Poročilo - A8-0459/2018Poročilo
A8-0459/2018
Evropski parlament

POROČILO o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko

11.12.2018 - (2018/2106(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Reimer Böge

Postopek : 2018/2106(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0459/2018
Predložena besedila :
A8-0459/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Poročevalcu je bila 19. februarja 2018 zaupana naloga, da pripravi poročilo o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko.

I.   Viri informacij

Od imenovanja je poročevalec zbiral informacije in se pri tem, med drugim, oprl na naslednje vire:

•  javno predstavitev z naslovom Strengthening ties: EU-Latin America trade relations (Krepitev vezi: trgovinski odnosi med EU in Latinsko Ameriko), ki jo je 20. junija 2018 organiziral Odbor za mednarodno trgovino (INTA) in na kateri so sodelovali strokovnjaki iz akademskega sveta in mednarodnih organizacij;

•  sestanek skupine odbora INTA za spremljanje za Srednjo Ameriko, ki je potekal 19. junija 2018 in na katerem so sodelovali veleposlanik Kostarike, začasni predsednik sekretariata za srednjeameriško gospodarsko povezovanje (Secretaría de Integración Económica Centroamericana (SIECA)) ter GD Evropske komisije za trgovino;

•  poglobljeno analizo EPRS z naslovom EU trade with Latin America and the Caribbean: Overview and figures (Trgovina EU z Latinsko Ameriko in Karibi: pregled in podatki) z dne 14. septembra 2018;

•  poročilo Evropske komisije iz leta 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini;

•  tretje letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani;

•  najnovejše trgovinske statistike, ki jih je pripravil Eurostat;

•  poročila MOD za posamezne države.

II.   Glavne ugotovitve

Na podlagi zgornjih primerjalnih virov informacij je jasno, da:

•  se namerava s pridružitvenim sporazumom okrepiti proces regionalnega povezovanja med državami Srednje Amerike s podpiranjem institucij, sodelovanja in dialogov v regiji;

•  so se trgovinski tokovi med pogodbenicama v splošnem izkazali za odporne kljub neugodnemu mednarodnemu gospodarskemu okviru;

•  niti Srednja Amerika niti EU svojih odobrenih tarifnih kvot ne uporabljata v celoti;

•  bo pridružitveni sporazum šele začel prispevati k posodobitvi in diverzifikaciji izvoza iz Srednje Amerike;

•  je bil dosežen napredek v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, pravili o poreklu ter tehničnimi ovirami za trgovino;

•  so izzivi v zvezi z določbami glede trgovine in trajnostnega razvoja še vedno prisotni;

•  pogodbenici začenjata upravne in institucionalne postopke za sprejetje ustreznega protokola za vključitev Hrvaške v pridružitveni sporazum.

III.    Ključna priporočila

•  Naj se v celoti izvedejo vse določbe trgovinskega stebra;

•  naj se zagotovijo posodobljena in celovita letna poročila o izvajanju pridružitvenega sporazuma, k čemur se poziva v ustreznih izvedbenih uredbah, ter vključijo ustrezni podatki in zneski za oceno naložbenih tokov;

•  doseči je treba nadaljnji napredek, na primer v zvezi s težavo diskriminatornih davkov Kostarike na uvoz alkoholnih pijač in v zvezi z učinkovito zaščito geografskih označb;

•  naj se spodbujajo ukrepi ozaveščanja o pridružitvenem sporazumu med deležniki v obeh regijah;

•  naj se dajo malim in srednjim podjetjem na voljo potrebna orodja za spodbujanje več izmenjav in udeležbe, da bi izkoristili prednosti pridružitvenega sporazuma;

•  naj se okrepijo delovne inšpekcije in socialni dialog; zadevne države Srednje Amerike bi morale izkoreniniti nasilje nad sindikalisti in domorodnimi ljudstvi, sprejeti zakonodajne ukrepe za učinkovito izvajanje temeljnih konvencij MOD o svobodi združevanja, kolektivnih pogajanjih in nediskriminaciji ter delu otrok;

•  naj se pozove Avstrijo, Belgijo in Grčijo, naj ratificirajo pridružitveni sporazum.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko

(2018/2106(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani[1],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani[2] ter spremnega vmesnega poročila[3],

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije z dne 18. marca 2015, 18. februarja 2016 in 5. aprila 2017 o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko (COM(2015)0131, COM(2016)0073 in COM(2017)0160),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi[4] ter izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o razmerah v Nikaragvi z dne 2. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine o upravljanju globalizacije in o družbeni odgovornosti podjetij v EU ter v latinskoameriških in karibskih državah, ki sta bili sprejeti na Dunaju 20. septembra 2018,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 (SWD(2017)0364),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018 o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini[5],

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike[6] in z dne 25. oktobra 2018 o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki[7],

–  ob upoštevanju poročila z dne 14. junija 2018 o četrtem zasedanju pridružitvenega odbora;

–  ob upoštevanju poročila z dne 13. junija 2018 forumu civilne družbe četrtega srečanja odbora za trgovino in trajnostni razvoj o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko[8],

–  ob upoštevanju povzetka razprave med skupnim zasedanjem evropskih in srednjeameriških svetovalnih skupin civilne družbe dne 16. junija 2016[9],

–  ob upoštevanju javnih predstavitev, ki jih je Odbor za mednarodno trgovino (INTA) organiziral 20. junija 2018, 15. marca 2016 in 27. marca 2012,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji[10],

–  ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0459/2018),

A.  ker je pridružitveni sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum) med EU in Srednjo Ameriko prvi pridružitveni sporazum med dvema regijama, ki ga je sklenila EU; ker temelji na treh dopolnjujočih se stebrih, in sicer političnem dialogu, sodelovanju in trgovini; ker je bil trgovinski steber sporazuma (del IV) med pogajanji dokaj širok in ambiciozen, vendar mu, če gledamo za nazaj, manjkajo posodobljene določbe, med drugim o spolu in trgovini, digitalni trgovini in e-trgovanju, javnem naročanju, naložbah, boju proti korupciji ter malih in srednjih podjetjih;

B.  ker se trgovinski steber sporazuma začasno uporablja za pet let: od 1. avgusta 2013 za Honduras, Nikaragvo in Panamo, od 1. oktobra 2013 za Kostariko in Salvador, od 1. decembra 2013 pa za Gvatemalo;

C.  ker se stebra političnega dialoga in sodelovanja še vedno ne izvajata, saj nekatere države članice sporazuma še niso ratificirale; ker neizvajanje teh stebrov povzroča neravnovesje med vprašanji, povezanimi s trgovino, in političnimi vprašanji, in sicer temeljnimi vrednotami EU, kot je spodbujanje demokracije in človekovih pravic;

D.  ker je srednjeameriški trg razmeroma majhen, saj s skoraj 43 milijoni prebivalcev pomeni 0,25 % svetovnega BDP;

E.  ker so bile v zadnjih petnajstih letih države Srednje Amerike bolj odprte za trgovino kot druge države z enako ravnjo dohodkov; ker pa je glavni vir trgovine z drugimi državami še vedno uvoz;

F.  ker je za Srednjo Ameriko najpomembnejši trg regija sama, saj je Srednjeameriški skupni trg drugi največji trgovinski partner večine držav v regiji in dosega 26 % vsega izvoza;

G.  ker je izvajanje trgovinskih sporazumov EU ena ključnih prednostnih nalog za Parlament, Svet in Komisijo, saj omogoča spremljanje, ocenjevanje in prilagajanje skupne trgovinske politike EU; ker je poročanje o izvajanju sporazuma s Srednjo Ameriko pravočasen in koristen prispevek k premisleku o njegovi morebitni posodobitvi;

H.  ker je zdaj na voljo dovolj izkušenj, podatkov in statističnih informacij za oceno izvajanja trgovinskega stebra sporazuma; ker so v resoluciji Parlamenta, sprejeti 11. decembra 2012 sočasno z njegovo odobritvijo sporazuma, navedeni cilji za trgovinski steber in vključena priporočila o nadaljnjih ukrepih med njegovim izvajanjem[11], ki so pomembna za potekajočo analizo;

I.  ker je Sodišče Evropske unije v mnenju 2/15 z dne 16. maja 2017[12] potrdilo, da skupna trgovinska politika temelji na vrednotah in da je spodbujanje trajnostnega razvoja njen sestavni del;

J.  ker so razmere na področju človekovih pravic v več srednjeameriških državah zaskrbljujoče;

Glavne ugotovitve in priporočila

1.  meni, da se skuša s sporazumom izpolniti eden ključnih začetnih ciljev, in sicer okrepiti proces regionalnega povezovanja med državami Srednje Amerike s podpiranjem institucij, sodelovanja in dialogov znotraj regije, prispevanjem k izpolnjevanju člena 21 PEU, izpolnjevanju splošne agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, v okviru načela glede skladnosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU pa tudi h komplementarnosti njihovih proizvodnih sektorjev, olajševanjem čezmejnih izmenjav in spodbujanjem trajnostne gospodarske rasti v regiji; ponavlja, da sporazum prispeva k utrjevanju širše strateške razsežnosti partnerstva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi; meni, da je bistveno zagotoviti, da bo začel sporazum veljati v celoti, kar je odvisno od notranje ratifikacije v nekaterih državah članicah EU[13], ter da bosta obe pogodbenici učinkovito in ustrezno izvajali vse določbe trgovinskega stebra;

2.  želi spomniti, da je pomembno okrepiti dvoregionalno sodelovanje, da se ohrani in okrepi mnogostranski trgovinski sistem, ki je eden ključnih stebrov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ter da se zagotovi ekonomsko upravljanje na podlagi pravil za pravičnejšo ter bolj vključujočo in trajnostno trgovino; zlasti želi spomniti, da podpira Svetovno trgovinsko organizacijo, in poudarja njeno vlogo pri vzpostavljanju ekonomske stabilnosti ter podpiranju rasti in razvoja, ter poziva pogodbenici, naj dialog, ki ga omogoča sporazum, izkoristita za opredelitev in razvoj skupnih strategij za potrebno posodobitev STO;

3.  poudarja, da je Srednja Amerika ena od regij, ki jih podnebne spremembe in naravne nesreče najbolj prizadevajo, zato poziva, naj se podrobno proučijo odnos med spremembo rabe zemljišč zaradi liberalizacije naložb in dostopom do lastništva ter širjenjem monokultur, zaščita vodnih virov in sladke vode in dostop do njih ter potreba po vzdrževanju in/ali razvijanju ustreznih javnih služb ter sodelovanje pri razvoju javnega prevoza in energetskih sistemov, ki ne onesnažujejo okolja;

4.  poudarja, da sporazum predvideva pravičen in predvidljiv odnos na podlagi pravil, ki spodbuja varnejše gospodarsko okolje med trgovinskima partnericama v skladu z načeli trajnostnega razvoja ter spoštovanja človekovih pravic in delovnih in okoljskih standardov ob podpiranju pravne države in dobrega upravljanja, ter poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti korupciji; meni, da takšna predvidljivost spodbuja gospodarsko rast, izmenjavo blaga, zagotavljanje storitev, sodelovanje pri javnih naročilih, privlačnost naložb, kakovostno zaposlovanje ter izboljšane delovne pogoje in življenjski standard, tudi če se tokovi ne razvijajo vedno linearno;

5.  poziva Komisijo, naj predloži posodobljena in celovita letna poročila o izvajanju sporazuma, k čemur se poziva v ustreznih izvedbenih uredbah; meni, da so informacije v poročilu o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov pomanjkljive (SWD(2017)0364); ugotavlja, da podatki o uvozu iz Srednje Amerike močno nihajo, saj je pri izvozu poudarek na blagu, katerega cene temeljijo na svetovnem trgu, ali delih proizvodov v globalnih vrednostnih verigah; odločno spodbuja pogodbenici, naj za primerno oceno izvajanja sporazuma sprejmeta ustrezne ukrepe za izboljšanje zbiranja in zagotavljanja rednih, posodobljenih, primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov o relevantnih sektorjih, med drugim o trgovini z blagom in storitvami, naložbah in podnebnih spremembah, pa tudi o stopnji konsolidacije dejavnostih malih in srednjih podjetij, ter naj izvedeta ocene na podlagi podatkov, razčlenjenih po spolu; poleg tega spodbuja pogodbenici, naj spremljata izvajanje mednarodno dogovorjenih standardov za boj proti pranju denarja ter davčnim utajam in izogibanju davkom; ponovno poziva Komisijo, naj posodobi in vzpostavi skupno metodologijo za skladnejše ocenjevanje izvajanja svojih trgovinskih sporazumov;

6.  pozdravlja, da so se trgovinski tokovi med pogodbenicama v splošnem izkazali za odporne kljub neugodnemu mednarodnemu gospodarskemu okviru; ugotavlja, da se je izvoz EU povečal za 22 %, uvoz iz petih držav Srednje Amerike pa za 18,3 %, da je glavni cilj izvoza EU v Srednjo Ameriko Kostarika, ki ji sledita Panama in Gvatemala, in da je glavna izvoznica blaga v EU Kostarika, ki ji sledita Honduras in Gvatemala; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je izvoz iz Kostarike v EU zaradi selitve velikega proizvajalca informacijske opreme v jugovzhodno Azijo leta 2015 zmanjšal kar za 40,4 %, zato se je skupni uvoz iz Srednje Amerike zmanjšal za 16,8 %;

7.  obžaluje, da niti Srednja Amerika niti EU ne uporabljata svojih odobrenih tarifnih kvot v celoti, zato poziva, naj se opredelijo morebitni sektorji, v katerih bi bilo treba spodbujati nadaljnjo izmenjavo; obžaluje, da so podatki o stopnji uporabe preferencialov na voljo samo za Kostariko; je zaskrbljen, da je le 16,6 % upravičenega izvoza EU v Kostariko koristilo prostotrgovinski sporazum, pri čemer je stopnja za izvoz Kostarike v EU znašala 92 %[14]; želi spomniti, da je ključno zagotoviti bolj vključujočo trgovino in olajšati ustrezno vključevanje malih in srednjih podjetij ter zlasti malih kmetov v vrednostne verige; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dejavno ukrepa, da bi se evropski proizvajalci, zlasti mala in srednja podjetja, bolj zavedali priložnosti sporazuma in jih lažje izkoriščali, da bi povečali stopnje uporabe preferencialov in uporabo obstoječih tarifnih kvot;

8.  je seznanjen, da glavni proizvodi, ki jih Srednja Amerika izvaža v EU, še vedno izhajajo predvsem iz primarnega sektorja ter vključujejo proizvode z razmeroma nizko dodano vrednostjo, kot so tekstil, kava, sladkor, avtomobilski deli in kozice, medtem ko so glavni proizvodi, ki jih EU izvaža v Srednjo Ameriko, stroji in naprave, proizvodi kemične ali z njo povezane industrije ter oprema za prevoz; vendar ugotavlja, da sporazum začenja prispevati k posodobitvi in diverzifikaciji izvoza iz Srednje Amerike z višjo dodano vrednostjo, kot so igle, protetične in medicinske naprave, ter k povečanju izvoza proizvodov, ki imajo certifikat pravične trgovine in ekološke pridelave;

9.  obžaluje, da niti tretje letno poročilo niti poročilo o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov EU za leto 2016 ne vključujeta bistvenih podatkov za ocenjevanje naložbenih tokov; poziva Komisijo, naj te podatke vključi v prihodnja poročila;

10.  je seznanjen, da se je skupna trgovina EU s storitvami s Srednjo Ameriko nekoliko zmanjšala in se zdi, da je osredotočena na Panamo in Kostariko, ter poziva Komisijo, naj zagotovi nadaljnje analize za posamezne države po sektorjih;

11.  priznava napredek v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, pravili o poreklu ter tehničnimi ovirami za trgovino, in poziva pogodbenici, naj okrepita zgodnje opozarjanje in preglednost ter izmenjavo informacij o notranji zakonodaji in postopkih; je seznanjen, da je Srednja Amerika zaskrbljena zaradi novega pravnega okvira EU, ki bi lahko oviral izvoz palmovega olja; ponavlja, da so potrebne pravočasne informacije in več predhodnih izmenjav, da bi pogodbenicama omogočili, da predvidita spreminjajoče se vzorce in se nanje prilagodita ter izpolnita notranje pravne obveznosti;

12.  poudarja, da je treba doseči nadaljnji napredek, na primer v zvezi s težavo diskriminatornih davkov Kostarike na uvoz alkoholnih pijač; je zaskrbljen tudi zaradi nerešenih vprašanj v zvezi z učinkovito zaščito geografskih označb, na primer v Kostariki (manchego), Gvatemali (parmezan) ali Hondurasu (seznam generičnih proizvodov), ter priporoča nadaljnja prizadevanja v zvezi s skladnostjo;

13.  obžaluje, da v obstoječem sporazumu ni posebnega poglavja o malih in srednjih podjetjih, ter spodbuja Komisijo, Evropsko službo za zunanje sodelovanje, države članice in Srednjo Ameriko, naj tako poglavje vključijo pri prihodnjem pregledu sporazuma; poziva pogodbenici, naj malim in srednjim podjetjem zagotovita vso pravno in upravno podporo in orodja, ki jih ta potrebujejo za sodelovanje v trgovini in naložbah v okviru sporazuma, omogočita večje izmenjave in izboljšata udeležbo, da bi izkoristili prednosti sporazuma, med drugim tudi z aktivnimi ukrepi za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter vzpostavitvijo kontaktnih točk in posebnega spletišča zanje; ponovno poziva k ukrepom ozaveščanja o sporazumu in razpoložljivi podpori med deležniki, zlasti malimi in srednjimi podjetji v obeh regijah; ponovno poziva k spodbujanju sodelovanja z ustreznimi tehničnimi in finančnimi viri v sektorjih, ki so strateški za obe regiji;

14.  poudarja, da je pravično in pregledno odpiranje trgov javnih naročil v Srednji Ameriki bistveno za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja; z zaskrbljenostjo meni, da bi se lahko trgi javnih naročil v Srednji Ameriki dodatno odprli na ravni centralnih in regionalnih vlad;

15.  meni, da so netarifni ukrepi znotraj regije velika ovira za naložbe v Srednji Ameriki; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države Srednje Amerike evropskim vlagateljem omogočile boljše naložbene pogoje in boljše lokalno poslovno okolje z boljšim zaposlovanjem in infrastrukturo, v katerem bodo obravnavane bistvene razvojne potrebe regije;

16.  vztraja pri učinkovitem izvajanju posebnih zavez, povezanih z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju, ki so sestavni del sporazuma in so bistvene za uresničitev zastavljenih ciljev; je seznanjen, da bo Komisija leta 2019 z neodvisnimi strokovnjaki izvedla naknadno oceno sporazuma, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bi jo morala ponoviti tudi v prihodnosti; želi spomniti, da je v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju določena vzpostavitev notranjih svetovalnih skupin ali odborov za zadeve, povezane z delom, okoljem in trajnostnim razvojem; pozdravlja zlasti, da so svetovalni mehanizmi civilne družbe zdaj vzpostavljeni v vseh državah Srednje Amerike; se zaveda, da so bili izraženi resni pomisleki glede neodvisnosti teh svetovalnih skupin v nekaterih državah Srednje Amerike in njihove zmožnosti udeležbe; v zvezi s tem obžaluje, da srečanja pridružitvenega odbora in pododborov ter foruma za dialog s civilno družbo leta 2017 niso potekala, in vztraja, da morajo srečanja potekati najmanj vsako leto; poziva pogodbenici sporazuma, naj hitro vzpostavita mehanizme in potrebna finančna sredstva za okrepitev notranjih svetovalnih skupin, da se zagotovijo neodvisne predstavniške organizacije civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom deležnikov, da bodo ti ustrezno sodelovali; poleg tega poziva pogodbenici sporazuma, naj vzpostavita učinkovite mehanizme za dialog s svetovalnimi skupinami in člani različnih pododborov ter jih vključita v procese naknadnega ocenjevanja, predvidene za leto 2019; pozdravlja priporočila s tretjega skupnega zasedanja evropskih in srednjeameriških notranjih svetovalnih skupin 16. junija 2016 ter poziva pogodbenici, naj jih izvedeta; želi spomniti, da poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vsebuje pravno zavezujoče določbe za učinkovito izvajanje delovnih, socialnih in okoljskih standardov; pozdravlja dejstvo, da je bila s sporazumom tlakovana pot za reden dialog o izvajanju skupnih zavez; se zaveda, da je Parlament spodbudil Komisijo, naj okrepi mehanizme spremljanja, izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju; zato pozdravlja načrt Komisije s 15 točkami za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju ter želi spomniti, da mora Komisija nadaljevati dialog z različnimi vpletenimi akterji, vključno s Parlamentom, o učinkovitem mehanizmu izvrševanja zavez iz trgovinskih sporazumov, ki so povezane z delom in varstvom okolja;

17.  poziva pogodbenici, naj pregledata sporazum ter vanj vključita primeren in učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki bo vključeval razmislek o odvračalnih sankcijah poleg drugih metod izvrševanja, ki naj se uporabijo kot zadnja možnost v primeru resnih kršitev, ter omogočal ustrezno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe;

18.  odločno poziva EU in vse države Srednje Amerike, naj ratificirajo in v celoti izvajajo večstranske okoljske sporazume o boju proti podnebnim spremembam, zlasti Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariški sporazum; poudarja, da morata EU in Srednja Amerika okrepiti sodelovanje na tem področju;

19.  je seznanjen z različnimi poročili za posamezne države, ki jih je pripravila MOD, in z izzivi, ki so še vedno prisotni; poziva zadevne države Srednje Amerike, naj izkoreninijo nasilje nad sindikalisti in domorodnimi ljudstvi ter sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito izvajanje temeljnih konvencij MOD o svobodi združevanja, kolektivnih pogajanjih, nediskriminaciji in delu otrok; poudarja pomen okrepitve delovnih inšpekcij in socialnega dialoga;

20.  prosi Komisijo za zagotovila, da blago ali deli blaga, proizvedeni v conah izvozne proizvodnje, ne spadajo k preferencialnim tarifam sporazuma, saj tem conam ni treba izpolnjevati mednarodnih standardov delovnega prava in nacionalnih okoljskih zakonov; prosi Komisijo za konkretne informacije o carinskih ali drugih določbah, ki se uporabljajo za ločevanje proizvodov, ki izvirajo iz con izvozne proizvodnje in zato odprava tarif zanje ne velja;

21.  poudarja, da se pragovi, določeni v stabilizacijskem mehanizmu za banane, ki je priložen sporazumu in velja do leta 2020, ne bi smeli prekoračiti in da bi morali pogodbenici, ko bo mehanizem potekel, še naprej zagotavljati statistične podatke, tudi o pridelkih v okviru pravične trgovine in ekoloških pridelkih; ugotavlja, da sta Nikaragva in Gvatemala septembra 2018 presegli svoj prag (349 % oziroma 102 %), in je zaskrbljen, da ima to posledice za evropske pridelovalce banan; želi spomniti na zavezo Komisije, da bo najpozneje do 1. januarja 2019 ocenila položaj evropskih pridelovalcev banan in da bo mogoče v primeru resnega poslabšanja trga ali položaja teh pridelovalcev predvideti podaljšanje veljavnosti mehanizma; želi spomniti, da bi morala Komisija glede na stabilizacijski mehanizem in zaščitno klavzulo iz sporazuma Evropskemu parlamentu in zadevnim industrijskim sektorjem dati na voljo podrobnejše in rednejše informacije o takih spremembah na tem trgu;

22.  poudarja, da imajo lahko nedavne politične in gospodarske spremembe, ki vključujejo nasilje, nekaznovanost, korupcijo, krhke sodne sisteme in pomanjkljivo pravno državo v številnih državah Srednje Amerike, gospodarske posledice, ki bodo negativno vplivale na celotno regijo in bi lahko povzročile njeno destabilizacijo; je zlasti zaskrbljen zaradi trenutnih razmer v Nikaragvi in jih ostro obsoja; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje sodelovanje, naj še naprej skrbno spremljata razmere v Nikaragvi in po potrebi ocenita, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli glede na pridružitveni sporazum; želi spomniti, da je klavzula o demokraciji bistven element vseh sporazumov Unije s tretjimi državami;

23.  želi spomniti na obveznost EU, določeno v členu 8 PDEU, ter zavezo EU in drugih podpisnic izjave o trgovini in spolu iz Buenos Airesa o vključevanju načela enakosti spolov v trgovinsko politiko; poziva pogodbenici, naj okrepita poudarek sporazuma na spolu, pri prihodnjem pregledu pa spodbudita in podpreta vključitev posebnega poglavja o spolu;

24.  poziva Avstrijo, Belgijo in Grčijo, naj ratificirajo sporazum, ter ponavlja, kako pomembno je izvajanje drugih delov sporazuma v celoti, vključno s sodelovanjem pri gospodarskem in trgovinskem razvoju (člen 52 in drugi);

25.  pozdravlja dejstvo, da pogodbenici začenjata upravne in institucionalne postopke za sprejetje ustreznega protokola za vključitev Hrvaške v sporazum;

°

°  °

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje sodelovanje, državam članicam, vladam držav Srednje Amerike in skupščini EuroLat.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

David Borrelli, David Campbell Bannerman, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Klaus Buchner, Sajjad Karim, Gabriel Mato, Ralph Packet, Frédérique Ries, Pedro Silva Pereira, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Jonás Fernández, Alojz Peterle, Kosma Złotowski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

27

+

ALDE

Nadja Hirsch, Frédérique Ries

GUE/NGL

Eleonora Forenza, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur

NI

David Borrelli

PPE

Reimer Böge, Birgit Collin-Langen, Santiago Fisas Ayxelà, Christophe Hansen, Gabriel Mato, Alojz Peterle, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Jonás Fernández, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira

Verts/ALE

Klaus Buchner, Heidi Hautala

1

-

ENF

France Jamet

4

0

ECR

David Campbell Bannerman, Sajjad Karim, Ralph Packet, Kosma Złotowski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 11. januar 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov