o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Avstriji, Cipru, Hrvaški, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji in Združenemu kraljestvu, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok

(COM(2018)0526 – C8-0376/2018 – 2018/0276(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2018)0526),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0376/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 78c in člena 108(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8‑0451/2018),

1.  odobri pooblastilo Avstriji, Cipru, Hrvaški, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji in Združenemu kraljestvu, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok je zelo pomemben instrument. Ratificirale so jo vse države članice EU.

Konvencija uvaja sistem sodelovanja med državami pogodbenicami pri iskanju rešitev za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

Pogosto te težave nastanejo, ko v paru pride do prenehanja življenjske skupnosti. Če sta starša iz različnih držav, obstaja nevarnost, da bi kateri od njiju skušal izkoristiti pomanjkanje sodelovanja med tema državama in pridobiti izključno pravico do varstva in vzgoje otrok. Iz medijev pogosto slišimo za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok, ko se starša razvežeta ali preneha njuna življenjska skupnost.

V takih primerih je največja težava nacionalna pristranskost pravnih sistemov v posameznih državah. Pogosto pride do tega, da se sodišča obeh vpletenih držav izrečejo za pristojna ter da vsako sodišče zaupa otroka v varstvo in vzgojo staršu, ki je državljan te države.

Namen konvencije je reševanje tovrstnih primerov na mednarodni ravni, in sicer tako, da so pristojna sodišča in pravo, ki se uporablja, sodišča in pravo države, v kateri ima otrok prebivališče. Konvencija določa tudi sistem, ki zagotavlja takojšnjo vrnitev protipravno odvzetega otroka.

To področje zdaj sodi v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, kar je potrdilo Sodišče EU v mnenju št. 1/13. Države članice torej glede tega ne delujejo več samostojno. Težava pa je, da konvencija ne določa samostojnega ukrepanja mednarodnih organizacij.

Dominikanska republika je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 deponirala 11. avgusta 2004. Konvencija je v Dominikanski republiki začela veljati 1. novembra 2004

ter že velja med Dominikansko republiko in 20 državami članicami EU. Avstrija, Ciper, Hrvaška, Danska, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo še niso sprejele pristopa Dominikanske republike h Konvenciji.

Ker mednarodni protipravni odvzem otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je odločitev o sprejetju pristopa Dominikanske republike treba sprejeti na ravni EU v obliki sklepa Sveta. Avstrija bi tako morala v zvezi s pristopom Dominikanske republike podati izjavo o sprejetju v interesu Evropske unije.

S sprejetjem Avstrije, Cipra, Hrvaške, Luksemburga, Portugalske, Romunije in Združenega kraljestva v interesu Evropske unije bi se Konvencija iz leta 1980 uporabljala med Dominikansko republiko in vsemi državami članicami EU razen Danske.

Pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok je treba pozdraviti. Poročevalec zato predlaga Parlamentu, naj odobri predlog brez sprememb in tako omogoči, da bodo ti otroci zaščiteni na celotnem ozemlju Unije.

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani