POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
7.12.2018 - (COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD)) - ***I
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Maria Arena
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
- MNENJE Odbora za proračun
- MNENJE Odbora za proračunski nadzor
- MNENJE Odbora za regionalni razvoj
- STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
- POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0380),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0231/2018),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne ...,[1]
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne ...,[2]
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj ter stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb (A8-0445/2018),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prehod |
Obrazložitev | |
Horizontalni predlog spremembe, ki velja za celotno besedilo. Potrebne spremembe vnese DLA (pravniki lingvisti) v končnem besedilu uredbe. Zato s tem povezane spremembe niso vključene v končno poročilo. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
(1) Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter v členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članice in Komisija prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“18. V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. |
(4) Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“18. V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo in prehodom na z viri gospodarno gospodarstvo ob polnem upoštevanju Pariškega sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil oblikovan na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali bolj pravočasno odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. |
|
__________________ |
__________________ |
|
18 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/communication-new-modern-multiannual-financial-framework_en.pdf |
18 https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/communication-new-modern-multiannual-financial-framework_en.pdf |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito. |
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Odprta trgovina ima sicer svoje prednosti, vendar so potrebna ustrezna sredstva za obravnavo z njo povezanih negativnih stranskih učinkov. Sedanje koristi globalizacije so neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bodo tehnološke in okoljske spremembe te učinke dodatno okrepile. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene. V okviru ustreznih strukturnih skladov Unije, kot je Evropski socialni sklad plus (ESS +), bi morali bolje upoštevati vse sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda, da bi bila podjetja in delovna sila z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito ter z dejavno podporo pri dostopanju do priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev bolje prilagojena. |
|
__________________ |
__________________ |
|
20 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_en. |
20 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_en. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“21 poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. |
(7) Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“21 poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. |
|
_________________ |
_________________ |
|
21 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_en. |
21 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_en. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
(8) Podnebne spremembe, globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta ESS+, ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter Evropski sklad za prehod, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. |
|
__________________ |
__________________ |
|
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013). |
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013). |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Program Evropskega sklada za prehod bi moral biti viden in bi mu bilo treba zagotoviti več (in boljših) podatkov, da bi sklad lahko dobro znanstveno ocenili ter da bi preprečili upravne omejitve pri delovanju programa za pomoč trgovinskemu prilagajanju. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge27. |
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge Evropskega sklada za prehod kot prožnega sklada, s katerim EU podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje kakovostne in trajnostne ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb, digitalizacije in avtomatizacije ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo morala uporaba Evropskega sklada za prehod v prihodnje temeljiti le na znatnem učinku prestrukturiranj. Glede na njegov namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, bi moral Evropski sklad za prehod ostati prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge27. |
|
__________________ |
__________________ |
|
27 SWD (2018) 171 final in njegova priloga COM (2018) 321 final. |
27 SWD (2018)0171 in njegova priloga COM (2018)0321. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih potrdil svoje odločno stališče glede nujne ravni financiranja ključnih politik Unije v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da bi omogočili izpolnitev njihovih nalog in ciljev. Izrecno je poudaril, da je treba v večletnem finančnem okviru podvojiti namensko financiranje za mala in srednja podjetja ter za reševanje brezposelnosti mladih; pozdravil je več predlogov, s katerimi bi izboljšali sedanje določbe, predvsem povečane dodelitve za posebne instrumente; napovedal je tudi, da se bo pogajal za dodatne izboljšave, kjer bodo potrebne. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest. |
(14) Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo Evropskega sklada za prehod, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 200 ukinjenih delovnih mest v ustreznem referenčnem obdobju. Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah bi moralo biti možno vložiti vloge za nižje število ukinjenih delovnih mest. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) Evropski sklad za prehod bi moral upoštevati načelo solidarnosti in dejstvo, da mora imeti prestrukturiranje pomembne posledice, če se želi uporabiti kot prag za vlogo za pomoč iz sklada, prav tako pa bi si moral prizadevati za izkazovanje solidarnosti z odpuščenimi delavci iz vseh vrst podjetij, ne glede na njihovo velikost. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14b) Evropski sklad za prehod bi moral ostati poseben instrument Unije za odzivanje na razmere, zaradi katerih so potrebna velika prestrukturiranja na evropskih trgih dela. Kljub temu pa bi morala Unija še naprej iskati bolj trajnostne načine obravnavanja strukturnih sprememb in izzivov, ki vplivajo na trge dela in povzročajo tovrstne dogodke v državah članicah. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranj ter uporabi ESPG. |
(17) Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov, kot so globalizacija, tehnološke in okoljske spremembe, prestrukturiranje ter uporaba Evropskega sklada za prehod. Takšne analize bi morale vključevati dovolj razčlenjenih podatkov, predvsem po spolu, da bi se lahko učinkoviteje borili proti neenakostim med spoloma. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki deluje v sklopu agencije Eurofound, v realnem času spremlja poročanje o obsežnih prestrukturiranjih v vsej Uniji, pri tem pa se zanaša na mrežo nacionalnih dopisnikov. Center je zelo pomemben za Evropski sklad za prehod in bi moral pomagati pri njegovih operacijah, predvsem s pomočjo pri zgodnjem opredeljevanju morebitnih primerov za posredovanje. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do Evropskega sklada za prehod ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce, ne glede na vrsto in trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev Evropskega sklada za prehod za namene te uredbe. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
(19) Finančni prispevki iz Evropskega sklada za prehod bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela in personaliziranim storitvam, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v kakovostno in trajnostno zaposlitev v sektorju, ki je usmerjen v prihodnost, bodisi v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega, ter spodbujanje samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij, med drugim z ustanavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Finančni prispevki naj bi ukrepe, za katere so odgovorne države članice in/ali podjetja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, zakonodaji Unije ali kolektivnih pogodbah, dopolnjevali, ne pa jih nadomestili. Podjetja bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru Evropskega sklada za prehod. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19a) Pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lažjo ponovno vključitev upravičencev, ki so prejemniki pomoči, bi morale države članice izkoristiti cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg in se bolj usmeriti vanje, da bi odpravile velike razlike med spoloma na področjih IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega bi morale države članice pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev poskrbeti za konec prevlade enega spola v panogah in sektorjih, za katere je ta običajna. Povečanje zastopanosti manj zastopanega spola v sektorjih, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, bi prispevalo k zmanjševanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. |
(20) Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v kakovostno in trajnostno zaposlitev vseh upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v sedemmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba upoštevati ključne razloge za odpuščanje, kjer je to ustrezno, in predvideti obete na trgu dela v prihodnosti ter potrebne kompetence. Usklajeni sveženj bi moral biti združljiv s prehodom na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z invalidi, osebami, ki skrbijo za sorodnike, mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, osebami z nizko stopnjo kvalifikacij, osebami migrantskega porekla ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na to pa bi bilo treba pri izvajanju Evropskega sklada za prehod spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21a) Komisija je v obdobju med marcem 2007 in marcem 2017 prejela 148 vlog za sofinanciranje iz Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji iz 21 držav članic v skupni vrednosti skoraj 600 milijonov EUR za pomoč 138 888 presežnim delavcem in 2 944 osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prehod, institucije Unije pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi jih čim prej ocenile. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Za lažje izvajanje in doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba javnost bolje seznaniti z Evropskim skladom za prehod. V preteklosti se je sklad premalo uporabljal, predvsem zato, ker javnost ni bila seznanjena z njegovim obstojem. To bi bilo mogoče rešiti z boljšim obveščanjem in posredovanjem informacij o Evropskem skladu za prehod in možnostih, ki jih ponuja, zlasti ustreznim organom v državah članicah. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22b) Komisija omogoča lažji dostop do državnih in regionalnih organov prek namenske službe za podporo, ki zagotavlja splošne informacije in pojasnila o postopkih ter o tem, kako se predloži vloga. Služba za podporo bi morala dati na voljo standardizirane obrazce za statistične podatke in nadaljnjo analizo. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge. |
(23) V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge in jih vključiti v proces izvajanja. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. |
(24) Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne morejo nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, temveč morajo te ukrepe po možnosti dopolnjevati. Prav tako finančni prispevek iz Evropskega sklada za prehod ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo, temveč bi moral namesto tega prinašati dejansko evropsko dodano vrednost. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. |
(25) Države članice bi morale v skladu z načelom enakosti zagotoviti učinkovit dostop do informacij o Evropskem skladu za prehod na vsem svojem ozemlju, vključno s podeželjem. Komisija bi morala zlasti spodbujati razširjanje obstoječih dobrih praks, izboljšati vedenje o merilih sklada za upravičenost in njegovih postopkih za vloge ter povečati ozaveščenost o skladu med državljani Unije, predvsem delavci. Vključiti bi bilo treba izrecne določbe o dejavnostih informiranja in komuniciranja o primerih Evropskega sklada za prehod in rezultatih. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) Za zadostitev potreb, ki nastanejo predvsem v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno omejene, je treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za odobritve plačil v proračunski vrstici Evropskega sklada za prehod. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPG. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. |
(29) V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo hitro in učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o Evropskem skladu za prehod, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave ter poenostavitev in prilagoditev postopkov glede na posebne potrebe, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi Evropskega sklada za prehod. Zato bi moral proračunski organ v prihodnosti odločati o zahtevi za prerazporeditev, ki jo pošlje Komisija, in ne več zahtevati predloga Komisije za uporabo Evropskega sklada za prehod. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca. |
(30) Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca, država članica, v kateri se nahaja podjetje, pa lahko vnaprej nakaže nujno potrebna sredstva, da jim to omogoči. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG. |
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz Evropskega sklada za prehod, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju Evropskega sklada za prehod, ki bi moralo biti skladno z jasnimi zahtevami glede spremljanja ter vsebovati nadaljnje spremljanje upravičencev in oceno učinka na enakost spolov. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(32a) Države članice bi morale zagotoviti učinkovite komunikacijske ukrepe za spodbujanje finančnih prispevkov iz Evropskega sklada za prehod, navesti izvor sredstev Unije in izboljšati prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira Unija v okviru tega sklada. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih za podnebne cilje, ter letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI)) pozval h karseda hitremu doseganju 30-odstotnega cilja proračunskih odhodkov EU za podporo podnebnim ciljem, najkasneje pa do leta 2027. | |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev – |
(39) Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev in imeti za cilj večji delež žensk v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike – |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. |
Določa cilje Evropskega sklada za prehod ter načine, pravila in merila za zagotavljanje financiranja Unije, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz Evropskega sklada za prehod za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
Cilj Evropskega sklada za prehod je podpora družbeno-ekonomskim spremembam, ki so posledica globalizacije ter tehnoloških in okoljskih sprememb, in sicer s pomočjo presežnim delavcem prek spodbujanja alternativne, trajnostne zaposlitve. Evropski sklad za prehod je sklad za nujne primere, ki deluje reaktivno in prispeva k pravičnemu prehodu. Kot tak Evropski sklad za prehod prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5. |
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo za ukrepe za ponovno zaposlovanje presežnih delavcev, ne glede na vrsto ali trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlenih oseb, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5(1) do (3). |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Specifični cilj Evropskega sklada za prehod je pomoč in podpora delavcem pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela v primerih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije, avtomatizacije in tehnoloških sprememb. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, in spodbujanje enakosti spolov. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; |
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca ne glede na vrsto ali trajanje njegovega delovnega razmerja, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; |
(a) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 5 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2, če je prizadetih vsaj 200 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. |
(c) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG. |
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – vključno z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na stopnje zaposlenosti in lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje Evropskega sklada za prehod. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Sredstva iz ESPG se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so odvisni od javnih financ. |
4. Sredstva iz Evropskega sklada za prehod se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so v prvi vrsti odvisni od javnih financ. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5. |
1. Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila presežnih delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5(1) do (3). |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5; |
(a) presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5(1) do (3); |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice lahko z odstopanjem od člena 5 ponudijo prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za prehod, določenemu številu dolgotrajno brezposelnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let, in sicer številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov, pri tem pa imajo prednost osebe, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če je vsaj do nekaterih odpuščanj prišlo v regijah na ravni NUTS 2. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev. |
Finančni prispevek iz Evropskega sklada za prehod se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev – z udeležbo sindikatov in/ali predstavnikov delavcev – namenjenih za zagotavljanje lažje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, v kakovostno in trajnostno zaposlitev ali samozaposlitev. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca. |
Razširjanje spretnosti, ki jih zahtevata digitalna industrijska doba in gospodarstvo, gospodarno z viri, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja personaliziranega usposabljanja in/ali storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam, spretnostim in posebnim potrebam zadevnega upravičenca. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; |
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, personalizirana pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce. |
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, dodatki za otroke, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce in spodbudami za zaposlovanje, namenjenimi delodajalcem, vključno s spodbudami za zagotavljanje prožnih ureditev dela za presežne delavce. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. |
Stroški ukrepov iz točke (b) ne presežejo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca. |
Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja, vključno z zadrugami, ali delavske prevzeme ne presežejo 25 000 EUR na presežnega delavca. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela. |
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela, pa tudi možnost ponovne vključitve delavcev v njihov nekdanji poklicni sektor, v katerem je prišlo zaradi obsežnega prestrukturiranja do potrebe po novih ali dopolnilnih spretnostih in kjer je mogoče kar najbolj učinkovito uporabiti obstoječe spretnosti. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) ukrepi za spodbujanje zlasti prikrajšanih delavcev, bolj izpostavljenih tveganju revščine ali starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali se vrnejo nanj. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorne države članice. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. |
Iz Evropskega sklada za prehod se v nobenem primeru ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji. |
3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, njihovimi predstavniki in/ali socialnimi partnerji. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. |
2. V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. |
3. Na zahtevo države članice Komisija zagotovi tehnično pomoč že v zgodnjih fazah postopka. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, pisno obrazloži razloge za zamudo. |
4. Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v štiridesetih delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma tega roka ne bi mogla spoštovati, se rok lahko podaljša za dodatnih 20 dni, če Komisija predloži predhodno pisno obrazložitev razlogov za svojo zamudo in o tem obvesti zadevno državo članico. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci; |
(b) potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo vse svoje pravne obveznosti v zvezi z odpuščanjem in da je ustrezno poskrbelo za svoje delavce; |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) jasno navedbo dejavnosti, ki jih države članice že izvajajo za pomoč presežnim delavcem, in dopolnilne narave sredstev iz Evropskega sklada za prehod, za katera se zaprosi zaradi pomanjkanja sredstev, ki so na voljo nacionalnim ali regionalnim organom; |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) pregled sredstev iz skladov Unije, ki jih je podjetje, ki odpušča, že prejelo v petih letih pred kolektivnim odpuščanjem; |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost; |
(e) pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno, nacionalno ali po potrebi čezmejno gospodarstvo in zaposlenost; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, starejše in mlade upravičence; |
(f) podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, nizkokvalificirane, starejše in mlade upravičence ter upravičence s prikrajšanih območij; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka m a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ma) izjavo, da bodo predlagani ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, in da se bo preprečilo kakršno koli dvojno financiranje. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. |
2. Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni, lokalni in po potrebi čezmejni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov in programov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. |
3. Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za izkaz solidarnosti in zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov Unije. |
4. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov in programov Unije. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na vseh ustreznih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz Evropskega sklada za prehod ter njihov sestavni del. |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje ESPG uporabi za tehnično in upravno pomoč za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost ESPG, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja. |
1. Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje Evropskega sklada za prehod uporabi za financiranje tehnične in upravne pomoči za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, zbiranja podatkov, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost Evropskega sklada za prehod, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Okrepijo se sinergije z uveljavljenimi sistemi spremljanja strukturnih sprememb, kot je Evropski center za spremljanje prestrukturiranja. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja. |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Če Komisija izvaja tehnično pomoč s posrednim upravljanjem, zagotovi preglednost postopka določanja tretje osebe za izvajanje misije, za katero je zadolžena, ter o podizvajalcu, imenovanem za ta namen, obvesti vse deležnike Evropskega sklada za prehod, tudi Evropski parlament. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG. Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. |
4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju Evropskega sklada za prehod, vključno z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom. Komisija informacije o uporabi Evropskega sklada za prehod ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti. |
Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti. Države članice zagotovijo, da se poudari dodana vrednost financiranja Unije, ter Komisiji pomagajo pri zbiranju podatkov, da bi povečali proračunsko preglednost. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o Evropskem skladu za prehod, smernice za predložitev vlog in za ustrezne ukrepe, redno posodobljen seznam stikov v državah članicah, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacija in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG. |
Komisija daje prednost širjenju obstoječih dobrih praks s področja komunikacije, izvaja dejavnosti širjenja informacij in komuniciranja o primerih Evropskega sklada za prehod in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala prepoznavnost sklada, predstavila njegova merila za upravičenost in postopke za vloge, izboljšala njegovo učinkovitost in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji – tudi tistih na podeželju z oteženim dostopom do informacij – s skladom. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPG, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. |
1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, v roku iz člena 9(4) oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz Evropskega sklada za prehod, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16. |
3. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16 in o tem obvesti državo članico prosilko. |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko. |
4. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko in vse druge ustrezne deležnike, med drugim Evropski parlament. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8, vendar najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku. |
2. Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8. Ti se v vsakem primeru začnejo izvajati v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločitve o finančnem prispevku in izvedejo najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe. |
1. Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz Evropskega sklada za prehod izpolnjeni, vloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Evropskega sklada za prehod skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po tem, ko jim je bil predlog predložen. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov. |
|
|
Ko Komisija pošlje predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prehod, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi predlog za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov. |
|
|
Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prehod se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge. |
črtano |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe. |
3. Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet sprejmeta sklep o uporabi Evropskega sklada za prehod. |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Predlog sklepa o uporabi Evropskega sklada za prehod v skladu z odstavkom 1 vsebuje: |
|
|
(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 9(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih ocena temelji; |
|
|
(b) dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 5 in 10 ter |
|
|
(c) razloge, s katerimi se utemeljijo predlagani zneski. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 16a |
|
|
Izjemni primeri |
|
|
V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati. |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 19a |
|
|
Model za anketo upravičencev |
|
|
Anketa upravičencev iz točke (d) člena 20(1) temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Komisija ta izvedbeni akt za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2). |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) vrstami ukrepov in glavnimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi EU ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje; |
(a) vrstami ukrepov in pridobljenimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi EU, predvsem z ESS+, ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje; |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; |
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede v šestih mesecih po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti in vrsti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; |
(e) informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen zagonskih, mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. |
2. Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži popoln in ustrezno preverjen preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, hitrostjo njihove obravnave in morebitnimi pomanjkljivostmi obstoječih pravil, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Poročilo se v vednost posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
2. Poročilo se v vednost posreduje državam članicam, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG. |
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz Evropskega sklada za prehod z naknadnimi ocenami učinka glede uporabe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. |
|
|
Za namene ocene iz prvega pododstavka države članice zberejo vse razpoložljive podatke o primerih Evropskega sklada za prehod in delavcih, ki jim je sklad pomagal. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po državah članicah. |
3. Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po sektorjih in državah članicah. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – alinea 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
– z manj kot 2 letoma poklicnih izkušenj, |
|
|
– z 2 do 10 leti poklicnih izkušenj, |
|
|
– z več kot 10 leti poklicnih izkušenj. |
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (11.10.2018)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
Pripravljavka mnenja: Karoline Graswander-Hainz
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Uvod
Trgovina v zadnjem času ne postaja zgolj drugo ime za globalizacijo, temveč tudi velik povod za zaskrbljenost v javnosti. Nedavni trgovinski sporazumi se ne osredotočajo več na oblikovanje pravil, ki bi podpirala odpiranje trgov, ampak zajemajo druga vprašanja, povezana s trgovino, na primer o naložbah in pravicah intelektualne lastnine. Zato je postalo globalno odpiranje trgov globoko prepleteno z naložbami, kapitalskimi tokovi in finančno liberalizacijo, učinki trgovine pa se poznajo na področjih dela, okolja in tehnoloških sprememb.
Četudi se v ekonomski literaturi ugotavlja, da so rezultati liberalizacije trgovine na splošno pozitivni, pa nekateri sektorji občutijo negativne posledice, torej stroške s prilagajanjem, zniževanje dohodkov in izgubljanje delovnih mest. V resnici se vedno najdejo zmagovalci in poraženci in koristi trgovine pa niso enakomerno porazdeljene med državami članicami, regijami ali celo znotraj družbe. Neregulirana in nepoštena trgovina še zaostri socialne, ekonomske in okoljske neenakosti.
Na ravni EU in na nacionalni ravni so potrebni spremljevalni ukrepi, s katerimi bi preprečili negativne učinke in zagotovili ustrezno nadomestilo tistim, ki jih prizadene trgovina ali globalizacija. Pravično porazdelitev bogastva, zlasti med revnejšimi, pa je mogoče doseči le s sprejetjem ukrepov na evropski in na nacionalni ravni. Vlade držav so doslej storile premalo, da bi koristi trgovine zagotovile vsem. S trgovino so povezana vprašanja prerazporeditve bogastva, opolnomočenja z izobraževanjem, proaktivne politike trga dela in krepitve sindikatov, in za vse to so pristojne vlade posameznih držav.
Poleg tega lahko izboljšave doseže tudi Evropska unija. Pravični in uravnoteženi trgovinski sporazumi ne bi smeli biti le instrument za doseganje gospodarske rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in trajnostni razvoj, temveč tudi za izboljšanje in zaščito delovnih razmer in življenja delavcev povsod v svetovnih dobavnih verigah. Trgovinski sporazumi EU, zlasti njihova poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, doslej na žalost niso vsebovali izvršljivih mehanizmov za zaščito delovnih in okoljskih standardov. Da bi učvrstili ta poglavja ter vanja kot skrajno možnost vključili sankcije, pa je potrebna politična volja. Če želi imeti EU na področju trgovine izključno pristojnost, bi morala prevzeti tudi odgovornost za spremembe in posledice, ki izhajajo iz trgovinskih sporazumov, ter spremeniti njihov pristop do trgovinske politike.
Izjemno pomembno je, da EU ni zgolj pripravljena na negativne posledice trgovinskih sporazumov, temveč mora poskrbeti, da bodo pravično porazdeljene tudi koristi.
Evropska komisija je to potrdila in leta 2006 vzpostavila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), da bi podprla delavce, ki izgubijo delo zaradi globalizacije, avtomatizacije in tehnološkega razvoja, ter jim pomagala pri iskanju nove zaposlitve. Zaradi gospodarske in finančne krize je skladu razširila področje uporabe in vanj zajela tudi delavce, ki jih prizadene kriza. Kljub razmeroma majhnemu proračunu in zapletenim postopkom je sklad od svoje ustanovitve zagotovil oprijemljive rezultate že skoraj 142 300 delavcem po vsej EU.
Glavni elementi poročila:
Področje uporabe, merila
Analize kažejo, da ESPG ni v celoti uresničil svojega potenciala in je žal še vedno premalo izkoriščen. Zato pripravljavka mnenja sodi, da je treba še nekoliko preseči predlog Komisije o razširitvi področja uporabe uredbe. Sklad mora postati prožnejši, da bi pomagal tudi delavcem, ki jih prizadene trgovina znotraj EU in premeščanje proizvodnje v tujino, ter regijam, ki jih prizadene postopno, a kumulativno slabšanje gospodarskih razmer ali visoka stopnja brezposelnosti. Poleg tega bi ga bilo treba bolj neposredno povezati z nekaterimi instrumenti trgovinske politike, na primer pomočjo za trgovino.
Postopki:
Pripravljavka mnenja soglaša s Komisijo, da je treba poleg področja uporabe izboljšati tudi nekatere postopkovne elemente, da bi skrajšali čas za vložitev vloge in poenostavili postopek. Predlaga, da bi vzpostavili službo za pomoč uporabnikom, ki bi državam članicam pomagala pri vlogah in pri zbiranju boljših podatkov, da bi izboljšali spremljanje in postopek ocenjevanja.
Ker bi moral ESPG pomagati v vseh sektorjih in nuditi podporo presežnim delavcem, bi morali imeti tu pomembno vlogo socialni subjekti (deležniki, nevladne organizacije, sindikati) in v večji meri sodelovati pri delovanju sklada, in sicer za boljše usklajevanje v okviru postopkov in med različnimi obstoječimi instrumenti EU.
Sklep:
Pripravljavka mnenja k predlogu Komisije predlaga več sprememb kot izhodišče za nadaljnji razmislek in spremembe v zakonodajnem postopku v Parlamentu.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic15. Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočo rastjo ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic predstavlja krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki bodo Uniji omogočile, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela. |
(2) Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic15. Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v naših družbah in svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive podnebnih sprememb, globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočim razvojem ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji, socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic je krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki bodo Uniji omogočile, da bo v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničevala ustrezna načela. |
|
________________ |
__________________ |
|
15 https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl. |
15 https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije16 na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 203017 – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov. |
(3) Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije16 na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 203017 – trajnostno prihodnost Evrope. Opozoril je na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Trgovinski sporazumi z močnimi in izvršljivimi poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju so lahko instrument za doseganje trajnostnega razvoja, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in vključujoče rasti, pa tudi za pravičnejšo razdelitev koristi trgovine med regijami, državami članicami in znotraj družb. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov. |
|
__________________ |
__________________ |
|
16 http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/. |
16 http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/. |
|
17 https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld. |
17 https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“18. V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. |
(4) Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“18. V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo, razvojem novih tehnologij ter prehodom na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. |
|
__________________ |
__________________ |
|
18http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL |
18http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito. |
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znatne posledice za tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo učinki globalizacije bolje napovedani, morebitne koristi pa pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka z močno socialno zaščito. |
|
__________________ |
__________________ |
|
20https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl. |
20https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
(8) Podnebne spremembe, globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje še bolj povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, naj sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
|
__________________ |
__________________ |
|
22SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013). |
22SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013). |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Poglavitnega pomena je mnogostransko sodelovanje Unije s svetovnimi partnerji ter okrepitev in reforma mnogostranskih institucij, da bodo postale pravičnejše in učinkovitejše. Sklad ESPG bi moral presežnim delavcem v vseh sektorjih nuditi pomoč in široko vrsto zaposlitvenih možnosti. Socialni subjekti, kot so nevladne organizacije in sindikati, bi morali biti bolj vključeni v delovanje ESPG, da bi se izboljšalo komuniciranje in usklajevanje med različnimi instrumenti Unije. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Unija bi morala ponovno zastaviti ambiciozno zastavljeno industrijsko politiko, ki bi temeljila na stalnem in v prihodnost zazrtem analiziranju tehnoloških sprememb, vključno z učinki odprte trgovine. Partnerstva med Unijo in najbolj ranljivimi regijami bi morala predvideti potrebne strateške naložbe za preprečitev negativnih posledic trgovinskih in naložbenih sporazumov ter opredeliti programe, za katere bi bilo potrebno sofinanciranje EU. Zato je potrebno tudi boljše povezovanje in financiranje Kohezijskega sklada in Socialnega sklada. Tovrstni programi bi morali biti decentralizirani na ravni NUTS in zasnovani kot resnična partnerstva med Unijo in regijami, ki občutijo posledice njenih politik. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8c) Evropska podjetja so ključni partnerji pri oblikovanju globalizacije in doseganju pozitivnih rezultatov za vse. Na voljo so številni pozitivni primeri zagotavljanja trajnostne rasti za delničarje, zaposlene in skupnosti, v katerih poslujejo podjetja. Vseeno bi morala podjetja nositi odgovornost, kadar ne izpolnjujejo svoje socialne ali okoljske odgovornosti. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) ESPG je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta23 za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili svoja delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije. |
(9) ESPG je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta23 za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Vzpostavljen je bil, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi odpiranja trgov in globalizacije. |
|
__________________ |
__________________ |
|
23Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1). |
23Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1). |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Program ESPG bi moral biti viden in bi mu bilo treba zagotoviti več (in boljših) podatkov, da bi sklad lahko dobro znanstveno ocenili ter da bi preprečili upravne omejitve pri delovanju programa za pomoč trgovinskemu prilagajanju. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11b) Komisija bi morala pred sklenitvijo novega trgovinskega sporazuma zagotoviti, da se za vsak sektor posebej in za vsako regijo posebej opravi neodvisna in natančna predhodna analiza posledic predlaganega sporazuma, v kateri bi bile zajete tudi spremembe na trgu dela, da se predvidijo negativni učinki. Opredelitev morebitnih negativnih učinkov pred sklenitvijo novega trgovinskega sporazuma bi lahko izboljšala tudi zaupanje evropskih državljanov v trgovinsko politiko. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11c) ESPG bi moral biti bolj neposredno vezan na neposredne tuje naložbe, ki bi utegnile negativno vplivati na socialne in okoljske razmere v Uniji, pa tudi na nekatere nepoštene trgovinske politike, na katere se instrumenti trgovinske zaščite ne odzivajo ustrezno. Prizadete družbe in delavce iz EU bi bilo treba obravnavati v skladu s pravili ESPG za aktivne politike trga dela. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in dokazuje, da ustvarja dodano vrednost EU neposredno širši javnosti. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah26. |
(12) Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in širši javnosti neposredno dokazuje, da EU ustvarja dodano vrednost. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega, prezapletenega in pretirano obremenjujočega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega so v nekaterih državah članicah očitno potrebna temeljitejša prizadevanja za okrepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah26. |
|
__________________ |
__________________ |
|
26COM (2018) 297 final in priložen SWD (2018) 192 final. |
26COM (2018)0297 in priloženi SWD (2018)0192. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge27. |
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala še naprej zagotavljati namensko enkratno podporo za lažjo ponovno vključitev presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki jih prizadnejo hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb, digitalizacije in avtomatizacije ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, namreč zagotavljanje podpore v nujnih razmerah in ob nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ in njegovi prilogi27. |
|
__________________ |
__________________ |
|
27SWD (2018) 171 final in njegova priloga COM (2018) 321 final. |
27SWD (2018)0171 in njegova priloga COM(2018)0321. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
(21) Države članice bi morale biti pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja še posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, invalidi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na to pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21a) Unija in države članice bi morale biti še posebej pozorne na spremembe in nove izzive v svetovnih trgovinskih tokovih, svetovnih dobavnih verigah, pri avtomatizaciji in digitalizaciji ter na strukturne spremembe delovnih standardov. Socialno gospodarstvo Unije je bistven steber evropskega socialnega modela in pomembno orodje za opolnomočenje ljudi pri premagovanju negativnih posledic globalizacije in gospodarskih kriz. Zato bi bilo treba iz trgovinskih sporazumov izključiti socialne storitve splošnega pomena in javne storitve, zaščititi pa pravico do urejanja, organiziranja in zagotavljanja javnih storitev. Zaradi kombinacija globalizacije in tehnoloških inovacij bo moral ESPG prilagoditi svoja pravila za pomoč novim standardom na področju trgovine, tehnologije in delovnih razmerij, zato je poglavitnega pomena, da bo ta uredba skladna s temi izzivi tudi po letu 2020. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. Kadar Komisija za oceno vloge zahteva dodatne informacije, bi bilo treba za zagotovitev dodatnih informacij postaviti časovno omejitev. Komisija bi morala državam članicam v zgodnjih fazah postopka zagotoviti tudi tehnično pomoč. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Komisija omogoča lažji dostop do državnih in regionalnih organov prek namenske službe za podporo, ki zagotavlja splošne informacije in pojasnila o postopkih ter o tem, kako se predloži vloga. Služba za podporo bi morala dati na voljo standardizirane obrazce za statistične podatke in nadaljnjo analizo. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. |
(25) Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih, saj bi bilo z ustreznim poznavanjem postopka predložitve vloge mogoče izboljšati uporabo sklada. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. |
Določa cilje ESPG ter načine, pravila in merila za zagotavljanje financiranja Unije, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
ESPG prispeva k pravičnemu prehodu na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo ter k boljši in pravičnejši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Sklad torej prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi enakost, socialno in ekonomsko kohezijo ter vključevanje med regijami, državami članicami in znotraj posameznih družb. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Izrecni cilj ESPG je pomoč v primerih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, tudi trgovina znotraj EU, odpiranje trgov, morebitni negativni vplivi neposrednih tujih naložb, selitev proizvodnje v tujino, damping, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije, in to s prožnejšim in poenostavljenim postopkom. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam ter malim, srednjim in zagonskim podjetjem pri izpolnjevanju meril upravičenosti. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG. |
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja ter zagonska podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a) in (b) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca. |
Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je del vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam posameznega upravičenca ter lokalnega trga dela. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. |
3. Na zahtevo države članice Komisija zagotovi tehnično pomoč že v zgodnjih fazah postopka. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija rok podaljša za deset delovnih dni, če jo država članica za to zaprosi in zahtevek ustrezno utemelji. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG. Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. |
4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG, vključno z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom. Komisija informacije o uporabi ESPG ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, merila za dostopanje do sklada, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice zagotovijo, da je vso komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takšnega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice: |
Države članice zagotovijo, da je vse komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije v vseh uradnih jezikih, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo tega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice: |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici. |
2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici, pri tem pa se upošteva, da so v nekaterih državah članicah aktivne ustanove trga dela slabo razvite. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16. |
3. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16 in o tem obvesti državo članico prosilko. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; |
(e) informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen zagonskih, mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG. |
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG z naknadnimi ocenami učinka glede uporabe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. |
|
|
Za namene ocene iz prvega pododstavka države članice zberejo vse razpoložljive podatke o primerih ESPG in delavcih, ki jim je sklad pomagal. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 11.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 11.6.2018 |
||||
|
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja |
Karoline Graswander-Hainz 29.8.2018 |
||||
|
Obravnava v odboru |
27.9.2018 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
11.10.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 10 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, William (earl) Dartmouthski, Jan Zahradil |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Goffredo Maria Bettini, Sander Loones, Fernando Ruas, Paul Rübig, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Beatriz Becerra Basterrechea, Czesław Hoc, Stanisław Ożóg, Jozo Radoš, Anders Sellström |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
27 |
+ |
|
|
EFDD |
Tiziana Beghin |
|
|
ENF |
France Jamet, Danilo Oscar Lancini |
|
|
GUE/NGL |
Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz |
|
|
PPE |
Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christophe Hansen, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Fernando Ruas, Paul Rübig, Tokia Saïfi, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Adam Szejnfeld |
|
|
S&D |
Maria Arena, Goffredo Maria Bettini, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster |
|
|
Verts/ALE |
Heidi Hautala, Yannick Jadot |
|
|
10 |
– |
|
|
ALDE |
Beatriz Becerra Basterrechea, Elsi Katainen, J. Radoš |
|
|
ECR |
C. Hoc, Sander Loones, S. Ożóg, Jan Zahradil |
|
|
EFDD |
William (earl) Dartmouthski |
|
|
PPE |
Christofer Fjellner, Anders Sellström |
|
|
0 |
0 |
|
|
– |
– |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za proračun (7.11.2018)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
Pripravljavec mnenja: Manuel dos Santos
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Evropski parlament je 14. marca in 30. maja 2018 v svojih resolucijah o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 poudaril pomen horizontalnih načel, ki bi morala podpirati večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in vse s tem povezane politike Unije. Ob tem je znova potrdil svoje stališče, da mora Unija izpolniti svojo zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in izrazil obžalovanje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu. Zato je zahteval vključitev ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije in pobude naslednjega večletnega finančnega okvira. Poudaril je tudi, da je odprava diskriminacije bistvena za izpolnitev zavez Unije do vključujoče Evrope ter zato pozval, naj bodo vključevanje načela enakosti spolov in obveznosti glede enakosti spolov del vseh politik in pobud Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru. Evropski parlament je v svojem stališču poudaril, da bi morali biti horizontalni izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseči 30 %. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih potrdil svoje odločno stališče glede nujne ravni financiranja ključnih politik Unije v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da bi omogočili izpolnitev njihovih nalog in ciljev. Izrecno je poudaril, da je treba v večletnem finančnem okviru podvojiti namensko financiranje za mala in srednja podjetja ter za reševanje brezposelnosti mladih; pozdravil je več predlogov, s katerimi bi izboljšali sedanje določbe, predvsem povečane dodelitve za posebne instrumente; napovedal je tudi, da se bo pogajal za dodatne izboljšave, kjer bodo potrebne. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, vključno z lastniki/upravljavci mikropodjetij in malih podjetij, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. Pomembno je, da države članice in Komisija tesno sodelujejo, da bi upoštevali roke za preučitev vlog za finančni prispevek iz ESPG, kot je določeno v tej uredbi. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) Za zadostitev potreb, ki nastanejo predvsem v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno omejene, je treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za odobritve plačil v proračunski vrstici ESPG. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI)) pozval k čimprejšnjemu doseganju 30-odstotnega cilja glede proračunskih odhodkov EU za podporo podnebnim ciljem, najkasneje pa do leta 2027. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5. |
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo za ukrepe za ponovno zaposlovanje presežnih delavcev in samozaposlenih oseb, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Specifični cilj ESPG je pomoč pri ponovnem vključevanju na trg dela v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. |
3. Finančni prispevek iz ESPG se omeji na to, kar je potrebno za izkaz solidarnosti in zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti. |
Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti. Države članice zagotovijo, da se poudari dodana vrednost financiranja Unije, ter Komisiji pomagajo pri zbiranju podatkov, da bi povečali proračunsko preglednost. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
2. Komisija na uporabnikom prijazen način vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG in njegovem izvajanju od njegove vzpostavitve, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe. |
1. Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG izpolnjeni, vloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESPG skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po predložitvi predloga Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov. |
|
|
Ko Komisija pošlje predlog sklepa o uporabi ESPG, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi predlog za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov. |
|
|
Prerazporeditve v zvezi z ESPG se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge. |
črtano |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe. |
3. Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet sprejmeta sklep o uporabi ESPG. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Predlog sklepa o uporabi ESPG v skladu z odstavkom 1 vsebuje: |
|
|
(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 9(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih ocena temelji; |
|
|
(b) dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 5 in 10 in |
|
|
(c) razloge, s katerimi se utemeljijo predlagani zneski. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) |
||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD) |
||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 11.6.2018 |
||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 11.6.2018 |
||
|
Pripravljavec mnenja Datum imenovanja |
Manuel dos Santos 28.6.2018 |
||
|
Datum sprejetja |
29.8.2018 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: -: 0: |
24 3 1 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Karine Gloanec Maurin, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Andrej Novakov (Andrey Novakov) |
||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Michael Detjen |
||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
24 |
+ |
|
|
ALDE |
Jean Arthuis, Gérard Deprez |
|
|
ECR |
Zbigniew Kuźmiuk |
|
|
PPE |
Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Inese Vaidere |
|
|
S&D |
Michael Detjen, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Karine Gloanec Maurin, Vladimír Maňka, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken |
|
|
VERTS/ALE |
Indrek Tarand |
|
|
3 |
- |
|
|
ECR |
Bernd Kölmel |
|
|
ENF |
André Elissen |
|
|
NI |
Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) |
|
|
1 |
0 |
|
|
ENF |
Marco Zanni |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za proračunski nadzor (16.11.2018)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
Pripravljavec mnenja: Gilles Pargneaux
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
(8) Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Selitev delovne sile je sestaven del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje ali prenehanje dejavnosti, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Brez poseganja v družbene odgovornosti poslovne skupnosti Unija z njim države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
|
_________________ |
_________________ |
|
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013). |
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013). |
Obrazložitev | |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je na podlagi resolucije EP (P8_TA (2018)0363) prispeval k projektu socialnega načrta za odpuščanje zaposlenih v nizozemskih bankah. Nenavadno je, da k temu niso prispevale banke, glede na to, da je to predvideno za sama podjetja. Čeprav so imele nizozemske banke milijardne dobičke, niso prispevale k socialnemu načrtu za presežne zaposlene v bankah. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in širši javnosti neposredno dokazuje, da EU ustvarja dodano vrednost. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah26. |
(12) Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja dodano vrednost EU. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in širši javnosti neposredno dokazuje, da EU ustvarja dodano vrednost. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Prvič, moralo bi biti jasno, da nosijo osnovno odgovornost za razvoj socialnih načrtov za ponovno vključevanje zadevnih delavcev na trg dela ustrezna podjetja in države članice. ESPG ima lahko samo dopolnilno vlogo in bi se moral osredotočiti na tiste regije, v katerih niti ustrezna podjetja niti nacionalni in regionalni organi nimajo virov za zagotavljanje potrebnih ukrepov. Poleg tega je bila dodana vrednost EU vprašljiva v primerih, ko podjetje najprej prejme nacionalne subvencije in subvencije Unije (na primer za svoje inovacijske dejavnosti), nato pa se odloči preseliti pridobitni subjekt v drugo državo članico ali celo v tretje države, ne da bi prevzelo odgovornost za financiranje ponovnega vključevanja delavcev, ki jih je prizadelo zaprtje njegove organizacije, in namesto tega lahko, zlasti v primerih premestitve znotraj Unije, ponovno pridobi subvencije Unije na novi lokaciji. Poleg tega se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah26. |
|
_________________ |
_________________ |
|
26 COM (2018)0297 in priloženi SWD (2018)0192. |
26 COM (2018)0297 in priloženi SWD (2018)0192. |
Obrazložitev | |
– ESPG ima funkcijo kohezije, kar pomeni, da mora prispevek iz sklada segati v najrevnejše in najbolj prizadete regije. – Pogosto se zgodi, da podjetja prejmejo subvencijo trikrat: enkrat kot podjetja, drugič, ko zaprejo pridobitno podjetje, in še pri preselitvi drugam v EU. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici. |
(15) Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja znašati 70 % skupnih ocenjenih stroškov. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce s pogodbo za določen čas, za nedoločen čas ali delavce, zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, in samozaposlene osebe, vključno z lastniki mikropodjetij in malih podjetij, ki so prenehali opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
(19) Finančni prispevki iz ESPG ne bi smeli posegati v družbeno odgovornost zadevnih podjetij in bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega, ter spodbujati ustanavljanje podjetij, med drugim z ustanavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21a) Komisija je v obdobju med marcem 2007 in marcem 2017 prejela 148 vlog za sofinanciranje iz ESPG iz 21 držav članic v skupni vrednosti skoraj 600 milijonov EUR za pomoč 138 888 presežnim delavcem in 2 944 osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(21b) V obdobju med letoma 2007 in 2017 sedem držav članic ni izkoristilo razpoložljive pomoči iz ESPG. Zato je treba preučiti vse primere, ko so zakonodajne, upravne ali druge ovire onemogočale udeležbo sklada, in predlagati ukrepe za odpravo teh ovir. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, je potrebno kar najboljše sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da bi se držali rokov za pregled vlog za finančni prispevek iz ESPG. Države članice bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. |
(24) Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki jih morajo sprejeti zadevna podjetja v okviru socialnega načrta in ukrepov, ki jih lahko financirajo nacionalni ali regionalni organi sami, ter ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. Preprečiti je treba razmere, v katerih podjetja najprej prejmejo podporo Unije za svoje dejavnosti, kot so inovacije, nato pa zaprejo pridobitne subjekte. Zlasti v teh primerih bi morali biti prispevki iz ESPG pogojeni s sofinanciranjem s strani zadevnih podjetij. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG. |
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG vsaki dve leti. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
(37) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru člena 155 PDEU in evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice tehnoloških sprememb. Še zlasti so pomembni ukrepi, osredotočeni na pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, na države članice in regije, ki so najbolj prizadete, in na območja, kjer nacionalni in regionalni organi nimajo zadostnih sredstev za izvajanje potrebnih ukrepov. Pomoč iz ESPG ne posega v družbene odgovornosti zadevnih družb, zlasti glede njihovega prispevka k socialnim načrtom za presežne delavce. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; |
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi nepričakovanega večjega prestrukturiranja; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) „upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPG. |
(c) „upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPG; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije. |
(d) „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov v proračunu Unije škoduje ali bi lahko škodovala finančnim interesom Unije. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 v istih ali sosednjih državah članicah ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2 v istih ali sosednjih državah članicah, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Kadar prenehanje dejavnosti zadeva pridobitno podjetje, zadevna družba prispeva k ponovni vključitvi presežnih delavcev, po možnosti v okviru socialnega načrta. Morebitni finančni prispevek iz ESPG je pogojen s takim prispevkom. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca. |
Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja ali delavske prevzeme, zlasti z ustanavljanjem zadrug, ne smejo preseči 20 000 EUR na presežnega delavca. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela. |
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Iz ESPG se ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. |
Ukrepi, ki jih podpira ESPG, ne nadomestijo pasivnih ukrepov socialne zaščite in aktivnih ukrepov za trg dela. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci; |
(b) potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci in obveznosti, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb ali pogajanj o socialnem načrtu; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) jasno navedbo dejavnosti, ki jih države članice že izvajajo za pomoč presežnim delavcem, in dopolnilne narave sredstev iz ESPG, za katere se zaprosi, zaradi pomanjkanja sredstev, ki so na voljo nacionalnim ali regionalnim organom; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) pregled sredstev iz skladov Unije, ki jih je podjetje, ki odpušča, že prejelo v petih letih pred kolektivnim odpuščanjem; |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka i | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(i) za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja; |
(i) za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje in kazalnike glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja; |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(l) izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja; |
(l) izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja, ter ukrepi, ki jih pristojni organi zagotovijo za aktivne ukrepe za trg dela, ter pasivni ukrepi socialne zaščite; |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 11 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Enakost spolov in nediskriminacija |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
Pojem spola ne zajema zgolj žensk in moških. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost spolov ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Če Komisija izvaja tehnično pomoč s posrednim upravljanjem, zagotovi preglednost postopka določanja tretje osebe za izvajanje misije, za katero je zadolžena, ter o podizvajalcu, imenovanem za ta namen, obvesti vse deležnike ESPG, tudi Evropski parlament. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacij in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG. |
Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacij in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj ter ocen, ki jih opravijo države članice, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici. |
2. Stopnja sofinanciranja ESPG za ponujene ukrepe ne presega 70 % skupnih ocenjenih stroškov iz člena 9. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 16a |
|
|
V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 19a |
|
|
Anketa upravičencev iz točke (d) člena 20(1) temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za anketo upravičencev, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2). |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; |
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede v šestih mesecih po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. |
2. Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži popoln in ustrezno preverjen preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS+, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na uspešnost in rezultate, dosežene z ESPG, v primerjavi z zastavljenimi cilji, in vsebuje zlasti informacije v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem, predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS+, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG. |
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG. Ta ocena vsebuje zlasti informacije o uspešnosti, dodani vrednosti EU in dobrem finančnem poslovodenju v zvezi s finančnimi prispevki ESPG. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 11.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
CONT 11.6.2018 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Gilles Pargneaux 11.7.2018 |
||||
|
Datum sprejetja |
15.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 3 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Caterina Chinnici, Marian-Jean Marinescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Richard Sulík |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
19 |
+ |
|
|
ALDE |
Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová |
|
|
PPE |
Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Marian-Jean Marinescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller |
|
|
S&D |
Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Derek Vaughan |
|
|
VERTS/ALE |
Bart Staes, Indrek Tarand |
|
|
3 |
- |
|
|
ECR |
Richard Sulík |
|
|
GUE/NGL |
Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za regionalni razvoj (26.10.2018)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil prvotno ustanovljen leta 2007, da bi se odzvali na negativne posledice za najranljivejše in najmanj kvalificirane delavce, ki izgubijo službo zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Namen ESPG je financirati ukrepe za aktivno politiko zaposlovanja in delavcem – zlasti prikrajšanim, starejšim in mladim ter brezposelnim – tako olajšati ponovno vključitev v zaposlitev ali samozaposlitev na področjih in v panogah, kjer vladajo resne gospodarske motnje. Dokazana dodana vrednost ESPG kot instrumenta socialne politike EU je v tem, da zagotavlja vidno, specifično in namensko finančno podporo za posameznikom prilagojene programe za prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev delavcev, ki so izgubili službo zaradi kolektivnega odpuščanja.
Pripravljavec mnenja odobrava predlog Komisije, naj se ukrepi ESPG nadaljujejo tudi po letu 2020. To izkazuje politično voljo, da bi še naprej krepili pravico ljudi do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, tako da bodo lahko ohranili in pridobili znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočale polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.
Pripravljavec mnenja še posebej odobrava razširitev področja uporabe sklada na druge razloge za motnje, na primer na avtomatizacijo in digitalizacijo, tako da bodo upoštevani novi izzivi na trgu dela. Zato meni, da poimenovanje tega sklada ni povsem ustrezno, saj ni namenjen zgolj učinkom globalizacije, in bi ga bilo morda treba preimenovati.
Poudarja tudi, da je treba še bolj skrajšati čas obdelave vlog in poenostaviti postopke, tako da bi se odločitve o uporabi sklada sprejemale gladko in hitro in bi tisti, ki so izgubili zaposlitev, hitreje prišli do podpore.
Nazadnje predlaga še znižanje praga za prijavo na 150 odpuščenih delavcev namesto predlaganih 250, kar bi zmanjšalo upravne ovire, ki državam članicam preprečujejo prijavo, in povečalo možnost, da bi ESPG izkoristile tudi manjše skupine presežnih delavcev. Obsežna odpuščanja so namreč dandanes manj pogosta, znaten delež zaposlitev pa zagotavljajo mala in srednja podjetja. Zato bi ta sprememba lahko koristila potencialnim upravičencem in v vseh regijah Evropske unije povečala možnost za ponovno zaposlitev.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
(1) Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli nediskriminatornosti, subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5 PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi morale skušati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola, pa tudi preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja, ciljev trajnostnega razvoja OZN in zaveze Unije Pariškemu sporazumu o spremembi podnebja iz leta 2015 po 21. konferenci podpisnic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja, ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije16 na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 203017 – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov. |
(3) Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije16 na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 203017 – trajnostno prihodnost Evrope. Opozoril je na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski), vključno s kulturo. Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov. |
|
_________________ |
_________________ |
|
16 http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/. |
16 http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/. |
|
17 https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld. |
17 https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinke. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito. |
(6) Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“20 opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavni dejavnik večjega povpraševanja po kvalificirani delovni sili in krčenja delovnih mest za nizkokvalificirano delovno silo. Čeprav bolj odprta trgovina in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti tudi s temi negativnimi stranskimi učinki. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi, regijami in državami, kar ima znatne posledice za tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, in obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek te učinke še dodatno okrepil. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo učinki globalizacije bolje predvideni, morebitne koristi pa pravičneje porazdeljene, in sicer z usklajenim gospodarskim odpiranjem in tehnološkim napredkom ter z močnim ponovnim zaposlovanjem in socialno zaščito. |
|
_________________ |
_________________ |
|
20 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl. |
20 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“21 poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. |
(7) Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“21 poudarila, da bi bilo treba zmanjšati gospodarske in socialne razlike med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. |
|
_________________ |
_________________ |
|
21 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl. |
21 https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. |
(8) Globalizacija in tehnološke, pa tudi podnebne spremembe bodo najverjetneje še bolj povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Selitev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“22 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako naj bi z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavali izzive ekonomskega prilagajanja in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. V njem Unija države članice tudi poziva, naj evropsko in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje in vpliva na prizadete regije. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. V okviru bolj proaktivnega pristopa bi se ESPG lahko uporabil tudi za pomoč delavcem, ki so še vedno zaposleni, vendar bodo v določenem obdobju postali presežni. |
|
_________________ |
_________________ |
|
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013) 882 final, 13.12.2013). |
22 SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013). |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge27. |
(13) Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG kot prožnega sklada, s katerim EU podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala še naprej zagotavljati namensko enkratno podporo za lažjo kakovostno in trajnostno ponovno vključitev presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki jih prizadenejo hude gospodarske motnje, na primer z zelenimi delovnimi mesti, . Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb ali drugih dejavnikov, kot so načrtovani prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih je prizadelo prenehanje uporabe premoga, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo uporaba ESPG v prihodnje temeljila le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG glede na svoj namen, namreč zagotavljanje podpore v nujnih razmerah in ob nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+ ostaja prožen in poseben instrument zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge27. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Upad pridobivanja premoga in prehod na alternativne vire energije, kar pogojuje tudi evropska podnebna politika, sta v nekaterih regijah, kjer se je doslej pridobival premog, prinesla velike izzive. Postopno prenehanje uporabe premoga zlasti za premogovne regije pomeni gospodarsko obremenitev in tveganja za delovna mesta. Ta strukturna sprememba se mora prav z zaposlovanjem pospremiti, podpirati in razvijati kot družbeno vzdržna. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest. |
(14) Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo, zlasti na območjih z eno samo industrijsko panogo. Učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v določenem referenčnem obdobju. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 150 ukinjenih delovnih mest v referenčnem obdobju šestih mesecev. Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpuščanja v različnih panogah, toda v isti, sosednji ali čezmejni regiji, enako velik učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo, pri tem pa bi bilo treba upoštevati tudi značilnosti storitvenega sektorja, da se delavcem zagotovi učinkovita pomoč. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah, na primer v primeru regij, ki jih je visoka stopnja brezposelnosti že močno prizadela, se lahko vloge vložijo za nižje število ukinjenih delovnih mest. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
(18) Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce s pogodbo za določen čas, nedoločen čas ali delavce, zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, in samozaposlene osebe, vključno z lastniki mikro in malih podjetij, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG za namene te uredbe. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela in individualiziranim storitvam, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v kakovostno in trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega z vključitvijo v programe preusposabljanja in izpopolnjevanja. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega, regionalnega ali nacionalnega trga dela. Kadarkoli je ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi prostovoljno in pošteno mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti nova zaposlitev drugje ali v drugih regijah. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju znanj in spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in tudi dostopu do digitalne tehnologije. Vključevanje denarne pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev bi bilo treba močno omejiti. Finančni prispevki naj bi bili dodatek k finančnim obveznostim, za katere so v skladu z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorne države članice ali podjetja, in v nobenem primeru ne nadomestilo zanje. Podjetja bi bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. |
(20) Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno in visokokakovostno zaposlitev čim večjega števila upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, manj izobražene ali tiste z nezadostnimi znanji in spretnostmi, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, invalidi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, ali ljudem z izoliranih ali težje dostopnih območij, saj imajo te skupine izrazite težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na to pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
(22) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG, institucije EU pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi jih čim prej ocenile. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Vključiti bi bilo treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. |
(25) Vključiti bi bilo treba izrecne določbe o dejavnostih informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. Poročila o posameznih primerih ESPG bi morala biti na voljo ter standardizirana v smislu sprejetih ukrepov in rezultatov. Dodatna prednost tega bi bila zagotavljanje primerljivosti primerov, tako da bi si države članice lahko izmenjevale dobre prakse. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPG. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. |
(29) V interesu upravičencev bi morala biti pomoč zagotovljena hitro in učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave ter poenostavitev in prilagoditev postopkov glede na posebne potrebe, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPG. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev, ki jo pošlje Komisija, in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam. Kot tak ESPG prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. |
ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi globalizacije in tehnološkega napredka, da pomaga presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembam, ki jih prinašajo globalizacija in tehnološke spremembe, pa tudi pri prehodu na podnebju prijazno, krožno gospodarstvo, ki bo energijsko učinkovito in gospodarno z viri, tako da bodo ti delavci lahko poiskali novo zaposlitev. ESPG torej prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, krepi socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo med vsemi regijami in državami članicami ter dopolnjuje ukrepe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi podporo presežnim delavcem in samozaposlenim osebam, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5. |
1. Splošni namen programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo za ukrepe za čim hitrejši ponoven vstop na trg dela, in sicer za presežne delavce, ki imajo pogodbo za določen čas, nedoločen čas ali so zaposleni prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ter samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Specifični cilj ESPG je pomoč v primerih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, prestrukturiranje ali izginjanje gospodarskih sektorjev, tekmovanje s konkurenti zunaj EU, ki so v privilegiranem položaju glede na pravila EU o konkurenci, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zlasti v regijah, ki jih je prizadelo opuščanje premoga, ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. Z ukrepi, ki se podpirajo s finančnimi prispevki iz sklada, bi bilo treba zagotoviti, da bodo vsi udeleženi delavci v šestih mesecih od datuma prijave našli kakovostno in trajnostno zaposlitev. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; |
(a) „presežni delavec“ pomeni delavca, tudi zaposlenega prek agencije za zagotavljanje začasnega dela, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev; |
(b) „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, tudi lastnika podjetja, ki zaposluje manj kot petnajst delavcev; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) „prestrukturiranje“ pomeni vsak pojav na trgu dela, ki povzroči presežne delavce in ima znaten vpliv na gospodarstvo določenega ozemlja. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; |
(a) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev v podjetju v državi članici ali v čezmejnih regijah sosednjih držav članic, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
(b) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2, če je prizadetih več kot 150 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. |
(c) prenehanja opravljanja dejavnosti vsaj 150 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG. |
3. Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 2 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost in lokalno ali regionalno gospodarstvo, zlasti na območjih z eno samo industrijsko panogo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 2 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev. |
Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne kakovostne in trajnostne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, v kakovostno in trajnostno zaposlitev ali samozaposlitev. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam zadevnega upravičenca. |
Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba v krožnem, energijsko učinkovitem gospodarstvu, gospodarnem z viri, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam in potrebam posameznega upravičenca. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce. |
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost in prehrano, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce. Ti ukrepi se pogojujejo z dejavnim sodelovanjem ciljnih prejemnikov pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela. |
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidijo prihodnji obeti na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na podnebju prijazno, z viri gospodarno in trajnostno krožno gospodarstvo ter postopnim opuščanjem premogovniških regij, se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji. |
3. Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, njihovimi predstavniki in socialnimi partnerji. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. |
2. V desetih delovnih dneh po datumu vloge oziroma po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje –, Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, pisno obrazloži razloge za zamudo. |
4. Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v petinštiridesetih delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, pisno obrazloži razloge za zamudo in upošteva dvajsetdnevno podaljšanje roka. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe; |
(d) po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starosti in stopnji izobrazbe; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost; |
(e) pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno, nacionalno ali po potrebi čezmejno gospodarstvo in zaposlenost; |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, starejše in mlade upravičence; |
(f) podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, nizkokvalificirane, starejše in mlade upravičence ter upravičence s prikrajšanih območij; |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 5 – točka m a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ma) izjavo, da bodo predlagani ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, in da se bo preprečilo vsakršno dvojno financiranje. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. |
2. Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni, lokalni in po potrebi čezmejni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov in programov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov Unije. |
4. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov in programov Unije. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
2. Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPG, smernice za predložitev vlog, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah, ki jim je priložena utemeljitev, in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Prejemniki sredstev ESPG in organi upravljanja objavijo informacije, da bi povečali prepoznavnost sklada. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPG, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. |
1. Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, ter predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov oceni ter v 15 delovnih dneh po izdelavi ocene skladnosti vloge s pogoji za zagotavljanje finančnega prispevka predlaga znesek tega prispevka iz ESPG, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko. |
4. Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko in predloži ustrezno utemeljitev. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Kadar upravičenec vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za takšen tečaj upravičen do sofinanciranja ESPG do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če se je ustrezen odhodek zgodil pred navedenim datumom. |
4. Kadar upravičenec s ciljem preusposabljanja ali ustanovitve novega podjetja vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za tečaj upravičeni do sofinanciranja ESPG do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če je ta odhodek nastal pred navedenim datumom. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; |
(d) rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev; |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
1. Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, hitrostjo njihove obravnave in morebitnimi pomanjkljivostmi obstoječih pravil, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnitvijo teh ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Poročilo se v vednost posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
2. Poročilo se v vednost posreduje državam članicam, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – alinea 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
– z manj kot 2 letoma poklicnih izkušenj, |
|
|
– z 2 do 10 leti poklicnih izkušenj, |
|
|
– z več kot 10 leti poklicnih izkušenj. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 11.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
REGI 11.6.2018 |
||||
|
Pripravljavec mnenja Datum imenovanja |
Tamás Deutsch 20.6.2018 |
||||
|
Obravnava v odboru |
27.9.2018 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
25.10.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Buda, Raffaele Fitto, Elsi Katainen, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Milan Zver |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
36 |
+ |
|
|
ALDE |
Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova) |
|
|
ECR |
Raffaele Fitto, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić |
|
|
EFDD |
Rosa D'Amato |
|
|
GUE/NGL |
Martina Michels, Younous Omarjee, Ángela Vallina |
|
|
PPE |
Pascal Arimont, Franc Bogovič, Daniel Buda, Tamás Deutsch, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij |
|
|
S&D |
Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal |
|
|
VERTS/ALE |
Bronis Ropė, Monika Vana |
|
|
2 |
- |
|
|
ALDE |
Matthijs van Miltenburg |
|
|
NI |
Konstantinos Papadakis |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (10.9.2018)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)
(COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
Poročevalka: Vilija Blinkevičiūtė
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati odpravljati neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
(1) Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kakor so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5 PDEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija bi si morale v skladu s členom 8 PDEU prizadevati odpravljati neenakosti, spodbujati enakost moških in žensk ter upoštevati vidik spola z zagotavljanjem, da izvajanje prednostnih nalog, ki se financirajo iz ESPG, prispeva k spodbujanju enakosti spolov ter preprečevanju diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranj ter uporabi ESPG. |
(17) Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije in prestrukturiranj ter uporabi ESPG. Te analize bi morale po potrebi vključevati oceno vidika spola v zvezi s temi trendi, da bi se z ESPG in drugimi ustreznimi instrumenti lahko učinkoviteje borili proti neenakostim med spoloma. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev, ki spodbuja nove oblike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem ter enakost spolov v zaposlovanju, v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
Obrazložitev | |
Pomembno je izrecno navesti, da bi bilo treba v trajnostnih oblikah zaposlitve za ponovno vključitev upravičencev zagotoviti tudi celotno paleto možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v skladu z nacionalno zakonodajo in prihodnjo direktivo EU ter tako prispevati k enakosti spolov pri zaposlovanju in v zasebnem življenju. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
(19) Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Podjetja bi lahko spodbujali k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(19a) Pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lažjo ponovno vključitev upravičencev, ki so prejemniki pomoči, bi morale države članice izkoristiti cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg in se bolj usmeriti vanje, da bi odpravile velike razlike med spoloma na področjih IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega bi morale države članice pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev poskrbeti za konec prevlade enega spola v panogah in sektorjih, za katere je ta običajna. Povečanje zastopanosti manj zastopanega spola v sektorjih, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, bi prispevalo k zmanjševanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma. |
Obrazložitev | |
Dosedanje izkušnje pri izvajanju ESPG so pokazale, da se ženske običajno prekvalificirajo za delo v tradicionalno ženskih sektorjih z nižjimi plačami, s čimer se ohranja razlika med spoloma v plačah in pokojninah. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
(21) Države članice bi morale biti pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, ter upoštevati, da se je treba boriti proti diskriminaciji žensk pri zaposlovanju, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. Izvajanje ESPG bi moralo prispevati k spodbujanju trajnostnega zaposlovanja, ki zagotavlja enake možnosti, spoštuje načelo enakega plačila za delo enake vrednosti in podpira ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki spodbujajo enakost spolov. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
(21) Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, invalidi, osebami, ki skrbijo za oskrbovane sorodnike, ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(25a) Države članice bi morale v skladu z načelom enakosti zagotoviti učinkovit dostop do informacij o ESPG na vsem svojem ozemlju, vključno s podeželjem. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG. |
(31) Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG, ki bi moralo biti skladno z jasnimi zahtevami glede spremljanja ter vsebovati nadaljnje spremljanje upravičencev in oceno učinka na enakost spolov. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev – |
(39) Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev in imeti za cilj večji delež žensk v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike – |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam. |
2. Specifičen cilj ESPG je pomoč v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, in spodbujanje enakosti spolov. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 4– odstavek 1 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) „načelo enakega obravnavanja moških in žensk“ pomeni, da na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka ni niti posredne niti neposredne diskriminacije na podlagi spola, zlasti ne pri izbiranju ciljnih skupin ter pri opredeljevanju meril, kazalnikov in upravičencev; |
Obrazložitev | |
Med opredelitve je treba dodati načelo enakega obravnavanja žensk in moških, da bi se okrepil vidik spola v tej uredbi. Poleg tega bi bilo treba izrecno omeniti posredno diskriminacijo, saj pri izvajanju različnih programov običajno pride do te (nenamerne) diskriminacije. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 8– odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev. |
Finančni prispevek iz ESPG se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem žensk in najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v samozaposlitev. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 8– odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; |
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, informacije o vseživljenjskem učenju, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja. Te dejavnosti se izvajajo na podlagi načela enakega obravnavanja žensk in moških in posebej skrbijo, da ženske ostanejo aktivne na trgu dela; |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 8– odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; |
(a) usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, module za opolnomočenje, krepitev samozavesti in motiviranje žensk, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce. |
(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za zaposlene starše in oskrbovalce. |
Obrazložitev | |
Obseg upravičencev je treba pojasniti, saj ustreza prihodnjemu zakonodajnemu aktu. Poleg tega v zakonodaji EU ni opredelitve oskrbovalca, zato bi utegnili biti zaposleni starši izpuščeni, če bi se določba nanašala samo na oskrbovalce. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) ukrepe za spodbujanje zlasti prikrajšanih delavcev, bolj izpostavljenih tveganju revščine ali starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali se vrnejo nanj. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 18– odstavek 1 – pododstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. |
Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 50 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela. |
Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje in trajnostne obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahtevajo digitalni industrijski ter trajnostni zeleni sektorji in delovna mesta, ter upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela in potrebo, da se odpravijo razlike med spoloma v zaposlovanju. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 8– odstavek 1 – pododstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Pri oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lajšanje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, na trg dela, si države članice prizadevajo za odpravo razlik med spoloma na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, naravoslovja, matematike in tehnologije s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja, kjer tradicionalno prevladujejo moški, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del, zlasti pri izbiri ciljnih skupin ter oblikovanju meril, kazalnikov in usklajenega svežnja prilagojenih storitev za upravičence. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na vseh ustreznih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ter njihov sestavni del. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 13– odstavek 3 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacija in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG. |
Komisija izvaja dejavnosti širjenja informacij in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji z ESPG, tudi državljanov in delavcev na podeželju, ki težko dostopajo do informacij. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z: |
1. Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka z javno dostopnimi podatki, razčlenjenimi po spolu, vključno z: |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) ločeno oceno učinka na enakost spolov v primerih poročanja; |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG. |
1. Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG, ki upošteva vidik spola. |
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Datum sprejetja |
3.9.2018 |
|
|
|
|
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
30.5.2018 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 11.6.2018 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 11.6.2018 |
BUDG 11.6.2018 |
CONT 11.6.2018 |
ENVI 11.6.2018 |
|
|
|
REGI 11.6.2018 |
AGRI 5.7.2018 |
FEMM 11.6.2018 |
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ENVI 21.6.2018 |
AGRI 20.6.2018 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Maria Arena 31.5.2018 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
6.9.2018 |
9.10.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
27.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
42 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Guillaume Balas, David Casa, Ole Christensen, Michael Detjen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Dominique Martin, Joëlle Mélin, Miroslavs Mitrofanovs, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Arena, Georges Bach, Amjad Bashir, Tania González Peñas, Krzysztof Hetman, António Marinho e Pinto, Tamás Meszerics, Michaela Šojdrová, Tom Vandenkendelaere, Flavio Zanonato |
||||
|
Datum predložitve |
7.12.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
42 |
+ |
|
|
ALDE |
Marian Harkin, António Marinho e Pinto, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber |
|
|
ECR |
Czesław Hoc |
|
|
ENF |
Dominique Martin, Joëlle Mélin |
|
|
GUE/NGL |
Tania González Peñas, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes |
|
|
NI |
Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) |
|
|
PPE |
Georges Bach, David Casa, Krzysztof Hetman, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Elisabeth Morin-Chartier, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Michaela Šojdrová, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere |
|
|
S&D |
Maria Arena, Guillaume Balas, Ole Christensen, Michael Detjen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato |
|
|
VERTS/ALE |
Jean Lambert, Tamás Meszerics, Miroslavs Mitrofanovs |
|
|
1 |
- |
|
|
ECR |
Amjad Bashir |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani