredne ali prikrite izkoriščevalske prakse močnih spletnih platform. Ker je položaj nekaterih platform na trgu zelo močan ali celo prevladujoč, pogajalska moč poslovnih uporabnikov v mnogih primerih ne bi zadostovala, da bi lahko ustrezno določili pravične pogoje pogodbe, tudi če naj bi bili ti določeni dvostransko. Poročevalka meni, da bi morali biti pravičnost in preglednost zajamčeni v vseh pogodbah. Zato je potrebna sprememba, s katero bi pojasnili, da bi morale zahteve uredbe veljati za vse pogodbe.
Pravični in sorazmerni pogoji
Poročevalka pozdravlja tudi osnutek predloga člena 3, vendar ga nekoliko spreminja, da bi dopolnila predlog Komisije. Meni, da je treba poleg zahtev po preglednosti uvesti dodatno zahtevo, da so pogoji „pravični in sorazmerni“. Predlaga, da ti ne bi smeli veljati za takšne, če na primer močno odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja na področju gospodarske dejavnosti, na katerem platforma deluje, ali če so v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Uvedba te zahteve je pomemben korak v boju proti zlorabam v gospodarstvu spletnih platform.
Pomožno blago in storitve
Dodan je nov člen in ustrezna opredelitev „pomožnega blaga in storitev“, ki pomenijo blago in storitve, ki jih poslovni uporabnik potrošniku na platformi ponuja poleg osnovnega blaga ali storitve oziroma ki to blago ali storitev dopolnjuje. S tem naj bi dosegli, da bodo morale platforme za vse blago in storitve, ki jih ponujajo potrošnikom, v svojih pogojih zanje jasno in vidno podati opis storitev ter navesti, kdo jih ponuja in pod kakšnimi pogoji. To bi veljalo ne glede na to, ali platforma pomožno blago in storitve ponuja sama ali prek tretjih strani.
Več preglednosti glede dodatnih kanalov
Da bi bilo poslovnim uporabnikom jasno, kje in komu se tržijo njihovo blago in storitve, bi morala po mnenju poročevalke platforma tem uporabnikom zagotavljati preglednost glede morebitnih dodatnih kanalov ali povezanih programov, ki jih platforma uporablja za trženje tega blaga in storitev. Poslovni uporabniki bi načeloma morali imeti pravico vedeti, kje in pod kakšnimi pogoji se bo uporabljalo njihovo ime in blagovna znamka.
Več preglednosti glede parametrov razvrščanja
Poročevalka kot uravnoteženo izhodišče pozdravlja tudi predlagano besedilo člena 5. Podobno kot z zahtevo iz člena 3 pa je treba zagotoviti, da bodo tudi informacije glede razvrščanja jasne in nedvoumne. Poleg tega poročevalka meni, da je treba parametre razvrščanja uporabljati za poslovne uporabnike nediskriminatorno, kar pomeni, da je treba pri razvrščanju vse uporabnike v enakem položaju enako obravnavati. Poročevalka tudi meni, da je preglednost za poslovne uporabnike le eden od dejavnikov, ki vplivajo na zaupanje v gospodarstvo spletnih platform. Potrošniki bi morali imeti tudi možnost priti do informacij o parametrih, ki vplivajo na razvrstitev spletnih posredniških storitev. Zato je treba v pravo Unije uvesti pravno obveznost, s katero bi zagotovili, da bi bili obveščeni tudi potrošniki. Poleg tega, da se morajo informacije potrošniku ponuditi na jasen in razumljiv način, ki je prilagojen njegovim potrebam, bi morali po mnenju poročevalke imeti obe strani, tista, ki blago ali storitev ponuja, in tista, ki to išče, podobne informacije, da bi se lahko informirano odločali na podlagi preglednosti glede iskanja.
Dostop do podatkov
Poročevalka meni, da platforme podatkov, pridobljenih pri transakcijah poslovnega uporabnika, brez soglasja poslovnega uporabnika ne bi smele razkrivati tretjim stranem v komercialne namene. Poročevalka tako uvaja spremembo za primer, ko bi platforme zlorabljale podatke, pridobljene pri transakcijah poslovnih uporabnikov, kar bi lahko privedlo do nelojalne konkurence. Pojasniti želi tudi, da uredba ne vpliva na uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov in ne posega vanjo.
Mediacija
Ker bi bilo treba od platform vedno zahtevati, da navedejo, s katerimi mediatorji so pripravljene sodelovati, in bi morale pri mediaciji sodelovati v dobri veri, bi bilo treba obveznost mediacije določiti tako, da poslovni uporabniki sistema mediacije ne bi zlorabljali. Zato bi tudi poslovni uporabniki morali v mediaciji sodelovati v dobri veri. Poleg tega bi morala uredba obravnavati vprašanje morebitne zlorabe, če poslovni uporabnik mediacijo uporabi večkrat ali neiskreno. V teh jasno opredeljenih izjemnih primerih ne bi smela obstajati obveznost, da platforma sodeluje pri mediaciji s poslovnim uporabnikom.
Opazovalnica platform in pregled uredbe
Poročevalka pozdravlja, da je Evropska komisija ustanovila opazovalnico platform, vendar meni, da bi morala tako kot številne druge podobne opazovalnice ali organi v drugih zakonodajnih aktih delovati kot organ v okviru te uredbe, ne pa kot strokovna skupina, ki bi jo s sklepom vzpostavila Komisija, saj bo imela pomembno vlogo pri spremljanju razvoja v gospodarstvu spletnih platform in uporabe te uredbe.
Poleg tega bi poročevalka želela tudi predpisati, da bi moralo to uredbo dopolnjevati nadaljnja in bolj normativna zakonodaja, če se izkaže, da določbe o preglednosti iz te uredbe ne bodo zadostovale za odpravo neravnotežij in nepoštene trgovinske prakse v prihodnosti. Hitrost razvoja trga na tem področju bi lahko pokazala, da so ti ukrepi potrebni zlasti za obravnavo sektorskih težav.
MNENJE Odbora za pravne zadeve (26.11.2018)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev
(COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD))
Pripravljavec mnenja (*): Francis Zammit Dimech
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog uredbe o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (uredba P2B) je nastal kot neposredni odgovor na poziv Parlamenta v njegovi resoluciji z dne 15. junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu[1].
Odbor za pravne zadeve je v svojem mnenju o tem poročilu pozval k oblikovanju ustreznega in sorazmernega regulativnega okvira za zagotovitev odgovornosti, pravičnosti, zaupanja in preglednosti v postopkih platform, da bi preprečili diskriminacijo in arbitrarnost v odnosu do poslovnih partnerjev, med drugim glede dostopa do storitve, primernega in poštenega navajanja virov, rezultatov iskanja ali delovanja ustreznih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, na podlagi načel interoperabilnosti in skladnosti, ki se uporabljajo za platforme;
Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog uredbe P2B kot prvi korak katerega koli zakonodajalca, da bi pravno uredil to področje, in predlaga, da se ta instrument glede nekaterih vidikov bolje uravnoteži.
Kar zadeva preglednost za razvrščanje meni, da je treba poiskati ravnotežje s pravili konkurence. Zato bi od platform morali zahtevati, da razkrijejo načela, na katerih temeljijo parametri za določanje razvrščanja, ne pa samih algoritmov, ki bi jih bilo treba šteti za poslovno skrivnost.
Prav tako je izredno pomembno razlikovati med poslom in začetkom posla. Zgolj iskanje izdelka ali storitve v iskalniku se ne bi smelo šteti za začetek posla, temveč samo za zahtevo za informacije, ki bi lahko privedla do začetka posla.
Čeprav pripravljavec mnenja pozdravlja zahtevo, da spletne posredniške storitve sprejmejo popravne ukrepe z vzpostavitvijo internih mehanizmov pravnih sredstev, mediacija ne bi smela biti obvezni korak pred tem, ko poslovni uporabnik lahko uporabi sodni postopek.
Pripravljavec mnenja meni, da je ta ciljno usmerjeni instrument dobrodošel prvi korak pri urejanju tega področja, ne smemo pa pozabiti, da bo treba v prihodnje urediti še številne druge vidike. Zato je pomembno, da se že v tem instrumentu zagotovi dodelan postopek pregleda.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) Spletne posredniške storitve so ključno gonilo podjetništva, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju. Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga. Tudi potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem ponudbe blaga in storitev, ki so na voljo na spletu. |
(1) Spletne posredniške storitve so ključno gonilo digitalne trgovine, zlasti podjetništva, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju. Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga. Tudi potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem spletne ponudbe blaga in storitev ter z zagotavljanjem konkurenčnih cen. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. Zato bi bilo treba preprečiti, da bi spletne posredniške storitve dosegle prevladujoč položaj na trgu in ogrozile konkurenco z uporabo vpliva učinkov omrežja. Prav tako bi bilo treba preprečiti, da bi platforme z opredelitvijo delavcev kot samostojnih izvajalcev zaobšle izpolnjevanje zahtev iz delovnega prava. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi trgovinski posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezno preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform. |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezne spodbude za podporo poštenim in sorazmernim poslovnim praksam in preglednost, zlasti v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov, vključno z glasovnimi pomočniki. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform in omogočiti zdravo konkurenco, ki bi vodila k povečanju izbire za potrošnike. |
Obrazložitev | |
Ena od značilnosti spletnega trga je hitro širjenje in propadanje poslov pod vplivom platform, ki imajo lahko vlogo vratarja. Tako vlogo bi bilo treba čim bolj omejiti na vlogo nevtralnih posrednikov, kar bi koristilo poslovnemu in potrošniškemu delu trga. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom ali podjetjem, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali izključno osebam, ki niso potrošniki. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) V raznovrstnih poslovnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali sploh niso sklenjeni prek spleta. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij tako med ponudniki in poslovnimi uporabniki kot med ponudniki in potrošniki. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. |
(8) V raznovrstnih poslovnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da začenjajo posle med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij med ponudniki spletnih posredniških storitev ali med poslovnimi uporabniki in potrošniki, če ponudniki delujejo kot posredniki do potrošnikov. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. Namen te uredbe je uvesti določbe glede tistih storitev informacijske družbe, ki poleg omenjenih zahtev opravljajo „posredniško“ funkcijo na spletnem trgu. Prisotnost oglasov na spletni strani ne bi smela sama po sebi pomeniti, da ta spletna stran sodi na področje uporabe te uredbe. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. Vseeno se pojasni, da ta opredelitev pokriva glasovno iskanje in spletne iskalnike, ki neposredno vrnejo informacije, povezane z zahtevano vsebino. Ta uredba se ne uporablja za funkcije iskanja, ki vsaj načeloma ne zajemajo vseh spletnih strani, na primer za funkcije iskanja v okviru spletnih posredniških storitev ali tiste, ki so del programske opreme operacijskega sistema. |
__________________ |
__________________ |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. Ali so bili pogoji uporabe storitev individualno dogovorjeni, bi bilo treba ugotoviti na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, da so bile morda individualno dogovorjene nekatere določbe. |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, ali sta ponudnik spletnih posredniških storitev in poslovni uporabnik stranki v pogodbi, o kateri sta individualno dogovorila. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in nedvoumno, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in nedvoumno, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ali omogočajo nesorazmerno pristojnost odločanja na prevladujoči strani ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja, na primer glede navedbe razlogov za začasno onemogočitev ali ukinitev zagotavljanja storitev za poslovne uporabnike. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni. Navedeno obvestilo se ne bi smelo uporabljati, kadar in v kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in v kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni. Izjemoma in na podlagi jasno določenih pogojev uporabe storitev se navedeno obvestilo ne bi smelo uporabljati, kadar in v kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in v kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. |
Obrazložitev | |
Čeprav je potrebna določena stopnja prožnosti pri obravnavi poslovnih praks, ki bi lahko bile škodljive za potrošnike, je jasna opredelitev obveznosti in ukrepov prvi korak pri preprečevanju takih praks. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. Ali so bili pogoji uporabe storitev individualno dogovorjeni, bi bilo treba ugotoviti na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, da so bile morda individualno dogovorjene nekatere določbe. |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, ali sta ponudnik spletnih posredniških storitev in poslovni uporabnik stranki v pogodbi, o kateri sta individualno dogovorila. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14a) Ponudniki posredniških storitev lahko spremenijo svoje pogoje uporabe storitev kot odziv na prakse, ki lahko povzročijo potrošnikom takojšnjo škodo. Te škodljive prakse lahko zajemajo goljufije, neželena elektronska sporočila, varnostna vprašanja, lažno predstavljanje, zlorabo potrošnikovih podatkov ali finančnega položaja itd. Glede na raznolikost posrednikov in vsebine, ki jo poslovni uporabniki razširjajo prek njih, ponudnik posredniških storitev ne more vedno specifično predvideti teh škodljivih praks. V takih primerih ponudnikom posredniških storitev ni treba upoštevati 10-dnevni rok za obveščanje za uporabo novih pogojev uporabe storitev. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, začeti veljati šele po izteku zakonitega roka za obveščanje, kršitelji pa bi morali odgovarjati za škodo. |
Obrazložitev | |
Običajna kazen za nepravilno obveščanje je podaljšanje roka do trenutka, ko so pravne zahteve izpolnjene. Izničenje sprememb pogojev uporabe storitev na podlagi rokov se zdi nesorazmeren ukrep, saj ne upošteva vrednosti vsebine. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/33422 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o uporabi omejitev ali sankcij za poslovne uporabnike, o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. To lahko vključuje kršitev pogojev uporabe storitev in kršitev poslovnega uporabnika, ki bi lahko škodovala potrošniku ali platformam (na primer, a ne izključno: varnostna vprašanja, goljufije, lažno predstavljanje, nezakonita in škodljiva vsebina). Glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov in na uveljavljanje temeljnih pravic, ki jih uživajo poslovni uporabniki, kot je svoboda gospodarske pobude in svoboda izražanja, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/33422 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. V nekaterih primerih odločitev ponudnika spletne posredniške storitve temelji na obvestilih tretjih strani. Konkurenti lahko ta obvestila zlorabijo. Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 zahteva, da morajo biti ta obvestila dovolj natančne in ustrezno utemeljena, da bi ponudnik storitev gostovanja lahko sprejel informirano in premišljeno odločitev glede vsebine, na katero se obvestilo nanaša. Od ponudnikov spletnih posredniških storitev bi zato bilo treba zahtevati, da posredujejo vsebino obvestila poslovnim uporabnikom v primerih, kadar je sprejeta odločitev o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja storitev po obvestilu tretje strani, da bi poslovni uporabnik lahko enostavno zavrnil očitno krivične prijave. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. Kjer je mogoče, bi bilo treba vzpostaviti sorazmeren in postopen sistem, vključno s predhodnim in pravočasnim obveščanjem pred sprejetjem ukrepov, s katerimi se prekine dostop podjetja do njegovih potrošnikov. |
_________________ |
_________________ |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16a) Ker ponudniki posredniških storitev pogosto delajo z dodatnimi distribucijskimi kanali povezanih programov, bi bilo treba v zvezi s tem zagotoviti preglednost za poslovne uporabnike. Vsi poslovni uporabniki bi morali imeti pravico, da izvedejo prilagoditve na kanalih, na katerih se trguje z njihovimi ponudbami. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na konkurenčnost digitalnega trga in izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Čeprav ponudnikom pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja pod nobenim pogojem ni treba razkriti poslovnih skrivnosti, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta23, bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Čeprav zahteva za razkritje teh parametrov ne bi smela posegati v Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta23, hkrati pa bi morala upoštevati določbe o zakonitem pridobivanju, uporabi in razkritju, bi moral dani opis v okviru izpolnjevanja te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. Da bi se izognili dvomom, nobena obveznost, v skladu s katero morajo spletni iskalniki zagotoviti posodabljanje opisa glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, ne pomeni, da morajo spletni iskalniki razkriti kakršne koli poslovne skrivnosti, kot so opredeljene v členu 2(1) Direktive (EU) 2016/943. |
_________________ |
_________________ |
23 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). |
23 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, kot so privzete nastavitve, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. Poleg tega so potrošniki pogosto odvisni od storitev, ki so privzeto nastavljene, ne da bi bili obveščeni o konkurenčnem blagu in storitvah, ter bi se lahko soočili s tehničnimi ali ekonomskimi ovirami, če bi želeli izbrati konkurenčno storitev. Ponudnikom spletnih posredniških storitev zato ne bi smelo biti dovoljeno zagotavljati blaga ali storitev pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom kot privzete možnosti, ne da bi pred tem potrošnikom ponudili možnost izbire med različnimi konkurenčnimi možnostmi, ki so na voljo, kadar prvič uporabljajo spletno posredniško storitev. Potrošnik ne bi smel biti primoran izbrati privzeto možnost. Blago ali storitve ponudnika spletnih posredniških storitev bi bilo treba obravnavati kot konkurenčno tistim njegovim poslovnim uporabnikom, kadar so blago in storitve za potrošnike, ki uporabljajo spletno posredniško storitev, medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19a) Enako pomembno je, da se ponudniki spletne posredniške storitve izogibajo nepoštenim poslovnim praksam (vključno s poslovnim ravnanjem ali vključevanjem nepoštenih pogodbenih pogojev), ki imajo bistven škodljiv vpliv na konkurenco ali izbiro za potrošnike. Pri ugotavljanju, ali je poslovna praksa nepoštena, bi bilo treba upoštevati relativno pogajalsko moč spletnega posrednika in poslovnega uporabnika ter vse druge pomembne dejavnike. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19b) Za namene te uredbe je storitev ponudnika konkurenčna storitvam drugih poslovnih uporabnikov, če to storitev potrošniki spletne posredniške storitve obravnavajo kot medsebojno zamenljivo ali nadomestljivo, vključno zaradi značilnosti, cen ali predvidene uporabe storitev. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19c) V nekaterih primerih lahko nesorazmerje pogajalskih moči med spletnimi posredniškimi storitvami in drugimi poslovnimi uporabniki privede do velikega neravnovesja pri pravicah in obveznostih strank na podlagi veljavne pogodbe, kar lahko škoduje poslovnemu uporabniku. V takih primerih bi moral ponudnik spletnih posredniških storitev poslovnega uporabnika pravično obravnavati, in sicer tako, da ne da bi bistveno ogrozil njegove zmožnosti in svobode poslovanja. Glede na veliko verjetnost škode za potrošnike, ki je značilna za primere, ko ponudnik spletnih posredniških storitev konkurira drugim poslovnim uporabnikom, vključno z zmanjševanjem izbire potrošnikov, povečanjem njihovih stroškov in nerazkrivanjem ključnih informacij potrošnikom, obveznost zagotavljanja pravičnega obravnavanja vključuje tudi zagotavljanje, da imajo potrošniki, ki dostopajo do storitev prek spletnih posredniških storitev, pravico in zmožnost izbire in uporabe storitev po lastni izbiri, ne da bi se soočali z neupravičenimi bremeni, ki lahko nastanejo, če ponudnik ne upošteva ali spremeni potrošnikovo izbiro privzetih nastavitev. Ponudnik spletnih posredniških storitev ne zagotovi pravične obravnave tudi takrat, ko konkurenčnim poslovnim uporabnikom ne zagotovi vseh informacij, ki jih potrebujejo za doseganje iste stopnje in kakovosti interoperabilnosti s spletno posredniško storitvijo, in vseh pomožnih storitev, ki so na voljo samemu ponudniku, ter kadar izvaja prakse, s katerimi lastnim ponudbam neposredno ali posredno zagotavlja tehnične ali gospodarske prednosti, ki jih konkurenčnim poslovnim uporabnikom odreka. Pravična obravnava od ponudnika tudi zahteva, da se ne vmešava v poslovno razmerje med konkurenčnimi poslovnimi uporabniki in potrošniki njihovih storitev, na primer z onemogočanjem ali kakšnim drugim omejevanjem pretoka informacij in komunikacije med njimi, vključno z oglaševanjem in trženjem. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19d) Nekatere prakse je mogoče nedvoumno šteti za nepoštene v vseh okoliščinah. V opazovalnici za spletne platforme bi morali stalno pregledovati seznam praks in priporočati dopolnitve Komisiji. Ker se trg spletnih posredniških storitev razvija, bi morala Komisija objaviti smernice o praksah, ki lahko zajemajo nepoštene poslovne prakse, vključno z okoliščinami, v katerih bi opredeljene prakse lahko štele za nepoštene. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24. |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Ta uredba od ponudnikov spletnih posredniških storitev zahteva preglednost glede podatkov, ki jih zagotavljajo svojim poslovnim uporabnikom, vendar ne določa zahteve za posredovanje osebnih ali neosebnih podatkov poslovnim uporabnikom. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v vseh primerih v skladu s pravnim okvirom Unije o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov ter o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24, Direktivo (EU) 2016/68024a in Direktivo 2002/58/ES24b. Ta uredba ne bi smela zahtevati, da ponudniki spletnih posredniških storitev izmenjujejo osebne podatke s tretjimi stranmi, razen s tistimi, ki so določene v njihovih politikah o varstvu osebnih podatkov. |
__________________ |
__________________ |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
|
24a Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89). |
|
24b Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37). |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve. Vendar se ne bi smelo razumeti, da obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih zakonov. |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve, in zagotoviti, da bodo omejitve sorazmerne. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21a) Ta uredba ne bi smela posegati v pravice intelektualne lastnine poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali te pravice uporabljati zgolj na podlagi izrecnega soglasja poslovnega uporabnika, če so pridobili licenco od poslovnega uporabnika ali njegovega pridobitelja licence ali v skladu z veljavnimi izjemami in omejitvami. Upoštevati bi se morali pogoji za uveljavljanje takih pravic. Spoštovati bi bilo treba tudi pravice intelektualne lastnine tretjih oseb. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila omejena, začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, sorazmernih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za uspešno in hitro obravnavo pritožb. Interni sistem za obravnavo pritožb bi moral biti pregleden, poenostavljen in nediskriminatoren, njegov namen pa bi moral biti zagotoviti, da ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik pomemben delež pritožb lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega, uspešnega in nediskriminatornega reševanja spora. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. Uporaba internega sistema za obravnavo pritožb, ki bi morala temeljiti na načelih enakega obravnavanja in ne bi smela privesti do škodljive obravnave poslovnega uporabnika. |
_________________ |
_________________ |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar ta delež nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov. |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 1 |
Člen 1 |
Predmet urejanja in področje uporabe |
Predmet urejanja in področje uporabe |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi in povezanimi iskalniki zagotovijo ustrezna pravičnost, preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali poslujejo v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. Ta uredba ne posega v sektorske ukrepe, sprejete na ravni Unije ali nacionalni ravni, v skladu s pravom Unije. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi ali skuša ponujati blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) so storitve informacijske družbe v smislu člena 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta27; |
(a) so storitve informacijske družbe v smislu člena 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta27 ali operacijski sistemi za naprave, ki v tej funkciji delujejo kot posredniki med razvijalci spletnih aplikacij in potrošniki; |
_________________ |
_________________ |
27 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1). |
27 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1). |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – točka 2 – točki b in c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
(b) njihov glavni namen je poslovnim uporabnikom omogočiti nudenje blaga ali storitev z začetkom neposrednih spletnih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki na spletnem portalu zadevnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali z neposredno povezavo na portal poslovnega uporabnika. |
(c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev na eni strani ter poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki jim poslovni uporabniki nudijo blago ali storitve; |
(c) poslovnim uporabnikom se na splošno zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev in poslovnimi uporabniki, ki nudijo blago ter storitve potrošnikom; Za namene te uredbe9 se šteje, da tako pogodbeno razmerje obstaja, tudi kadar se zagotavljajo osebni podatki ali drugi podatki. |
_________________ |
_________________ |
9 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1). |
9 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1). |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) „operacijski sistem“ pomeni programsko opremo, ki med drugim nadzoruje vmesnik do zunanje strojne opreme, razporeja naloge, upravlja podatkovno shrambo in predstavlja privzeti vmesnik do uporabnika, ko ni v uporabi nobena aplikacija, vključno z grafičnim vmesnikom, ne glede na to, ali je takšna programska oprema sestavni del potrošniške strojne opreme za splošno rabo ali samostojna programska oprema, ki naj bi se uporabljala na potrošniški računalniški strojni opremi za splošno rabo; ne pomeni pa nalagalnika operacijskega sistema, osnovnega vhodno-izhodnega sistema, ali druge strojne programske opreme, ki je potrebna ob zagonu ali namestitvi operacijskega sistema; |
Obrazložitev | |
Operacijski sistemi za mobilne naprave, kot sta IOS ali Android, so sestavljeni iz programske opreme, ki omogoča delovanje na posameznih napravah (npr. aplikacije na pametnem telefonu). Omejitve ali spremembe, ki jih namerno uvedejo izdelovalci naprav ali ponudniki operacijskih sistemov, lahko zožijo distribucijo in dostop do nekaterih spletnih vsebin in storitev – pogosto brez objektivne utemeljitve ali na nesorazmeren način – in lahko oškodujejo potrošnika. Opredelitev spletnih posrednikov bi bilo zato treba revidirati, da bodo izrecno vključevali tudi operacijske sisteme za naprave. | |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini; |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, vključno med drugim z digitalnimi vmesniki in aplikacijami, tudi mobilnimi aplikacijami s funkcijo iskanja, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa (besedilnega, glasovnega ali drugačnega) načeloma omogoča vnos poizvedbe in iskanje po raznih spletiščih ali spletiščih in mobilnih aplikacijah v določenem jeziku, ponudi pa vsebino, kot so kratka besedila, slike, povezave, video- in avdioposnetki z informacijami, povezanimi z iskanjem; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča ali drugače povezana sredstva za nudenje blaga ali storitev; |
Obrazložitev | |
Čeprav so spletišča še vedno glavna vstopna točka, bi bili lahko aplikacije in druga sredstva kmalu kos enakim izzivom. Zato je bolje, da se vključijo zdaj. Zadnji del opredelitve pojma je bil črtan, ker narava potrošnika in namen uporabnika ne vplivata na pravice in obveznosti iz tega besedila. | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih za potrošnike indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo navedenim potrošnikom, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost v rezultatih iskanja, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) „pogoji uporabe storitev“ pomeni vsi pogoji, določbe in druge informacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki ter ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev. |
(10) „pogoji uporabe storitev“ pomeni pogoji in določbe, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) „operacijski sistem za naprave“ je programska oprema, ki omogoča, da pametni telefoni, računalniki in druge naprave uporabljajo aplikacije in programe. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da za njihove pogoje uporabe storitev velja: |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da za njihove pogoje uporabe storitev velja: |
(a) zapisani so v jasnem in nedvoumnem jeziku; |
(a) so pravični in sorazmerni ter zapisani v preprostem in razumljivem jeziku; |
(b) zlahka so na voljo poslovnim uporabnikom v vseh fazah njihovega poslovnega odnosa s ponudnikom spletnih posredniških storitev, tudi pred sklenitvijo pogodbe; |
(b) zlahka so na voljo poslovnim uporabnikom v vseh fazah njihovega poslovnega odnosa s ponudnikom spletnih posredniških storitev, tudi pred sklenitvijo pogodbe; |
(c) določajo objektivne razloge za odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom. |
(c) določajo razloge za odločitve o naložitvi kazni, omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom, ki so skladni z navedenimi pogoji. Pri sprejemanju takih odločitev morajo spletni ponudniki posredniških storitev spoštovati temeljne pravice, zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, in upoštevati načelo sorazmernosti. |
|
(ca) obvestijo poslovne uporabnike o svojih dodatnih distribucijskih kanalih in morebitnih povezanih programih, na katerih bodo ponujali blago in storitve poslovnih uporabnikov. Poslovni uporabniki imajo pravico, da zahtevajo odstranitev s takšnih dodatnih distribucijskih kanalov. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike obvestijo o vseh nameravanih spremembah pogojev uporabe storitev. |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike nemudoma obvestijo o vseh pomembnih spremembah pogojev uporabe storitev ali funkcionalnosti, interoperabilnosti ali drugih glavnih zmogljivostnih lastnosti platforme, kot so dostopnost, neprekinjenost in varnost, ki imajo škodljive posledice za poslovne uporabnike ali imajo nanje nezanemarljiv vpliv. |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje je najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o nameravanih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje je najmanj 10 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o nameravanih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. |
Zadevni poslovni uporabnik se lahko s pisno izjavo ali jasno pritrditvijo odreče roku za obveščanje iz drugega pododstavka. |
Zadevni poslovni uporabnik se lahko s pisno izjavo odreče roku za obveščanje iz drugega pododstavka. Poslovni uporabnik lahko sporazum brezplačno prekine v 10 dneh po prejemu obvestila, kadar so te spremembe zanj zelo škodljive. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Spremembe pogojev uporabe storitev, ki jih uveljavi ponudnik spletnih posredniških storitev v nasprotju z določbami iz odstavka 3, so nične. |
4. Spremembe pogojev uporabe storitev, ki jih uveljavi ponudnik spletnih posredniških storitev v nasprotju z določbami iz odstavka 3, so nične v preostalem trajanju roka za obveščanje, kot ugotovi pristojno sodišče, brez poseganja v veljavnost drugih določb, ki ostanejo veljavne, kolikor jih je mogoče ločiti od neskladnih določb. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3. |
5. Rok za obveščanje iz odstavka 3 se ne uporablja: |
|
(a) kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3; |
|
(b) za pogoje uporabe storitev, ki so bili spremenjeni zato, da bi se zaščitili legitimni interesi uporabnikov in potrošnikov ali delovanje spletne posredniške storitve kot take ali |
|
(c) če je potrebna sprememba funkcionalnosti, interoperabilnosti ali drugih glavnih zmogljivostnih lastnosti platforme, da bi se zaščitili legitimni interesi uporabnikov in potrošnikov ali delovanje spletne posredniške storitve kot take. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Ponudnik spletne posredniške storitve zagotovi, da poslovni uporabniki ohranijo poln nadzor nad svojimi blagovnimi znamkami. Povezava med blagovno znamko in poslovnim uporabnikom mora biti za potrošnika prepoznavna v vseh fazah posredniškega postopka. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 4 |
Člen 4 |
Začasna onemogočitev in ukinitev |
Omejitev, začasna onemogočitev in ukinitev |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži razloge za tako odločitev. |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za uporabo sankcij zaradi domnevnega neustreznega ravnanja, začasno onemogočitev, ukinitev ali omejitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži podrobne razloge za tako odločitev. Takšna odločitev je sorazmerna. |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na objektivni razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). Če je omejitev, začasna onemogočitev ali ukinitev posledica prijave tretje osebe, se vsebina prijave vključi v razloge. |
|
2a. Ponudniki spletnih posredniških storitev in ponudniki spletnih iskalnikov ne smejo začasno onemogočiti, ukiniti ali kako drugače omejiti zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnemu uporabniku, ki zagotavlja storitve, ki so konkurenčne storitvam ponudnika spletnih posredniških storitev, razen če je to potrebno iz naslednjih razlogov: |
|
(a) da se prepreči nerazumno breme za ponudnika spletnih posredniških storitev, ki ga povzroči poslovni uporabnik; |
|
(b) da se obravnava kakšna koli neskladnost poslovnega uporabnika z veljavno zakonodajo ali da se zagotovi, da ponudnik spletnih posredniških storitev upošteva veljavno zakonodajo; |
|
(c) zaradi varovanja zasebnosti ali iz varnostnih razlogov. |
|
2b. Pred omejitvijo, ukinitvijo in začasno onemogočitvijo, če je to mogoče in sorazmerno, se pošlje obvestilo in zagotovi možnost za pojasnitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 5 |
Člen 5 |
Razvrstitev |
Razvrstitev |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za razvrščanje in razloge za relativni pomen navedenih glavnih parametrov glede na druge parametre. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo parametre za razvrščanje in razloge za relativni pomen navedenih parametrov. |
Kadar navedeni glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji v pogoje uporabe storitev vključi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
Kadar navedeni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji v pogoje uporabe storitev vključi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
|
Ob prikazu rezultatov spletna posredniška storitev poleg vsake razvrstitve razkrije, ali in v kakšnem obsegu je nanjo vplivalo neposredno ali posredno plačilo, pogodbeno razmerje ali neposredno lastniško razmerje. |
|
1a. Kadar ponudnik spletne posredniške storitve po obvestilu tretje strani v določenem primeru spremeni vrstni red razvrščanja ali odstrani določen proizvod ali storitev, ki jo zagotavlja poslovni uporabnik, temu nemudoma predloži razloge za tako odločitev. Razlogi vključujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in vsebino obvestila. |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje, tako da na spletnih iskalnih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in nedvoumnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov določijo glavne parametre za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč in razloge za relativni pomen teh parametrov, tako da na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in nedvoumnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo, kar zadeva pomembne spremembe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nezanemarljivo vplivale na uporabnike s poslovnim spletiščem. Izjemoma se v primerih, v katerih bi bilo razkritje vseh parametrov v nasprotju s poštenimi, razumnimi in sorazmernimi praksami, vedno natančno predstavijo samo glavni parametri. Parametri za razvrščanje se ne uporabljajo diskriminatorno. |
|
2a. Kadar ponudnik spletnega iskalnika po obvestilu tretje strani v določenem primeru spremeni vrstni red razvrščanja ali odstrani določeno spletišče, ponudnik poslovnemu uporabniku ponudi možnost pregleda vsebine obvestila v javno dostopni spletni podatkovni zbirki. Ponudnik spletnega iskalnika uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi mehanizem za pritožbe in pravna sredstva, da se v primeru krivičnega obvestila odpravijo odstranitve ali spremembe vrstnega reda razvrščanja. |
3. Zadostnost opisov iz odstavkov 1 in 2 poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogoča, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva naslednje, in če, kako in v kolikšni meri: |
3. Zadostnost opisov iz odstavkov 1 in 2 poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogoča, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva naslednje, in če, kako in v kolikšni meri: |
(a) značilnosti blaga in storitev, ki se nudijo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov; |
(a) značilnosti blaga in storitev, ki se nudijo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov; |
(b) relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike; |
(b) relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike; |
(c) kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem. |
(c) kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove indeksiranega spletišča. |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli poslovnih skrivnosti iz člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943. |
4. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943. |
|
4a. Ponudniki spletnih posredniških storitev in ponudniki spletnih iskalnikov zagotovijo, da izpolnjevanje obveznosti preglednosti na podlagi tega člena ne škodi potrošnikom zaradi prirejanja razvrščanja s strani poslovnih uporabnikov ali poslovnih spletišč. |
|
4b. Zahteve glede preglednosti iz tega člena spremljajo smernice Komisije o pogojih, pod katerimi je spletna posredniška storitev skladna s tem členom. Komisija zagotovi ustrezno izpolnjevanje teh zahtev. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 6 |
Člen 6 |
Diferencirana obravnava |
Diferencirana obravnava |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis kakršne koli diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami potrošnikom nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, na eni strani in v zvezi z drugimi poslovnimi uporabniki, na drugi strani. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis kakršne koli diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami potrošnikom nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, na eni strani in v zvezi z drugimi poslovnimi uporabniki, na drugi strani. |
|
1a. Ponudniki spletnih iskalnikov bi morali za uporabnike s poslovnim spletiščem določiti opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek storitev spletnih iskalnikov potrošnikom ponujajo sami ali prek uporabnikov s poslovnimi spletišči, ki jih nadzirajo, oziroma v zvezi z drugimi uporabniki s poslovnimi spletišči. |
|
1b. Ponudniki spletnih posredniških storitev uporabljajo sorazmerne, poštene in pregledne prakse na eni strani v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek spletnih posredniških storitev potrošnikom ponuja sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabnik, ki ga ta ponudnik nadzira, ter na drugi strani v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponujajo drugi poslovni uporabniki. |
2. Opis iz odstavka 1 zajema najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev v zvezi z naslednjim: |
2. Opis iz odstavka 1 in 2 zajema najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnih iskalnikov v zvezi z naslednjim: |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
(b) razvrstitvijo; |
(b) razvrstitvijo in privzetimi nastavitvami; |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali storitev spletnih iskalnikov; |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami ali so jim pomožne. |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami ali spletnimi iskalniki ali so jim pomožne. |
|
2a. Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom neposredno ali posredno prek podjetij, ki jih nadzirajo, zagotavljajo blago ali storitve, ki konkurirajo tistim, ki jih zagotavljajo njihovi poslovni uporabniki, potrošnikom omogočijo svobodno izbiro privzetega blaga ali storitev pri uporabi spletne posredniške storitve. |
|
2b. V prikazu rezultatov spletna posredniška storitev v bližini vsakega proizvoda ali storitve, za katera je zagotovila diferencirano obravnavo, na razviden način razkrije, ali je na razvrstitev vplivalo neposredno ali posredno plačilo, pogodbeno razmerje ali neposredno lastniško razmerje. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 6a |
|
Nepoštene poslovne prakse |
|
1. Ponudnik spletnih posredniških storitev ne uporablja nepoštenih poslovnih praks. Nepoštena poslovna praksa je praksa, ki povzroča razmere s pomembnim škodljivim učinkom na konkurenco in izbiro potrošnikov. Pri presoji, ali je trgovinska praksa nepoštena, se upoštevata naslednja dejavnika: |
|
(a) tržni položaj ponudnika spletnih posredniških storitev in poslovnega uporabnika ter |
|
(b) ali obstaja pomembno neravnotežje v pogajalskih zmogljivostih strank, zaradi katerih ponudnik spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev ali poslovnih praksah poslovnemu uporabniku nalaga nerazumno breme. |
|
2. Direktiva 2005/29/ES se uporablja smiselno. |
|
3. V Prilogi I je neizčrpen seznam poslovnih praks, ki se v smislu te uredbe štejejo za nepoštene. Priloga se uporablja v vseh državah članicah in jo redno pregleduje skupina strokovnjakov Komisije pri opazovalnici EU za gospodarstvo spletnih platform. Strokovna skupina lahko izda priporočila glede prihodnjih poslovnih praks, ki bi se morale šteti za nepoštene v smislu te uredbe. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 7 |
Člen 7 |
Dostop do podatkov |
Dostop do podatkov |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev poslovne uporabnike ustrezno obveščajo najmanj o naslednjem: |
2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov javnost ustrezno obveščajo najmanj o naslednjem: |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(c) ali ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
(c) ali ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
|
(ca) ali imajo poslovni uporabniki v primeru kršitve pogodbenih obveznosti ali v primeru tržnega neuspeha ponudnika spletnih posredniških storitev pravico pridobitve in dostopa do podatkov ali nekaterih kategorij podatkov, ki so jih predložili ponudniku. |
|
2a. Poslovni uporabniki zagotovijo, da so podatki o njihovem blagu in storitvah, zlasti vsi podatki o cenah, ki jih predložijo ponudnikom spletnih posredniških storitev, točni ter ustrezni za izpolnitev njihovih pravnih obveznosti, zlasti do potrošnika. |
|
2b. Ponudniki spletnih posredniških storitev vsakemu poslovnemu uporabniku odobrijo dostop do anonimnih podatkov o potrošnikih v strojno berljivi, splošno uporabljani in standardizirani obliki, ki nastanejo z omogočanjem transakcije med potrošnikom in zadevnim poslovnim uporabnikom. Ta obveznost ne posega v obveznosti, ki jih mora ponudnik spletnih posredniških storitev izpolnjevati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov in zasebnosti. |
|
2c. Ponudniki spletnih posredniških storitev brez poseganja v ustrezno pravo Unije, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, poslovnim uporabnikom omogočijo dostop do vseh podatkov, ki so jih pridobili na podlagi gospodarske dejavnosti zadevnega poslovnega uporabnika. |
|
2d. Ponudniki spletnih iskalnikov brez poseganja v ustrezno pravo Unije, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočijo dostop do vseh podatkov, ki so jih pridobili na podlagi dejavnosti zadevnega poslovnega spletišča. |
|
2e. Podatki iz odstavkov 2c in 2d se dajo na voljo v strojno berljivi, splošno uporabljani in standardizirani obliki. |
|
2f. Ponudniki spletnih posredniških storitev na zahtevo potrošnika, ki uporablja njihove storitve, tretji osebi, ki jo imenuje potrošnik, odobrijo dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki neposredno ali posredno nastanejo z dejavnostjo potrošnika. Tak dostop se odobri pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 8 |
Člen 8 |
Omejitve ponudbe drugačnih pogojev na druge načine |
Omejitve ponudbe drugačnih pogojev na druge načine |
1. Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne omejijo možnosti poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi ali istimi pogoji v okviru drugih spletnih posredniških storitev. Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. Omejitve so sorazmerne in začasne ter odražajo pravni interes ponudnika. |
2. Obveznost iz odstavka 1 ne vpliva na prepovedi ali omejitve v zvezi z uvedbo takih omejitev, ki izhajajo iz uporabe drugih pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki so v skladu s pravom Unije in ki veljajo za spletne posredniške storitve. |
2. Ta uredba ne vpliva na prepovedi ali omejitve v zvezi z uvedbo takih omejitev, ki izhajajo iz uporabe drugih pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki so v skladu s pravom Unije in ki veljajo za spletne posredniške storitve. Pozorno se nadzorujejo zlasti tveganja v zvezi s praksami iz odstavka 1, katerih namen je dogovarjanje o cenah med ponudniki spletnih posredniških storitev. |
|
2a. Obveznost iz odstavka 1 ne povzroči omejevanja pravic intelektualne lastnine, ki jih uživajo njihovi imetniki. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporaba internega sistema za obravnavo pritožb, ki temelji na načelih enake obravnave, ne povzroči nikakršne škodljive obravnave poslovnega uporabnika. |
Obrazložitev | |
Ker lahko vsako nesoglasje privede do sankcij, je zaželeno, da so vzpostavljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se to prepreči. | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pritožniku individualizirano in v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. |
(c) pritožniku nemudoma individualizirano in v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe z ustrezno obrazložitvijo. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev letno pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev pripravijo letno poročilo o uporabi svojega internega sistema za obravnavo pritožb, v katerem opišejo glavne vrste težav, na katere lahko naletijo podjetja pri uporabi spletne posredniške storitve. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, predmete pritožb, čas, potreben za obravnavo pritožb, in sprejete odločitve o pritožbah. |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb in povprečen čas, potreben za obravnavo pritožb. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Določbe iz tega člena se ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu člena 2(2) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES29. |
5. Določbe iz tega člena se v prvih treh letih ali v zagonski fazi poslovanja ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu člena 2(2) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES29. |
_________________ |
_________________ |
29 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
29 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
Obrazložitev | |
Izvzetje je ustreznejše v času ustanavljanja malih podjetjih. Po tem obdobju bodo trg in potrošniki verjetno pričakovali, da ta podjetja v vsakem primeru izpolnjujejo standarde večjih družb. | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 10 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 10 |
Člen 10 |
Mediacija |
Mediacija |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, če se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali držav članic. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, če se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali držav članic. |
2. Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
2. Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
(a) so nepristranski in neodvisni; |
(a) so nepristranski in neodvisni; |
(b) njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za povprečnega poslovnega uporabnika zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(b) njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za povprečnega poslovnega uporabnika zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(c) sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in zadevnim poslovnim uporabnikom; |
(c) sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in zadevnim poslovnim uporabnikom; |
(d) zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij; |
(d) zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij; |
(e) storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja; |
(e) storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja; |
(f) zadostno razumejo splošne poslovne odnose, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov. |
(f) zadostno razumejo splošne poslovne odnose, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov. |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
3. Strani, udeležene v mediaciji, pri vsakem poskusu doseganja dogovora s prostovoljno mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora v roku, ki ni daljši od 25 dni od začetka mediacije, razen če bi izpolnitev tega roka pomenila nerazumno breme glede na kompleksnost spora. V tem primeru bi bilo treba doseči dogovor v roku, ki ni daljši od 90 dni. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Vendar ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem primeru nosijo najmanj polovico skupnih stroškov. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Če pa mediator ugotovi, da poslovni uporabnik ravna v slabi veri ali skuša zlorabiti postopek mediacije, lahko odloči, da bo poslovnemu uporabniku naložil več kot polovico skupnih stroškov. |
5. Vsakršen poskus z mediacijo doseči dogovor o reševanju spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in zadevnih poslovnih uporabnikov, da kadar koli med postopkom mediacije ali po njem začnejo sodne postopke. |
5. Vsakršen poskus z mediacijo doseči dogovor o reševanju spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in zadevnih poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred ali med postopkom mediacije oziroma po njem začnejo sodne postopke. Sprožitev sodnega postopka ni pogojena z začetkom postopka mediacije. |
|
5a. Ponudniki spletnih posredniških storitev letno pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti mediacij, povezanih z dejavnostmi, ter poskrbijo, da so zlahka dostopne splošni javnosti. Navedena poročila vključujejo vsaj informacije o skupnem številu primerov mediacije, predmetih pritožb, času, potrebnem za obravnavo pritožb, in sprejeti odločitvi o pritožbi. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Člen 12 |
Člen 12 |
Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi |
Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi |
1. Organizacije in združenja, ki imajo pravni interes pri zastopanju poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ter javni organi, vzpostavljeni v državah članicah, imajo pravico ukrepati pred nacionalnimi sodišči v Uniji v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri je postopek začet, da preprečijo ali prepovejo katero koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
1. Brez poseganja v člen 80 Uredbe (EU) 2016/679 in po tem, ko so bile izčrpane vse druge možnosti za rešitev spora med platformo in poslovnim uporabnikom, ki so določene v členih 9 in 10 te uredbe, organizacije in združenja, ki imajo pristen dolgotrajen in pravni interes pri zastopanju poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, in ki so jih odobrili ustrezni javni organi držav članic, ki jih tudi nadzirajo, ter javni organi, vzpostavljeni v državah članicah, imajo pravico ukrepati pred nacionalnimi sodišči v Uniji v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri je postopek začet, da preprečijo ali prepovejo katero koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z zahtevami glede informacij, nediskriminacije in dostopa do podatkov iz te uredbe. |
2. Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
2. Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka in med trajanjem postopka še naprej izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
(a) so pravilno ustanovljene v skladu s pravom države članice; |
(a) so pravilno ustanovljene v skladu s pravom države članice in imajo veljavno dovoljenje kvalificiranega subjekta, ki ga je izdal ustrezni javni organ navedene države članice; |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so v kolektivnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo; |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so javno navedeni v statutu ali drugem ustreznem dokumentu o upravljanju in so v kolektivnem interesu skupine večine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo, pri čemer mora biti ta skupina sestavljena iz najmanj 10 neodvisnih poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem; |
(c) so neprofitne. |
(c) so neprofitne in pregledne glede vira financiranja za sprožitev postopka in njegovo nadaljevanje ter lahko dokažejo, da imajo zadostna finančna sredstva za zastopanje interesov njihovih poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem in za poplačilo vseh stroškov nasprotne stranke, če postopek ne uspe; |
|
(ca) imajo strukturo upravljanja, ki zagotavlja neodvisnost od tretjih oseb, in notranji postopek za preprečevanje navzkrižja interesov v primeru financiranja, prejetega od tretjih oseb; |
|
(cb) so pregledne glede vira financiranja; |
|
(cc) imajo dovolj finančnih sredstev in človeških virov ter pravno strokovno znanje za zastopanje interesov njihovih poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem. |
V državah članicah, v katerih so bili taki javni organi vzpostavljeni, imajo navedeni javni organi pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba kolektivnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice. |
V državah članicah, v katerih so bili taki javni organi vzpostavljeni, imajo navedeni javni organi pravico iz odstavka 1 in pravico, da organizaciji ali združenju izdajo zahtevano dovoljenje, kadar jim je naložena obramba kolektivnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice. |
|
Države članice zagotovijo, da predstavniške organizacije ali združenja objavijo letna poročila o dejavnostih. Ta poročila vključujejo vsaj naslednje informacije v zvezi z notranjimi in čezmejnimi zastopniškimi tožbami: |
|
(a) število sproženih tožb in glavne vrste pritožb; |
|
(b) število (stopnja ali delež) sodnih odločb v korist poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem; |
|
(c) število (stopnja ali delež) zastopniških tožb, ki so bile opuščene, in razloge za njihovo opustitev, če so znani; |
|
(d) povprečen čas, potreben za sprejetje odločitve o zastopniški tožbi. |
|
Če javni organ države članice organizaciji ali združenju izda dovoljenje kvalificiranega subjekta, je navedeni javni organ odgovoren za redno pregledovanje statusa in ravnanja navedene organizacije ali združenja za zagotavljanje, da ravna v skladu z zahtevami tega člena. Javni organ države članice nemudoma prekliče dovoljenje kvalificiranega subjekta organizaciji ali združenju, za katerega se ugotovi, da ni skladno z zahtevami tega člena. |
|
Če organizacija ali združenje izpolnjuje merila iz tega odstavka, to ne posega v pravico sodišča ali upravnega organa, da preveri, ali namen organizacije ali združenja upravičuje vložitev tožbe v določenem primeru v skladu z odstavkom 1. |
|
2a. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice iz Direktive XXXX/XX/EU (sklic na direktivo o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 209/22/ES, (COM(2018)184)). |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
|
3a. Države članice lahko prepovejo, da bi zasebne financirajoče tretje strani imele kakršne koli neposredne ali posredne finančne koristi od pravdnega postopka ali odločbe. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe. |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, pa tudi poslovne uporabnike ter organizacije in združenja, ki jih zastopajo, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe. Kodeksi ravnanja obravnavajo zlasti interoperabilnost, ovire za zamenjavo ponudnika in prenosljivost podatkov. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 13 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 13a |
|
Pristojni organi in izvrševanje |
|
1. Vsaka država članica imenuje pristojni organ na nacionalni ravni, ki je odgovoren za spremljanje in uveljavljanje spoštovanja določb te uredbe ter ima naslednja pooblastila: |
|
(a) da na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe začne in izvaja preiskave; |
|
(b) da od spletnih posrednikov in ponudnikov spletnih iskalnikov zahteva, naj predložijo vse potrebne informacije za izvajanje preiskav; |
|
(c) da sprejme odločitev o ugotovitvi kršitve prepovedi iz te uredbe in od ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnega iskalnika zahteva, naj preneha kršitev; |
|
(d) da ponudniku naloži denarno kazen. Kazen je učinkovita, sorazmerna in odvračilna glede na naravo, trajanje in resnost kršitve ter |
|
(e) da objavi svoje odločitve in vsako leto poroča o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. |
|
2. Poslovni uporabnik, uporabnik s poslovnim spletiščem ali organizacija ali združenje, ki izpolnjuje prve tri zahteve člena 12(2), lahko naslovi pritožbo na pristojni organ ustrezne države članice. Pristojni organ na zahtevo pritožnika zagotovi zaupnost identitete pritožnika in katerih koli drugih informacij, za katere pritožnik meni, da bi škodovale njegovim interesom, če bi bile razkrite. Pritožnik take informacije opredeli v morebitni zahtevi za zaupnost. |
|
3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi učinkovito sodelujejo drug z drugim in si medsebojno pomagajo pri preiskavah s čezmejno razsežnostjo. |
|
4. Če pristojni organi in nacionalni organi za konkurenco ne sovpadajo, si izmenjujejo informacije, ki so potrebne za uporabo določb te uredbe. Pri izmenjavi informacij organ, ki informacije prejme, zagotovi enako raven zaupnosti kot organ, ki je informacije izdal. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 13 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 13b |
|
Pravo, ki se uporablja, in pristojnost |
|
V pogodbah, ki jih sklenejo poslovni uporabniki z običajnim prebivališčem v državi članici, ali kadar se pogodba izvaja v eni ali več državah članicah, velja naslednje: |
|
(a) zaščita, ki je v okviru te uredbe namenjena poslovnim uporabnikom, se uporablja ne glede na pravo, ki se uporablja za druge vidike pogodbe, na podlagi izbire strank ali kako drugače ter |
|
(b) razen v primeru, da pogodba vključuje določbe te uredbe, je izbira pristojnega sodišča veljavna le, če se sodišče določi v: |
|
(i) državi članici, v kateri ima poslovni uporabnik običajno prebivališče ali |
|
(ii) v državi članici, v kateri se izvaja pogodba. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 13 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 13c |
|
Informacije, ki se zahtevajo od ponudnikov spletnih posredniških storitev |
|
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo vse informacije, ki jih pristojni organi potrebujejo za spremljanje in uveljavljanje skladnosti z določbami te uredbe, da se Komisiji pomagajo pripraviti smernice iz člena 6 ter da se podpre vloga opazovalne skupine pri dokončanju njenih nalog, določenih v členu 2 Sklepa Komisije z dne 26. aprila 2018 o vzpostavitvi skupine strokovnjakov za opazovalnico gospodarstva spletnih platform. |
|
2. Te zahteve glede informacij vključujejo: |
|
(a) glavne parametre, ki določajo razvrstitev ponudb, ter njihov relativni pomen, predstavljene potrošniku kot rezultat njegove iskalne poizvedbe; |
|
(b) navedbo, ali je tretja oseba, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, trgovec ali ne na podlagi izjave zadevne tretje osebe ponudniku spletnih posredniških storitev; |
|
(c) ali za sklenjeno pogodbo veljajo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz potrošniške zakonodaje Unije; |
|
(d) kadar je pogodba sklenjena s trgovcem, kateri trgovec je odgovoren za zagotavljanje potrošniških pravic, ki izhajajo iz potrošniške zakonodaje Unije v zvezi s pogodbo. Ta zahteva ne posega v odgovornost, ki jo ponudnik spletnih posredniških storitev lahko ima ali prevzame v zvezi z določenimi elementi pogodbe, ter |
|
(e) ali in kako so bili uporabljeni algoritmi ali avtomatizirano sprejemanje odločitev za predstavitev ponudb ali določanje cen, vključno s tehnikami personaliziranega oblikovanja cen. Države članice lahko v svojem nacionalnem pravu ohranijo ali uvedejo dodatne zahteve glede informacij in pravila v zvezi z odgovornostjo za pogodbe, ki se sklepajo na spletnih trgih. |
|
3. Podjetja predložijo take informacije na zahtevo nemudoma ter v predvidenih rokih in z zahtevanimi podrobnostmi. Zahtevane informacije morajo biti sorazmerne z opravljanjem te naloge. Pristojni organ navede razloge, ki utemeljujejo njegovo zahtevo po informacijah. |
|
4. Kadar pristojni organ v skladu s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi o poslovni tajnosti ali o varstvu osebnih podatkov meni, da so informacije zaupne, zadevni pristojni organi zagotovijo tako zaupnost. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 13 d (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 13d |
|
Pravila v zvezi z odgovornostjo |
|
V primeru, da so poslovni uporabniki ponudnike spletnih posredniških storitev obvestili o zavajajoči naravi predloženih informacij, bi za zavajajoče informacije, ki so jih poslovni uporabniki posredovali ponudnikom spletnih posredniških storitev morali biti odgovorni slednji in ne poslovni uporabniki. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi prav tako morali biti odgovorni v primeru, da so sami avtorji zavajajočih izjav o poslovnih uporabnikih ali blagu in storitvah, ki jih ti ponujajo. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 14 – odstavka 1 in 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Do [datum: tri leta po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
1. Do [datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaki dve leti Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog spremembe te uredbe, zlasti zato, da bi zagotovila izpolnjevanje ciljev iz odstavka 2. |
2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti z namenom ocene skladnosti z obveznostmi iz členov 5, 6, 7 in 8 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform in morebitno potrebo po dodatnih pravilih, zlasti v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. |
2. Pregled vsebuje vsaj oceno: |
|
(a) učinkovitosti te uredbe, vključno s pragovi, opredeljenimi v odstavkih 4 do 6 člena 1; |
|
(b) učinkovitosti uveljavljenih kodeksov ravnanja, da bi izboljšali pravičnost in preglednost; |
|
(c) potrebe po učinkovitejši obravnavi potencialno škodljivih praks v trgovinskih poslih med spletnimi iskalniki in njihovimi poslovnimi uporabniki, zlasti kar zadeva vprašanja, opredeljena v členu 2(b) Sklepa Komisije C(2018) 2393 o vzpostavitvi skupine strokovnjakov za opazovalnico gospodarstva spletnih platform; |
|
(d) morebitnega učinka potencialno škodljivih praks na potrošnike; |
|
(e) potrebe po vključitvi operativnih sistemov v področje uporabe te uredbe; |
|
(f) potrebe po posodobitvi seznama nepoštenih poslovnih praks. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Uporablja se od [datum: šest mesecev po dnevu objave]. |
2. Uporablja se od [datum: dvanajst mesecev po dnevu objave]. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Priloga I (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga I |
|
Nepoštene poslovne prakse |
|
Pogoji se v smislu te uredbe štejejo za nepoštene poslovne prakse, če |
|
– od poslovnega uporabnika zahtevajo, da uporablja pomožne storitve ponudnika spletne posredniške storitve, vključno s plačilnimi storitvami, brez možnosti uporabe drugih alternativnih načinov, v okoliščinah, v katerih je to v znatno škodo poslovnemu uporabniku; |
|
– poslovnega uporabnika obremenjujejo s klavzulo o enostranski odgovornosti, ki povzroči nepošten prenos tveganja; |
|
– nalagajo pogodbene klavzule z retroaktivnim učinkom, ki škodijo poslovnemu uporabniku; |
|
– ohranijo zakonsko pravico do uporabe zaupnih informacij poslovnega uporabnika po poteku pogodbe med ponudnikom spletne posredniške storitve in poslovnim uporabnikom; |
|
– od poslovnih uporabnikov zahtevajo, da sprejmejo klavzule o ekskluzivnosti v zvezi z izbiro prava, ki niso v pristojnosti Unije; |
|
– poslovnemu uporabniku prepovedujejo, da uporablja konkurenčne spletne posredniške storitve. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 28.5.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 28.5.2018 |
||||
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju |
13.9.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Francis Zammit Dimech 9.7.2018 |
||||
Obravnava v odboru |
24.9.2018 |
11.10.2018 |
|
|
|
Datum sprejetja |
20.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Max Andersson, Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Geoffroy Didier, Pascal Durand, Jytte Guteland, Virginie Rozière, Kosma Złotowski |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
24 |
+ |
|
ALDE |
Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto |
|
ECR |
Sajjad Karim, Kosma Złotowski |
|
EFDD |
Joëlle Bergeron, Laura Ferrara |
|
ENF |
Gilles Lebreton |
|
GUE/NGL |
Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos) |
|
PPE |
Geoffroy Didier, Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka |
|
S&D |
Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Virginie Rozière |
|
VERTS/ALE |
Max Andersson, Pascal Durand, Julia Reda |
|
0 |
- |
|
|
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (23.11.2018)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev
(COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD))
Pripravljavka mnenja: Anna Záborská
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki imajo ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju digitalne trgovine. Da bi utrdili zaupanje poslovnih uporabnikov in potrošnikov ter jih spodbudili k sodelovanju v obsežnih digitalnih ekosistemih, ki jih ustvarjajo spletne platforme, je treba določiti minimalne standarde za njihove storitve.
Uredba, ki jo predlaga Komisija, je prvi poskus, da bi se začrtalo novo področje. Spodbuja uravnotežen sklop pravil za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike pri poslovanju s poslovnimi uporabniki, ki temeljijo na poštenosti in preglednosti ter obravnavajo glavne pomisleke vseh deležnikov, hkrati pa varujejo podjetniško svobodo in puščajo dovolj prostora za inovacije.
V tem okviru pa pripravljavka mnenja meni, da bi ambicioznejši pristop lahko prinesel boljše rezultate.
Predlaga utrditev načela pravičnosti. Poslovni uporabniki bi morali imeti pravico dostopa do podatkov, ki izhajajo iz vzajemnih transakcij. Hkrati ne bi smele biti dovoljene omejitve nekaterih spletnih posredniških storitev za poslovne uporabnike, da nudijo drugačne pogoje na druge načine.
Po drugi strani bi moralo biti spletnim platformam dovoljeno, da hitro ukrepajo v primeru zlorabe ali goljufije. Njihove zmožnosti obravnavanja pritožb ne bi smele ovirati obremenjujoče upravne zahteve. Navsezadnje lahko mediacija, ki jo spodbuja ta zakonodajni predlog, deluje le, če so njeni stroški pravično razdeljeni med obe udeleženi stranki.
Pripravljavka mnenja želi prav tako utrditi načelo preglednosti v primerih diferencirane obravnave z razjasnitvijo zahtev v zvezi z glavnimi parametri razvrščanja.
Ambiciozen predlog bi moral tudi dosledno določati enaka pravila za spletne platforme in iskalnike, kadar delujejo enako.
Pripravljavka mnenja meni, da bi moral prvi pregled te uredbe odražati visoko hitrost razvoja digitalnega gospodarstva, pripravljen pa bi moral biti dve leti po začetku njene veljavnosti.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. To pomembno vlogo je treba izvajati pregledno in verodostojno, pri tem pa morajo veljati jasna pravila, ki se vnaprej določijo za vse akterje, in enaki pogoji za vse udeležence. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno s samozaposlenimi, mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost, ki lahko poleg samozaposlenih, mikro, malih in srednjih podjetij vpliva tudi na velika podjetja, imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi interesom potrošnikov v Uniji. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi trgovinski posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
(5) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive trgovinske prakse, ki jih nekateri ponudniki teh storitev uporabljajo v razmerju do poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega tudi različna zakonodaja nekaterih držav članic, ki z različno stopnjo uspešnosti urejajo te storitve, oziroma še neobstoj take zakonodaje v drugih državah članicah ovira polno uresničitev tega potenciala in negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. |
Obrazložitev | |
Načeloma so vsi posli takega značaja in pomena. Širše razumevanje transakcij, ki jih omogočajo spletne posredniške storitve ali spletni iskalniki, omogoča boljše razumevanje zapletenosti obravnavanih vprašanj. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5a) Pri oblikovanju zakonodaje EU bi bilo treba upoštevati načelo „čim manj, a toliko, kot je potrebno“, kar pomeni, da morajo pravila ustrezati digitalni dobi, obenem pa morajo biti dovolj odprta in tehnološko nevtralna, da bodo primerna tudi z vidika prihodnjega razvoja. Komisija s pobudo o analiziranju vloge platform v digitalnem gospodarstvu zagotavlja celovit in podoben pristop k okviru na celotnem digitalnem trgu, čeprav bi utegnila enotna rešitev za vse omejiti inovacije in evropska podjetja v svetovnem gospodarstvu postaviti v slabši konkurenčni položaj. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezno preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform. |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje. Ta bi morala spodbujati pravično in sorazmerno ravnanje podjetij ter zlasti poskrbeti, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem, zlasti v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov, vključno z glasovnim upravljanjem. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform in omogočiti večjo konkurenco. Evropska komisija glede na razvoj sektorja bodisi s sektorsko zakonodajo ali pregledom te uredbe preuči možnost okrepitve določb o preglednosti in pravičnosti v uredbi. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. |
(7) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom ali podjetjem, ki se nahajajo v Uniji, nuditi najmanj pri delu posla. Glede na zakonodajo Unije1a bi to pomenilo, da spletne posredniške storitve in spletni iskalniki ciljno ali neposredno usmerjajo prodajo potrošnikom iz ene ali več držav članic. Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. |
|
__________________ |
|
1a Uredba (ES) št. 44/2001 (Bruselj I) in Uredba (ES) št. 593/2008 (Rim I). |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme in spletne storitve družbenih medijev. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom. |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme in spletne storitve družbenih medijev. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom. Uredba prav tako ne bi smela veljati za elektronska komunikacijska omrežja ali storitve oziroma storitve avdiovizualnih medijev, za katere velja sektorska ureditev glede preglednosti, pravnih sredstev in nediskriminacije. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. Opredelitev spletnega iskalnika bi se morala razumeti kot tehnološko nevtralna in priznavati široko paleto storitev iskanja ter vhodnih in izhodnih podatkov. |
__________________ |
__________________ |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. Ali so bili pogoji uporabe storitev individualno dogovorjeni, bi bilo treba ugotoviti na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, da so bile morda individualno dogovorjene nekatere določbe. |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe ali zagotavljanju storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in nedvoumno, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. |
(13) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev komercialnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo omejitev, prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti navedeni pogoji zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku, ki ga povprečen poslovni uporabnik zlahka razume. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani jasno in nedvoumno, kadar so nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. Pri pogojih uporabe ne sme prihajati do neupravičene diskriminacije med poslovnimi uporabniki. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13a) Splošni pogoji lahko predvem določajo, da prakse ali varnostne grožnje, ki bi utegnile ponudniku, poslovnim uporabnikom ali potrošnikom zaradi varnostne kršitve, goljufije, zlorabe podatkov ali drugače povzročiti neposredno škodo, pomenijo razlog za odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja spletnih posredniških storitev. Odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi storitve zaradi tveganja povzročitve neposredne škode bi morala biti sorazmerna s tveganjem, ki se ga z ukrepom prepreči, ukinitev storitve pa bi se morala izvesti le, kadar z začasno omejitvijo ali onemogočitvijo ni mogoče učinkovito odpraviti tveganja. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni. Navedeno obvestilo se ne bi smelo uporabljati, kadar in v kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in v kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. |
(14) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev zlahka dostopni v vseh fazah pogodbenega razmerja, tudi za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni pred uveljavitvijo. Z uveljavitvijo izjeme se navedeni rok ne bi smel uporabljati, kadar in v obsegu, v kakršnem se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal. Prav tako se ne bi smel uporabljati, kadar in v obsegu, v kakršnem potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz pravne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15a) Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/334 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite22. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o uporabi sankcij za poslovne uporabnike, na primer tako da začasno onemogoči, odstrani s seznama ali ukine zagotavljanje svojih storitev, v celoti ali delno, ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/334 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite22. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. V primeru suma, da lahko ravnanje ali praksa poslovnega uporabnika povzroči škodo uporabnikom platforme, je treba navesti sklicevanje na ustrezne določbe v pogojih uporabe. Kjer je mogoče, bi bilo treba vzpostaviti sorazmeren in postopen sistem, vključno s predhodno in pravočasno prijavo pred sprejetjem ukrepov, s katerimi se potrošnikom prepreči dostop do podjetja. |
__________________ |
__________________ |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se na vsa merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo in so izjemno pomembni za ustrezno razumevanje delovanja razvrstitvenega sistema. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. Kadar se blago ali storitve ponujajo na podlagi razvrstitve, na katero je vplivalo plačilo ali nadzor ponudnika, ponudnik spletnih posredniških storitev opozori na to dejstvo, tako da v ponudbo doda besedo „SPONZORIRANO“ ali „OGLAS“. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Čeprav ponudnikom pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja pod nobenim pogojem ni treba razkriti poslovnih skrivnosti, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta23, bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. |
(18) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom nudijo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti javno dostopen opis parametrov, ki so izjemno pomembni za ustrezno razumevanje tega, kako se določa razvrščanje vseh indeksiranih spletišč, tudi spletišč uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti navedeni opis na voljo javnosti na očitnem in zlahka dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Zahteva za razkritje parametrov razvrščanja ne bi smela posegati v določbe Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta, upoštevati pa bi bilo treba tudi določbe o zakonitem pridobivanju, uporabi in razkritju. Pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju glavnih parametrov razvrščanja bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja. |
__________________ |
|
23 Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1). |
|
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18a) Glede na to, kako pomembni so za poslovne uporabnike komentarji in ocene, bi bilo treba okrepiti njihovo preglednost in zanesljivost. Ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov bi morali poslovne uporabnike in sebe zaščititi pred manipulacijo razvrščanja s pomočjo lažnih ocen in komentarjev. Razviti bi morali rešitve za preverjanje komentarjev in ocen, pa tudi za njihovo prenosljivost med posredniškimi storitvami in iskalniki. Ponudniki objavijo informacije o pogojih, pod katerimi je mogoče odstraniti komentar ali oceno. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim uporabnikom s poslovnim spletiščem ali poslovnim uporabnikom svojih storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno uveljaviti splošno pravilo, da ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika deluje sorazmerno, pregledno in ne v škodo konkurenci. Ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika bi morali dati na razpolago opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, med drugim tudi z določitvijo privzete možnosti, ki daje prednost ponudniku, spletnemu iskalniku ali kateremu koli subjektu pod njegovim nadzorom, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24. |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Podatki, pridobljeni v postopku spletne interakcije med spletno posredniško storitvijo ali spletnim iskalnikom na eni strani, poslovnim uporabnikom ali poslovnim spletiščem na drugi in potrošniki, bi morali biti v združeni obliki dostopni poslovnim uporabnikom, da bi ti lahko izboljšali kakovost svojih storitev, brez poseganja v upoštevno pravo Unije. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta24. |
__________________ |
__________________ |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20a) Nekatere prakse je mogoče nedvoumno šteti za nepravične v vseh okoliščinah. Opazovalnica platform bi morala pripraviti seznam teh praks, ga stalno pregledovati in priporočati dopolnitve Komisiji. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve. Vendar se ne bi smelo razumeti, da obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih zakonov. |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev ne bi smeli omejiti možnosti poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. Take omejitve izvirajo iz posebnega poslovnega modela in so povzročile razdrobljenost enotnega evropskega digitalnega trga. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev redno pregledujejo delovanje in uspešnost svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Tako jo lahko v skladu z ustreznimi določbami priporočila Komisije 2003/361/ES25 zlahka uporabljajo tudi ponudniki spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. |
__________________ |
__________________ |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(24) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi morali seči po sodnih postopkih, ki so lahko dolgotrajni in dragi. Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati. Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavno zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila. |
(24) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi morali seči po sodnih postopkih, ki so lahko dolgotrajni in dragi. Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati. Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavno zakonodajo glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila. Evropska komisija bi morala objaviti smernice, s katerimi bi ponudnikom pomagala izpolniti potrebne zahteve za mediacijo. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar ta delež nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov. |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije, med drugim tudi, ali je bil primer predložen v dobri veri. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(26) Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija spodbujati vzpostavitev specializiranih mediacijskih organizacij, ki jih trenutno primanjkuje. Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in spletnih iskalnikih ter posebnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strani v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata. |
(26) Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbujati vzpostavitev specializiranih mediacijskih organizacij, ki jih trenutno primanjkuje. Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in spletnih iskalnikih ter posebnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strani v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(27) Različni dejavniki, kot so omejena finančna sredstva, strah pred povračilnimi ukrepi in določbe o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, lahko omejijo učinkovitost obstoječih možnosti pravnih sredstev, zlasti kadar se od poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem zahteva, da delujejo samostojno in razkrijejo svojo identiteto. Da se zagotovi učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti dana možnost organizacijam, združenjem, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem ter določenim javnim organom, vzpostavljenim v državah članicah, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči. Namen teh postopkov pred nacionalnimi sodišči bi moral biti, da se prenehajo ali prepovejo kršitve pravil iz te uredbe ter prepreči prihodnja škoda, ki bi lahko ogrozila vzdržna poslovna razmerja v gospodarstvu spletnih platform. Da se zagotovi, da take organizacije ali združenja navedeno pravico izvajajo učinkovito in primerno, bi morale izpolnjevati določena merila. Glede na poseben status ustreznih javnih organov v državah članicah, v katerih so bili vzpostavljeni, bi se moralo zahtevati le, da jim je v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega prava izrecno naloženo, da začnejo take postopke v kolektivnem interesu zadevnih strank ali v splošnem interesu, ne da bi obstajala potreba po uporabi navedenih meril za take javne organe. Taki postopki ne bi smeli v nobenem primeru vplivati na pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da individualno začnejo sodne postopke. |
(27) Različni dejavniki, kot so omejena finančna sredstva, strah pred povračilnimi ukrepi in določbe o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, lahko omejijo učinkovitost obstoječih možnosti pravnih sredstev, zlasti kadar se od poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem zahteva, da delujejo samostojno in razkrijejo svojo identiteto. Da se zagotovi učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti dana možnost organizacijam, združenjem, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem ter določenim javnim organom, vzpostavljenim v državah članicah, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči. Namen teh postopkov pred nacionalnimi sodišči bi moral biti, da se prenehajo ali prepovejo kršitve pravil iz te uredbe ter prepreči prihodnja škoda, ki bi lahko ogrozila vzdržna poslovna razmerja v gospodarstvu spletnih platform. Da se zagotovi, da take organizacije ali združenja navedeno pravico izvajajo učinkovito, usklajeno in primerno, bi morale izpolnjevati določena merila glede preglednosti in biti navedena v registru za preglednost. Glede na poseben status ustreznih javnih organov v državah članicah, v katerih so bili vzpostavljeni, bi se moralo zahtevati le, da jim je v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega prava izrecno naloženo, da začnejo take postopke v kolektivnem interesu zadevnih strank ali v splošnem interesu, ne da bi obstajala potreba po uporabi navedenih meril za take javne organe. Taki postopki ne bi smeli v nobenem primeru vplivati na pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da individualno začnejo sodne postopke. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28a) Pri oblikovanju zakonodaje EU bi bilo treba upoštevati načelo „čim manj, a toliko, kot je potrebno“, kar pomeni, da morajo pravila ustrezati digitalni dobi, obenem pa morajo biti dovolj odprta in tehnološko nevtralna, da bodo primerna tudi z vidika prihodnjega razvoja. Ceni pobudo Komisije za analizo vloge platform v digitalnem gospodarstvu, da bi se na celotnem digitalnem trgu zagotovil celovit in podoben pristop k okviru. Meni, da bi enotna rešitev za vse lahko imela omejevalen učinek in da bi bila lahko zaradi nje evropska podjetja v svetovnem gospodarstvu v slabšem konkurenčnem položaju. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi z iskalniki, ki iščejo po spletu, zagotovijo preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ciljno ali usmerjeno prodajajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ta uredba se uporablja, če v drugem pravu Unije ni posebnih določb z istim ciljem, in ne vpliva na uporabo ustreznih pravil prava Unije, ki se uporabljajo na posameznih področjih. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom s poenostavljanjem neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev na eni strani ter poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki jim poslovni uporabniki nudijo blago ali storitve; |
(c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev na eni strani ter poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki jim poslovni uporabniki nudijo blago ali storitve, da bi prejeli posredno ali neposredno plačilo; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini; |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa informacije ali povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča ali drugo spletno orodje za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih za potrošnike indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo navedenim potrošnikom, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zapisani so v jasnem in nedvoumnem jeziku; |
(a) so pravični in sorazmerni ter zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) določajo objektivne razloge za odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom. |
(c) določajo nepristranske razloge za odločitve o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) obveščajo poslovne uporabnike o vseh dodatnih distribucijskih kanalih in partnerskih programih, prek katerih bi se lahko distribuirali blago in storitve, ki jih nudijo poslovni uporabniki. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Pogoji uporabe storitev ali njihove posebne določbe, ki niso skladne z zahtevami iz odstavka 1, niso zavezujoče za zadevnega poslovnega uporabnika, kadar tako neskladnost ugotovi pristojno sodišče. |
2. Pogoji uporabe storitev ali njihove posebne določbe, ki niso skladne z zahtevami iz odstavka 1, se štejejo za izpodbojne. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3. |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar: |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 – točka a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 – točka b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) ponudnik spletnih posredniških storitev obravnava neposredno nevarnost, ki utegne škoditi potrošnikom ali poslovnim uporabnikom ali ogroziti delovanje spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži razloge za tako odločitev. |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži razloge za tako odločitev. Pred začasno onemogočitvijo in ukinitvijo se, če je to mogoče in sorazmerno, pošlje obvestilo, na katerem je naveden datum začetka veljavnosti začasne onemogočitve ali ukinitve, in zagotovi možnost za pojasnitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na objektivni razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na objektivni razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). Če sklep iz odstavka 1 temelji na sumu, da lahko ravnanje ali praksa poslovnega uporabnika povzroči škodo uporabnikom platforme, je treba navesti sklicevanje na ustrezne določbe v pogojih uporabe. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za razvrščanje in razloge za relativni pomen navedenih glavnih parametrov glede na druge parametre. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za razvrščanje in relativni pomen navedenih glavnih parametrov glede na druge parametre. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Kadar navedeni glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji v pogoje uporabe storitev vključi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev. |
Kadar navedeni glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku spletnih posredniških storitev, slednji: |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) v pogoje uporabe storitev vključi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev; |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) doda besedo „SPONZORIRANO“ ali „OGLAS“, kadar ponuja blago ali storitve, na katerih razvrstitev je vplivalo plačilo ali nadzor ponudnika nad poslovnim uporabnikom. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje, tako da na spletnih iskalnih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in nedvoumnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje indeksiranih spletišč, tako da zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Zadostnost opisov iz odstavkov 1 in 2 poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogoča, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva naslednje, in če, kako in v kolikšni meri: |
3. Zadostnost opisov iz odstavkov 1 in 2 omogoča, da se lahko ustrezno ugotovi, ali mehanizem razvrščanja upošteva naslednje, in če, kako in v kolikšni meri: |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike; |
črtano |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem. |
(c) kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove indeksiranega spletišča. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli poslovnih skrivnosti iz člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov pri posredovanju informacij o parametrih razvrščanja ne razkrijejo informacij, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za znižanje standarda zaščite poslovnih uporabnikov in potrošnikov pred zlonamernimi poslovnimi praksami, kot je zavajanje. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek -1 (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
-1 Če ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov razlikuje na podlagi tega, ali blago ali storitve ponuja sam ponudnik oziroma subjekt, ki je pod njegovim nadzorom, ali drugi subjekti, je to razlikovanje, kadar je dovoljeno, sorazmerno, pregledno in ne poteka v škodo pravične konkurence, če se primerja s stanjem, ko tega razlikovanja ni. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ponudniki spletnih iskalnikov na spletišču objavijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo na eni strani v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih zadevni ponudnik prek spletnih iskalnikov potrošnikom ponuja sam ali jih ponujajo poslovni uporabniki, ki jih ponudnik nadzira, na drugi strani pa v zvezi z blagom in storitvami drugih poslovnih uporabnikov. |
|
Prednostna obravnava pri razvrščanju rezultatov iskanja blaga ali storitev, ki jih ponuja sam ponudnik spletnega iskalnika ali poslovni uporabnik, ki je pod nadzorom tega ponusnika, je prepovedana, razen če je dovoljena v skladu s pogoji, ki veljajo za vse poslovne uporabnike. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Opis iz odstavka 1 zajema najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev v zvezi z naslednjim: |
2. Opisa iz odstavkov 1 in 1a zajemata najmanj, kadar je ustrezno, katero koli diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnega iskalnika v zvezi z naslednjim: |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
(a) dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, poslovna spletišča ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev; |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) privzetimi nastavitvami; |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka d | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami ali so jim pomožne. |
(d) dostopom do storitev ali pogoji za uporabo storitev, ki so neposredno povezane z zadevnimi spletnimi posredniškimi storitvami ali spletnimi iskalniki ali so jim pomožne. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev poslovne uporabnike ustrezno obveščajo najmanj o naslednjem: |
2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov objavijo informacije: |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev ali ponudnik spletnega iskalnika dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, potrošniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ali ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
(c) ali ima poslovni uporabnik ali poslovno spletišče poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika vsem poslovnim uporabnikom ali poslovnim spletiščem in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov brez poseganja v ustrezno pravo Unije, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočijo dostop do vseh podatkov, ki so jih pridobili na podlagi gospodarske dejavnosti zadevnega poslovnega uporabnika ali poslovnega spletišča. Podatki so združeni in se dajo na voljo v strojno berljivi, splošno uporabljani in standardizirani obliki. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne omejijo možnosti poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo interni sistem za obravnavo pritožb poslovnih uporabnikov. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo interni sistem za obravnavo pritožb poslovnih uporabnikov in poskrbijo, da se jih reši v razumnem obdobju. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ustrezno upoštevajo vložene pritožbe in zagotavljajo nadaljnje ukrepanje, ki bi bilo lahko potrebno za ustrezno reševanje izpostavljene težave, na način, ki je sorazmeren pomenu in zapletenosti navedene težave; |
(a) ustrezno upoštevajo vložene pritožbe; |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in zapletenosti izpostavljene težave; |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito; |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pritožniku individualizirano in v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. |
(c) pritožniku v jasnem ter nedvoumnem jeziku in pravočasno sporočijo rezultat internega postopka obravnave posamezne pritožbe. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo vse ustrezne informacije v zvezi z dostopom do njihovega internega sistema za obravnavo pritožb in njegovim delovanjem. |
3. Uporaba internega sistema za obravnavo pritožb, ki temelji na načelih enake obravnave, ne povzroči nikakršne škodljive obravnave poslovnega uporabnika. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo vse ustrezne informacije v zvezi z dostopom do njihovega internega sistema za obravnavo pritožb in njegovim delovanjem. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev letno pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev redno pregledujejo delovanje in učinkovitost svojega internega sistema za obravnavo pritožb. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, predmete pritožb, čas, potreben za obravnavo pritožb, in sprejete odločitve o pritožbah. |
črtano |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Določbe iz tega člena se ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu člena 2(2) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES29. |
črtano |
__________________ |
|
29 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
|
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za povprečnega poslovnega uporabnika zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(b) njihove storitve mediacije so cenovno dostopne; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
3. Neodvisna mediacija je prostovoljna in se uporablja šele po tem, ko so izčrpana pravna sredstva internega sistema za obravnavo pritožb. Ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, določenega v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Vendar ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem primeru nosijo najmanj polovico skupnih stroškov. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj vzpostavijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejnosti spletnih posredniških storitev konkretno olajševali alternativno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Komisija v sodelovanju z državami članicami spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj vzpostavijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejnosti spletnih posredniških storitev konkretno olajševali alternativno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ob sprožitvi postopka in med trajanjem postopka še naprej izpolnjujejo vse naslednje zahteve: |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) so navedeni v registru za preglednost; |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ab) javno razkrijejo informacije o svojem članstvu, strukturi in financiranju; |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Do [datum: tri leta po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
1. Do [datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Države članice zagotovijo vse ustrezne informacije, ki jih Komisija lahko zahteva za namene priprave poročila iz odstavka 1. |
3. Države članice in ponudniki zagotovijo vse ustrezne informacije, ki jih Komisija lahko zahteva za namene priprave poročila iz odstavka 1. |
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 28.5.2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 28.5.2018 |
||||
Pridruženi odbori – datum razglasitve na zasedanju |
13.9.2018 |
||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Anna Záborská 30.5.2018 |
||||
Obravnava v odboru |
24.9.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
21.11.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
45 7 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Zigmantas Balčytis, Xabier Benito Ziluaga, David Borrelli, Jonathan Bullock, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Adam Gierek, Igor Gräzin, Theresa Griffin, András Gyürk, Eva Kaili, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tilly Metz, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Julia Reda, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Amjad Bashir, Gunnar Hökmark, Luděk Niedermayer, Davor Škrlec, Pavel Telička |
||||
Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju |
John Flack |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
45 |
+ |
|
ALDE |
Igor Gräzin, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck |
|
EFDD |
Dario Tamburrano |
|
ENF |
Christelle Lechevalier |
|
GUE/NGL |
Jaromír Kohlíček |
|
NI |
David Borrelli |
|
PPE |
Pilar Ayuso, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Gunnar Hökmark, Krišjānis Kariņš, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Luděk Niedermayer, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská |
|
S&D |
Zigmantas Balčytis, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho |
|
VERTS/ALE |
Jakop Dalunde, Tilly Metz, Julia Reda, Davor Škrlec |
|
7 |
- |
|
ALDE |
Fredrick Federley |
|
ECR |
Amjad Bashir, Edward Czesak, John Flack, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský |
|
EFDD |
Jonathan Bullock |
|
3 |
0 |
|
GUE/NGL |
Xabier Benito Ziluaga, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za promet in turizem (23.11.2018)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev
(COM(2018)0238 – C8‑0165/2018 – 2018/0112(COD))
Pripravljavka mnenja: Claudia Țapardel
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev ter meni, da je dobro uravnotežen in obravnava pomanjkanje preglednosti v okolju spletnih platform. Pripravljavka mnenja priznava pristop na podlagi načel in horizontalno naravo te uredbe ter dejstvo, da ni osredotočena na specifični sektor ali težavo, temveč je njen namen odpraviti neravnovesja med platformami ter poslovnimi uporabniki v današnjem gospodarstvu spletnih platform. Pričujoča uredba prispeva k oblikovanju jasnega in preglednega pravnega okolja za ponudnike spletnih storitev in poslovne uporabnike ter k ciljem enotnega digitalnega trga. Pripravljavka mnenja meni, da bi glede na raznolikost poslovnih modelov in čezmejno naravo spletnih platform regulativne rešitve morale biti usklajene na ravni Evropske unije, da bi ohranili enotni digitalni trg in preprečili morebitno razdrobljenost, zato je izbira uredbe kot zakonodajnega instrumenta dobrodošla.
Pripravljavka mnenja želi poudariti, da čeprav bi platforme zaradi svojega morebitnega dominantnega položaja lahko začele uporabljati potencialno škodljive prakse, ki bi omejile in spodkopale zaupanje podjetij, predstava, da imajo platforme močnejši položaj kot podjetja, ki so njihove stranke, ne ustreza dejanskemu stanju. Glede na horizontalno naravo te uredbe in raznolikost spletnih poslovnih modelov, ki jih obravnava, meni, da so spletne posredniške storitve ter poslovni uporabniki medsebojno odvisni, in želi zagotoviti, da uredba ne nalaga nepotrebnega bremena nobeni strani. Najti želi ravnovesje med izboljšanjem preglednosti in zagotavljanjem pravičnosti do poslovnih uporabnikov ter hkratnim zagotavljanjem dostopa do pravičnega, odprtega in konkurenčnega trga v spletnem okolju.
Glede na vse večjo zaskrbljenost v zvezi s škodljivim učinkom klavzul o priznavanju največjih ugodnosti meni, da bi bilo treba za zagotavljanje koristi bolj odprtega trga za potrošnike in uskladitev prizadevanj v vsej Evropski uniji poslovnim uporabnikom dovoliti, da ponudijo različne pogoje prek različnih distribucijskih kanalov.
Poleg tega meni, da morajo platforme obvestiti poslovne uporabnike o vseh dodatnih kanalih in uporabi njihovih blagovnih znamk za trženje blaga in storitev, da bi zagotovili preglednost in pravičnost do poslovnih uporabnikov. Pripravljavka mnenja meni, da bi poslovni uporabniki morali imeti nadzor nad svojimi blagovnimi znamkami ter pravico, da so vedno obveščeni, ko nameravajo platforme uporabiti te blagovne znamke za trženje proizvodov in storitev.
Po njenem mnenju je treba glede na dejstvo, da bodo platforme izvedle bistvene spremembe, tudi čas, ki ga imajo podjetja za začetek izvajanja te uredbe, podaljšati na dvanajst mesecev in zagotoviti, da prehodno obdobje ne bo negativno vplivalo na platforme in podjetja.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za promet in turizem poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo tudi močni na podatkih temelječi posredni mrežni učinki, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost lahko imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi pravnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4a) Opozoriti je treba, da bi morala pojem „poslovni uporabniki“ in posledično področje uporabe te uredbe zajemati tudi posameznike, ki izvajajo ali zagotavljajo storitve tako, da osebno opravljajo delo prek spletnih platform, tudi na področju prometa. To ne velja samo za MSP, temveč tudi za osebe, ki jih je mogoče opredeliti kot neodvisne gospodarske subjekte ali samozaposlene. Ker število posameznikov, ki se v gospodarstvu tako zaposlijo, narašča, je pomembno, da se zajamejo in da se jim omogoči, da uporabijo pravna sredstva. Morali bi imeti pravico do udeležbe v postopku določanja cen in delovnih pogojev na platformah, saj so izpostavljeni samovoljni odstranitvi s seznama, pomanjkanju dostopa do osebnih podatkov in diskriminaciji. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4b) V nekaterih gospodarskih sektorjih, ki so se nedavno odprli za konkurenco znotraj Unije, spletne posredniške storitve in iskalniki pomembno prispevajo k dokončnemu oblikovanju notranjega trga. V teh sektorjih spletne posredniške storitve in iskalniki zagotavljajo storitve podjetjem, ki so že vzpostavila lastne spletne kanale za trgovanje in niso odvisna od spletnih posredniških storitev. V teh primerih bi morali poslovni uporabniki razmisliti o dodatnih zahtevah glede preglednosti spletnih posredniških storitev v interesu poštene konkurence in potrošnikov v Uniji. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezno preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform. |
(6) Zato bi bilo treba na ravni Unije določiti enoten in usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu, v katerem se zlasti poskrbi, da so poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotovljene ustrezna preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji in da imajo ponudniki spletnih posredniških storitev ustrezne informacije, da lahko potrošnikom v Uniji zagotavljajo pravočasne, točne in ustrezne storitve. Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezno preglednost v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila zaščititi pomemben inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform in ga dodatno podpreti za prihodnost. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) Obveznost obveščanja in preglednosti udeleženih strani bi bilo treba močno okrepiti, da bi potrošniki lahko zaupali platformam in podjetjem, ki jih uporabljajo, s čimer bi se ohranilo njihovo zaupanje v enotni trg. Spodbujati bi bilo treba vse pobude, ki krepijo preglednost ocenjevalnih mehanizmov in prispevajo k določanju zanesljivih meril za ugled. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6b) Za boljše pravno urejanje v digitalni dobi, da bi se omogočila uspešna prilagoditev na nove tehnologije in nove poslovne modele, je potrebna zakonodaja na podlagi načel, povezana z dopolnilnimi neregulativnimi ukrepi, da bi preprečili razdrobljenost enotnega trga. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) V raznovrstnih poslovnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali sploh niso sklenjeni prek spleta. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij tako med ponudniki in poslovnimi uporabniki kot med ponudniki in potrošniki. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. |
(8) V raznovrstnih poslovnih razmerjih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo storitve različnih oblik, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in tehnološko nevtralno. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da začenjajo neposredne posle med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali sploh niso sklenjeni prek spleta. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij tako med ponudniki in poslovnimi uporabniki kot med ponudniki in potrošniki. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe strani izrazita namero, da se zavežeta na nedvoumen in preverljiv način, ne da bi bilo dogovor nujno izraziti pisno. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme in spletne storitve družbenih medijev. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom. |
(9) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, kot so storitve hotelskih rezervacij in vse tržnicam podobne funkcionalnosti spletnih storitev aplikacij programske opreme in spletne storitve družbenih medijevin storitve glasovnega upravljanja. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletna orodja, ki služijo oglaševanju, ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so same po sebi pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom, ali za elektronska komunikacijska omrežja ali storitve ali storitve avdiovizualnih medijev, za katere velja sektorska ureditev glede preglednosti, pravnih sredstev in nediskriminacije. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Zaradi doslednosti bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi usklajena z opredelitvijo, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21. |
(11) Opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi bi morala biti širša od opredelitve, ki se uporablja v Direktivi (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta21, da se zagotovi tehnološka nevtralnost in upoštevajo različne storitve iskanja. |
_________________ |
_________________ |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
21 Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(12) Da se po potrebi učinkovito zaščitijo poslovni uporabniki, bi se morala ta uredba uporabljati, kadar se stranki o pogojih uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, nista individualno dogovorili. Ali so bili pogoji uporabe storitev individualno dogovorjeni, bi bilo treba ugotoviti na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, da so bile morda individualno dogovorjene nekatere določbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Če bi bila uporaba uredbe odvisna od tega, ali se je podjetje individualno dogovorilo o pogojih storitev (na podlagi splošne ocene pogodbe), bi bila podjetja izpostavljena znatni negotovosti o tem, kdaj so zaščitena in v kolikšni meri se lahko individualno dogovorijo, ne da bi s tem ogrozila svoje pomembne pravice. Obstaja nevarnost, da uredba ustvari okoliščine, v katerih so poslovni uporabniki zaradi pogajanj s platformami sorazmerno prikrajšani za minimalne pravice, ki jih ta priznava. Veliki in mali hoteli bi zato imeli razlog, da se v pogajanjih s platformami ne poskušajo dogovoriti za ugodnejše pogodbene pogoje, da ne bi izgubili zaščite, ki jo zagotavlja predlagana uredba. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
(15) Da se zaščitijo poslovni uporabniki in zagotovi pravna varnost za vse strani, bi moralo biti mogoče, da pristojno sodišče glede neskladnih pogojev uporabe storitev ugotovi, da za poslovnega uporabnika niso zavezujoči, in sicer z učinkom ex nunc. Vendar bi morala vsaka taka ugotovitev sodišča zadevati le konkretne določbe pogojev uporabe storitev, ki niso skladne. Če je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične in neveljavne, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli imele učinkov erga omnes in ex tunc. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev o začasni onemogočitvi ali ukinitvi zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morali biti o razlogih zanje ustrezno obveščeni. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/33422 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. |
(16) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za uporabo omejitev in sankcij za poslovne uporabnike, kot sta začasna onemogočitev ali ukinitev zagotavljanja svojih storitev, v celoti ali delno, določenemu poslovnemu uporabniku, tudi tako da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali odstrani rezultate iskanja. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov in potrošnikov, bi morali biti zadevni poslovni uporabniki o odločitvah nemudoma obveščeni in biti seznanjeni z razlogi zanje. Če odločitev temelji na prijavah tretjih strani, morajo biti take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da bi se ponudniku storitev gostovanja omogočilo sprejemanje informiranih in premišljenih odločitev. Zato bi bilo treba zahtevati, da ponudniki posredujejo vsebino takih prijav poslovnim uporabnikom, da bi ti lahko zavrnili očitno krivične prijave. Obrazložitev razlogov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. Poleg tega bi v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2018/33422 zahteva po obrazložitvi razlogov prispevala k preprečevanju ali odpravi kakršne koli nenamerne odstranitve spletnih vsebin poslovnih uporabnikov, za katere ponudnik neupravičeno meni, da so nezakonite. Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati objektivne razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, ki so botrovale k navedeni odločitvi. Ker lahko ponudniki posredniških storitev delajo z dodatnimi distribucijskimi kanali ali povezanimi programi, je treba v zvezi s tem zagotoviti preglednost za poslovne uporabnike. Poslovni uporabniki bi morali imeti pravico, da izvedejo prilagoditve na kanalih, na katerih se trguje z njihovimi ponudbami. |
__________________ |
__________________ |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
22 Priporočilo Komisije (EU) 2018/334 z dne 1. marca 2018 o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin (UL L 63, 6.3.2018, str. 50). |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. |
(17) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki navedeno blago in storitve nudijo potrošnikom. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za razvrščanje, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti kot nanašajoč se vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev ter relativne učinke tega vpliva. Opis bi moral poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih nudi poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. Potrošniki bi morali biti poleg tega jasno in nedvoumno ter izrecno ali pisno obveščeni, če je poslovni uporabnik vplival na razvrstitev v zameno za plačilo. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18a) Da bi prevzeli večjo odgovornost za skladnost z določbami glede razvrščanja, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev in spletnih iskalnikov imenovati osebo, ki je odgovorna za algoritme in razvrščanje, ki jih uporabljajo. Tako bi olajšali nemoteno izvajanje določb uredbe in povečali gotovost glede razvrščanja. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. |
(19) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev nudi določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko navedeni ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, komercialnimi ali tehničnimi sredstvi, kot so privzete nastavitve, ki bi jo lahko dal v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih nudi sam, v primerjavi s tistimi, ki jih nudijo poslovni uporabniki. Ponudnikom spletnih posredniških storitev zato ne bi smelo biti dovoljeno zagotavljati blaga ali storitev pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom kot privzete možnosti, ne da bi pred tem potrošnikom ponudili možnost izbire med različnimi konkurenčnimi možnostmi, ki so na voljo, kadar prvič uporabljajo spletno posredniško storitev. Diferencirana obravnava bi morala biti dovoljena samo, če se konkurenčno pravo dosledno upošteva. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se nudijo prek navedenih storitev. Poleg tega, ker imajo spletni posredniki pogosto v lasti več platform ali spletišč, bi morali poslovne uporabnike, ki sklenejo pogodbo za uvrstitev na njihov seznam, obvestiti o tem, na katerih platformah ali spletiščih bo seznam prikazan. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(20) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.24 |
(20) Možnost dostopanja do preverljivih podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo ali preverijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih strani. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta.24 |
_________________ |
_________________ |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
24 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve. Vendar se ne bi smelo razumeti, da obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih zakonov. |
(21) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. Te omejitve bi morale biti omejene, ker poslovnim uporabnikom preprečijo uresničevanje njihove podjetniške svobode, da določijo pogoje prodaje svojih proizvodov in storitev, ter lahko tudi škodijo potrošnikom, ker jim preprečijo dostop do večje izbire. Komisija bi morala na zahtevo poslovnih uporabnikov ali drugega ponudnika spletnih posredniških storitev ali na lastno pobudo dejavno in nemudoma oceniti zakonitost takih omejitev glede na pravo Unije. Poslovnim uporabnikom bi bilo treba omogočiti popoln nadzor nad njihovimi pravicami intelektualne lastnine. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali uveljavljati te pravice samo ob izrecnem soglasju poslovnih uporabnikov. Upoštevati bi se morali pogoji za uveljavljanje takih pravic. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
(22) Da bi poslovnim uporabnikom, tudi tistim, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati interni sistem za obravnavo pritožb. Namen internega sistema za obravnavo pritožb bi moral biti zagotoviti, da pomemben delež pritožb ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko rešita dvostransko. Z zagotavljanjem, da ponudniki spletnih posredniških storitev objavljajo informacije o delovanju in uspešnosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb, bi poleg tega poslovni uporabniki lažje razumeli, katere vrste težav in kako velike težave lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev in kakšne so možnosti hitrega in uspešnega reševanja spora. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Razen v primerih kakršne koli domnevne neskladnosti s pravnimi obveznostmi iz te uredbe interni sistemi za obravnavo pritožb poleg tega ne bi smeli biti odprti za pritožbe, ki vključujejo zgolj zanemarljive negativne učinke na zadevnega poslovnega uporabnika. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
(23) Namen zahtev iz te uredbe glede internih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Interni sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES25 primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. |
__________________ |
__________________ |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36). |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar ta delež nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov. |
(25) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. Vendar ta delež nikoli ne bi smel biti nižji od polovice stroškov. V izjemnih primerih, ko so poslovni uporabniki velika podjetja, ki imajo lasten spletni kanal za trgovanje, in mediator ugotovi očitno zlorabo postopka mediacije v škodo ponudnikov spletnih posredniških storitev, bi morali poslovni uporabniki prevzeti večji delež stroškov. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(28) Kodeksi ravnanja, ki jih pripravijo zadevni ponudniki storitev ali organizacije ali združenja, ki jih zastopajo, lahko prispevajo k ustrezni uporabi te uredbe in bi jih bilo zato treba spodbujati. Pri pripravi takih kodeksov ravnanja bi bilo treba ob posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi upoštevati posebne značilnosti zadevnih sektorjev ter posebne značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij. |
(28) Kodeksi ravnanja, ki jih pripravijo zadevni ponudniki storitev ali organizacije ali združenja, ki jih zastopajo, lahko prispevajo k ustrezni uporabi te uredbe in bi jih bilo zato treba spodbujati. Pri pripravi takih kodeksov ravnanja bi bilo treba ob posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi upoštevati posebne značilnosti zadevnih sektorjev ter posebne značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij. Komisija bi morala oceniti skladnost kodeksov ravnanja s pravom Unije. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28a) Pri oblikovanju zakonodaje Unije bi bilo treba upoštevati načelo „čim manj, a toliko, kot je potrebno“, kar pomeni, da morajo pravila ustrezati digitalni dobi, obenem pa morajo biti dovolj odprta in tehnološko nevtralna, da bodo primerna tudi z vidika prihodnjega razvoja. Ceni pobudo Komisije za analizo vloge platform v digitalnem gospodarstvu, da bi se na celotnem digitalnem trgu zagotovil celovit in podoben pristop k okviru. Meni, da bi enotna rešitev za vse lahko imela omejujoč učinek in da bi bila lahko zaradi nje evropska podjetja v svetovnem gospodarstvu v slabšem konkurenčnem položaju. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(31) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(31) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve preglednega, pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
1. Ta uredba določa pravila, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi in povezanimi iskalniki zagotovijo ustrezna pravičnost, preglednost in učinkovite možnosti pravnih sredstev. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Države članice v svoji nacionalni zakonodaji ne ohranijo oziroma vanjo ne uvedejo zakonskih določb o področjih, ki jih ureja ta uredba in ki bi odstopale od določb iz te uredbe. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje nudi poslovnim uporabnikom oz. uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež v Uniji ali dejavno izvajajo svojo poslovno dejavnost v Uniji, ki je namenjena potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji in ki prek spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov nudijo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(1) „poslovni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom nudi ali oglašuje blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; vključno s področjem prometa in posamezniki, ki delajo ali zagotavljajo storitve z osebnim zagotavljanjem dela prek spletnih posredniških storitev; |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
(b) poslovnim uporabnikom omogočajo nudenje ali oglaševanje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med navedenimi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev na eni strani ter poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki jim poslovni uporabniki nudijo blago ali storitve; |
(c) poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom navedenih storitev na eni strani ter poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki jim poslovni uporabniki nudijo ali oglašujejo blago ali storitve; |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa načeloma omogoča iskanje po vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini; |
(5) „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev ali vmesnik ali mobilno aplikacijo, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe v obliki ključne besede, fraze ali druge možne oblike vnosa omogoča iskanje po spletni vsebini v določenem jeziku, ponudi pa rezultate z informacijami o poizvedbi; |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletišča za nudenje blaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
(7) „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletni vmesnik, kar je vsaka programska oprema, vključno s spletiščem ali njegovim delom ter aplikacijami, vključno z mobilnimi aplikacijami, za nudenje ali oglaševanjeblaga ali storitev potrošnikom v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih za potrošnike indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo navedenim potrošnikom, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
(8) „razvrstitev“ pomeni relativno prednost v rezultatih iskanja, dano blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabniki prek spletnih posredniških storitev ponujajo potrošnikom, oziroma dano spletiščem, ki jih za potrošnike indeksirajo spletni iskalniki, kot jih ponudniki spletnih posredniških storitev oz. ponudniki spletnih iskalnikov predstavijo, organizirajo ali sporočijo navedenim potrošnikom, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo; |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) „pomožno blago in storitve“ pomenijo blago in storitve, ki jih poslovni uporabnik ponuja poleg osnovnega proizvoda; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) zapisani so v jasnem in nedvoumnem jeziku; |
(a) zapisani so v jasnem jeziku; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) določajo objektivne razloge za odločitve o začasni onemogočitvi ali ukinitvi, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom. |
(c) določajo objektivne, nediskriminatorne, pravične in razumne razloge za odločitve o uporabi sankcij, kot so omejitev, začasna onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom, ki so skladni z navedenimi pogoji. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ca) vsebujejo določbo o obveznosti poslovnih uporabnikov, da zagotovijo, da so informacije na platformi točne in omogočajo potrošnikom pravilno oceno kakovosti, tehničnih lastnosti, cene in drugih posebnih lastnosti ponujenega blaga ali storitev ter da so pogoji zakoniti in pošteni, zlasti v zvezi s plačilom. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike obvestijo o vseh nameravanih spremembah pogojev uporabe storitev. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev obvestijo poslovne uporabnike o svojih dodatnih distribucijskih kanalih in morebitnih povezanih programih, na katere bodo vključili ponudbe poslovnih uporabnikov. Poslovni uporabniki imajo pravico, da zahtevajo odstranitev s takšnih dodatnih distribucijskih kanalov. Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike obvestijo o vseh nameravanih spremembah pogojev uporabe storitev. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje je najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o nameravanih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. |
Te spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Rok za obveščanje je najmanj 15 dni in največ 30 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o nameravanih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar za ponudnika spletnih posredniških storitev velja pravna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča upoštevati roka za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 3. |
5. Odstavek 3 se ne uporablja, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev utemeljeno meni, da bi poln rok za obveščanje kršil zakonodajo ali ogrozil pravno preiskavo. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Provizija, ki jo ponudnik spletne posredniške storitve zaračuna poslovnemu uporabniku za svoje spletne posredniške storitve, je sorazmerna in dogovorjena med zadevnima stranema. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Začasna onemogočitev in ukinitev |
Začasna onemogočitev, odstranitev in ukinitev |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za začasno onemogočitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnemu poslovnemu uporabniku nemudoma predloži razloge za tako odločitev. |
1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči uporabiti sankcije, kot so začasna onemogočitev, odstranitev ali ukinitev, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku, zadevnega poslovnega uporabnika o tem obvesti in mu nemudoma predloži jasne in celovite razloge za tako odločitev. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na objektivni razlog oz. razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). |
2. Razlogi iz odstavka 1 vsebujejo sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, ki so botrovali odločitvi ponudnika spletnih posredniških storitev, in sklicevanje na razloge, ki se uporabljajo za navedeno odločitev iz člena 3(1)(c). Ponudnik spletnih posredniških storitev na zahtevo poslovnega uporabnika predloži konkretna dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih je sprejel to odločitev, vključno z obvestilom tretji strani, kadar je posledica navedenega obvestila začasna onemogočitev ali ukinitev. Pred začasno onemogočitvijo in ukinitvijo se pošlje obvestilo in omogoči pojasnitev ali ponovna vzpostavitev skladnosti. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za razvrščanje in razloge za relativni pomen navedenih glavnih parametrov glede na druge parametre. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev jasno in nedvoumno določijo glavne parametre za razvrščanje in razloge za njihov relativni pomen glede na druge parametre. Vse spremembe parametrov za razvrščanje se sporočijo poslovnim uporabnikom pravočasno in v jasnem, preprostem ter nedvoumnem jeziku. Parametri za razvrščanje se za poslovne uporabnike uporabljajo nediskriminatorno. Brez poseganja v člen 3(3) se vse spremembe parametrov za razvrščanje sporočijo poslovnim uporabnikom pravočasno in v jasnem, preprostem jeziku. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje, tako da na spletnih iskalnih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem in nedvoumnem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo. |
2. Ponudniki spletnih iskalnikov za uporabnike s poslovnim spletiščem določijo glavne parametre za razvrščanje v splošnih straneh rezultatov iskanja, tako da na spletnih iskalnih navedenih ponudnikov zagotovijo zlahka in javno dostopen opis v jasnem, preprostem in razumljivem jeziku. Navedeni opis redno posodabljajo, kar zadeva pomembne spremembe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo pomembno in negativno vplivale na uporabnike s poslovnim spletiščem. Kadar ponudnik spletnega iskalnika po prijavi tretje osebe spremeni vrstni red razvrščanja ali odstrani določeno spletišče, ponudnik poslovnemu uporabniku ponudi možnost pregleda vsebine prijave. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli poslovnih skrivnosti iz člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943. |
4. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti kakršnih koli poslovnih skrivnosti iz člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943 ali informacij, ki bi lahko omogočile prirejanje rezultatov ali zavajanje potrošnikov. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4a. Poslovni uporabniki ponudnikom spletnih posredniških storitev predložijo točen opis značilnosti blaga ali storitev, ki jih ponujajo potrošnikom. Negativne posledice razvrstitve blaga in storitev poslovnega uporabnika, do katerih je prišlo, ker je poslovni uporabnik predložil nepopolne ali netočne informacije, se ne pripišejo ponudniku spletnih posredniških storitev. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4b. Ponudniki spletnih iskalnikov in ponudniki spletnih posredniških storitev imenujejo posameznika, ki je odgovoren za politiko v zvezi z razvrščanjem pri ponudniku. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 5a |
|
Pomožno blago in storitve |
|
1. Kadar ponudniki spletnih posredniških storitev, tretje strani ali poslovni uporabniki zagotavljajo pomožno blago ali storitve, ponudniki v svojih pogojih navedejo opis pomožnega blaga in storitev. |
|
2. Če pomožno blago in storitve ponujajo tako ponudniki ali tretje strani, kot tudi poslovni uporabniki, mora biti v opisu iz odstavka 1 jasno navedeno, ali bo potrošniku ponujeno pomožno blago ali storitve, ki jih zagotavlja poslovni uporabnik. Ponudniki spletnih posredniških storitev morajo potrošnikom jasno in vidno navesti, kdo ponuja zadevno pomožno blago in storitve ter pod kakšnimi pogoji. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis kakršne koli diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami potrošnikom nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, na eni strani in v zvezi z drugimi poslovnimi uporabniki, na drugi strani. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis kakršne koli bistvene diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami potrošnikom nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, na eni strani in v zvezi z drugimi poslovnimi uporabniki, na drugi strani. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) razvrstitvijo; |
(b) razvrstitvijo in privzetimi nastavitvami; |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev; |
(c) katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov; |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 6a |
|
Diferencirana obravnava pomožnega blaga in storitev |
|
Ponudniki spletnih posredniških storitev, kjer je ustrezno, v pogoje uporabe storitev vključijo opis kakršne koli diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali lahko nudijo v zvezi s pomožnim blagom ali storitvami, ki jih z navedenimi spletnimi posredniškimi storitvami potrošnikom nudi sam ponudnik ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih navedeni ponudnik nadzira, na eni strani in v zvezi z drugimi poslovnimi uporabniki, na drugi strani. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegovo odsotnost, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev in iskalnikov v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ki ga imajo poslovni uporabniki in uporabniki s poslovnim spletiščem do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka a | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(a) ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki dajo na voljo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji ter ali so podatki na voljo tretjim stranem; |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
(b) pod katerimi pogoji ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo navedeni poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji; |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) ali ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
(c) pod katerimi pogoji ima poslovni uporabnik poleg točke (b) dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v agregirani obliki, ki so bili dani na voljo ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Ponudniki spletnih posredniških storitev brez poseganja v ustrezno pravo Unije, ki se uporablja za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, poslovnim uporabnikom omogočijo dostop do vseh podatkov, ki so jih pridobili na podlagi gospodarske dejavnosti zadevnega poslovnega uporabnika. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2b. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko, da bi olajšali sklenitev pogodbe med poslovnim uporabnikom in potrošnikom, poslovnemu uporabniku posredujejo ustrezne kontaktne podatke potrošnika, razen če se potrošnik s tem ne strinja. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 c (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2c. Poslovni uporabniki zagotovijo, da so podatki o njihovem blagu in storitvah, zlasti vsi podatki o cenah, ki jih predložijo ponudnikom spletnih posredniških storitev, točni ter ustrezni za izpolnitev njihovih pravnih obveznosti, zlasti do potrošnikov. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 8 – naslov | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Omejitve ponudbe drugačnih pogojev na druge načine |
Omejitve ponudbe drugačnih pogojev |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da nudijo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot z navedenimi storitvami, razloge za navedeno omejitev vključijo v pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so zlahka dostopni javnosti. V razlogih se navedejo glavna gospodarska, komercialna ali pravna vprašanja glede teh omejitev. |
1. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne omejijo možnosti poslovnih uporabnikov, da potrošnikom ponudijo drugačne pogoje za pridobitev zadevnega blaga in storitev na druge načine kot z navedenimi storitvami. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Ponudniki spletnih posredniških storitev na zahtevo poslovnega uporabnika zagotovijo popolno razkritje vseh platform in spletišč, ki so v lasti in upravljanju posrednika ter na katerih so navedeni proizvodi ali storitve poslovnega uporabnika. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Obveznost iz odstavka 1 ne vpliva na prepovedi ali omejitve v zvezi z uvedbo takih omejitev, ki izhajajo iz uporabe drugih pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki so v skladu s pravom Unije in ki veljajo za spletne posredniške storitve. |
2. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne zahtevajo, da se poslovni uporabniki v celoti ali delno odrečejo nadzoru nad svojimi pravicami intelektualne lastnine, vključno s svojimi blagovnimi znamkami. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in zapletenosti izpostavljene težave; |
(b) pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito, najpozneje v roku 30 dni, ob upoštevanju pomena in zapletenosti izpostavljene težave; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) pritožniku individualizirano in v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. |
(c) pritožniku v jasnem ter nedvoumnem jeziku sporočijo rezultat internega postopka obravnave pritožbe. Prvi odziv na pritožbo bi moral biti podan najpozneje v 14 dneh. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev letno pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne javnosti. |
Ponudniki spletnih posredniških storitev dajo javno na voljo informacije o splošnem delovanju in učinkovitosti svojega internega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so zlahka dostopne poslovnim uporabnikom. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, predmete pritožb, čas, potreben za obravnavo pritožb, in sprejete odločitve o pritožbah. |
Navedene informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb, naravo težav, ki so jih sporočili poslovni uporabniki, čas, potreben za obravnavo pritožb, in sprejete odločitve o pritožbah. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
Neodvisna mediacija je prostovoljna in se uporablja šele po tem, ko so izčrpana pravna sredstva internega sistema za obravnavo pritožb. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v svojih pogojih uporabe storitev navedejo enega ali več mediatorjev, s katerim so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o alternativnem reševanju vseh sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo internega sistema za obravnavo pritožb iz člena 9. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki so ga določili v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
3. Ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki pri vsakem poskusu doseganja dogovora z mediacijo katerega koli mediatorja, ki je bil določen v skladu z odstavkom 1, ravnajo v dobri veri z namenom doseganja dogovora o rešitvi spora. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. Vendar ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem primeru nosijo najmanj polovico skupnih stroškov. |
4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretne zadeve, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Vsakršen poskus z mediacijo doseči dogovor o reševanju spora v skladu s tem členom ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev in zadevnih poslovnih uporabnikov, da kadar koli med postopkom mediacije ali po njem začnejo sodne postopke. |
5. (Ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5a. Določbe tega člena ne veljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so majhna podjetja v smislu člena 2(2) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES ali imajo v svojih franšiznih pogodbah ali pravilnikih o sodelovanju dogovorjene zavezujoče enakovredne mehanizme za reševanje sporov. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 b (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5b. Ponudniki spletnih posredniških storitev enkrat letno objavijo informacije za širšo javnost v zlahka dostopni obliki o številu obravnavanih zadev, naravi pritožb in rezultatih teh pritožb. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1a. Države članice zagotovijo, da njihovi ustrezni javni ali drugi organi vzpostavijo register nezakonitih dejanj, v zvezi s katerimi so nacionalna sodišča izdala opustitvene odločbe, da se zagotovi podlaga za najboljšo prakso ter obveščanje javnih in drugih organov drugih držav članic. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) v celoti javno razkrijejo informacije o članstvu, strukturi upravljanja, zaposlenih in financiranju. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so v kolektivnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo; |
(b) prizadevajo si za cilje, ki so v kolektivnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo; skupino sestavlja vsaj večina poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) v celoti in javno razkrijejo informacije o svojem članstvu in strukturi; |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(c) so neprofitne. |
(c) so neprofitne in pregledne glede sprožitve postopka. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri pristojnih nacionalnih sodiščih v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
3. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da posamično začnejo postopke pri sodiščih v kraju, kjer je običajno prebivališče poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ali pri sodiščih v kraju, kjer se je škodni dogodek zgodil ali se lahko zgodi, v skladu s pravnimi pravili države članice, v kateri se postopek začne, da bi obravnavali kakršno koli neskladnost ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe. |
1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, vključno s posvetovanjem z organizacijami MSP in zastopniki delavcev platform in njihovo vključenostjo v dejavnosti v zvezi z vsebino kodeksov ravnanja, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti mikro, malih in srednjih podjetij pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe, in spremlja pripravo teh kodeksov. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Komisija spodbuja ponudnike spletnih iskalnikov in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, k pripravi kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi člena 5(2) in (3). |
2. Ponudniki spletnih posredniških storitev ali organizacije v smislu te uredbe se spodbujajo, k pripravi kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi člena 5(2) in (3). |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 a (novo) | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2a. Komisija oceni skladnost kodeksov ravnanja s pravom Unije. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
1. Do [datum: tri leta po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
1. Do [datum: dve leti po datumu začetka veljavnosti] in nato vsaka tri leta Komisija oceni to uredbo in o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. |
Obrazložitev | |
Tri leta je na spletnem trgu zelo dolga doba, zato se priporoča skrajšanje na dve leti, da bi omogočili hitrejši odziv na nove potrebe trga. | |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti z namenom ocene skladnosti z obveznostmi iz členov 5, 6, 7 in 8 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform in morebitno potrebo po dodatnih pravilih, zlasti v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. |
2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti z namenom ocene skladnosti z obveznostmi iz členov 5, 6, 7 in 8 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform in morebitno potrebo po dodatnih pravilih, zlasti v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. Del te ocene bo tudi presoja, ali je imela uredba učinek v prometnem sektorju, zlasti z vidika oblikovanja enotnega evropskega prometnega prostora. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
4. Komisija pri oceni te uredbe upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije C(2018) 2393. Prav tako se upoštevata vsebina in delovanje vseh kodeksov ravnanja iz člena 13, kadar je ustrezno. |
4. Komisija pri oceni te uredbe upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov opazovalnice EU za gospodarstvo spletnih platform, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije C(2018) 2393. Prav tako se upoštevata vsebina in delovanje vseh kodeksov ravnanja iz člena 13, kadar je ustrezno. Komisija po oceni po potrebi predstavi popravne zakonodajne predloge. |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
2. Uporablja se od [datum: šest mesecev po dnevu objave]. |
2. Uporablja se od [datum: dvanajst mesecev po dnevu objave]. |
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD) |
||||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 28. 5. 2018 |
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
TRAN 28. 5. 2018 |
||||
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja |
Claudia Țapardel 10. 8. 2018 |
||||
Obravnava v odboru |
9. 10. 2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
22. 11. 2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 2 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Jacqueline Foster, Innocenzo Leontini, Peter Lundgren, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Massimiliano Salini, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Marita Ulvskog, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, Michael Gahler, Franck Proust, Anders Sellström, Henna Virkkunen |
||||
Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju |
Clare Moody, Flavio Zanonato |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
34# |
+ |
|
ALDE |
Gesine Meissner, Pavel Telička |
|
ECR |
Mark Demesmaeker, Roberts Zīle |
|
EFDD |
Daniela Aiuto |
|
ENF |
Marie‑Christine Arnautu |
|
PPE |
Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Michael Gahler, Innocenzo Leontini, Marian‑Jean Marinescu, Markus Pieper, Franck Proust, Massimiliano Salini, Anders Sellström, Henna Virkkunen, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska |
|
S&D |
Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Clare Moody, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, István Ujhelyi, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato, Janusz Zemke, Claudia Țapardel |
|
VERTS/ALE |
Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor |
|
2 |
- |
|
ECR |
Jacqueline Foster, Peter Lundgren |
|
0 |
0 |
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD) |
||||
Datum predložitve EP |
25.4.2018 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 28.5.2018 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE
|
TRAN 28.5.2018 |
JURI 28.5.2018 |
|
|
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 13.9.2018 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Christel Schaldemose 19.6.2018 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
24.9.2018 |
5.11.2018 |
21.11.2018 |
|
|
Datum sprejetja |
6.12.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 6 3 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pascal Arimont, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Maria Grapini, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lucy Anderson, Anna Hedh, Arndt Kohn, Matthijs van Miltenburg |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
John Howarth, Flavio Zanonato |
||||
Datum predložitve |
7.12.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
25 |
+ |
|
EFDD |
Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Marco Zullo |
|
GUE/NGL |
Dennis de Jong |
|
PPE |
Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Andreas Schwab, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu |
|
S&D |
Lucy Anderson, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Maria Grapini, Anna Hedh, John Howarth, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Flavio Zanonato |
|
VERTS/ALE |
Pascal Durand, Igor Šoltes |
|
6 |
- |
|
ALDE |
Matthijs van Miltenburg, Jasenko Selimovic |
|
ECR |
Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt |
|
3 |
0 |
|
PPE |
Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Ivan Štefanec |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani