Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Program Carina 2020, vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1294/201318 , in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Carinski program na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina.

(1)  Program Carina 2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1294/2013, in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezna država članica ne more sama učinkovito in uspešno izvajati. Carinski program za vso Unijo, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir na ravni Unije za razvoj takšnih dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila svoj okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski ravni. Carinski program ima tudi bistveno vlogo pri zaščiti finančnih interesov Unije in držav članic, saj zagotavlja učinkovito pobiranje carinskih dajatev in tako predstavlja pomemben vir prihodkov za Unijo in nacionalne proračune, tudi z osredotočanjem na krepitev zmogljivosti na področju IT in okrepljeno sodelovanje na področju carine. Poleg tega so za sledenje nezakonitim čezmejnim tokovom blaga in boj proti goljufijam potrebne usklajene in standardizirane kontrole. Zato je ustrezno in v interesu učinkovitosti, da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina („program“).

__________________

__________________

18 Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

18 Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a)  Carinska unija, ki jo izvajajo nacionalni carinski organi, je že 50 let temelj Unije, ki je eden največjih trgovinskih blokov na svetu. Gre za pomemben primer uspešnega povezovanja Unije in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij in državljanov. Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 izrazil zaskrbljenost glede goljufij na carinskem področju. Trdnejša in ambicioznejša Unija se lahko doseže le, če se ji zagotovi več finančnih sredstev, stalna podpora za obstoječe politike in več virov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Carinska unija se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izvajajo najrazličnejše naloge. S skupnim delovanjem olajšujejo trgovino in zmanjšujejo birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter varujejo javnost pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira EU za upravljanje tveganja ter carinskega nadzora pretokov večjih količin denarja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma se carina v prvih vrstah bojuje proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glede na ta široki mandat je carina zdaj dejansko vodilni organ za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. Ob upoštevanju tega bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč bi moral podporo razširiti na splošne naloge carinskih organov, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, tj. nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Pravna podlaga bo zato zajemala carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU).

(2)  Carinska unija se je v zadnjih 50 letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izpolnjujejo širok nabor nalog. S skupnim delovanjem si prizadevajo olajšati etično in pravično trgovino in zmanjšati birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter pomagajo varovati prebivalstvo pred terorističnimi, zdravstvenimi in okoljskimi, pa tudi drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira19 za upravljanje tveganja na področju carine na ravni Unije in z nadzorom nad velikimi količinami denarnih tokov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma carinski organi zavzemajo vodilno vlogo v boju proti terorizmu in nepošteni konkurenci. Glede na ta obširni mandat so carinski organi zdaj v praksi glavni organi za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. V tem okviru bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč tudi zagotoviti podporo širšemu poslanstvu carine, kot je določeno v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, in sicer nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino in splošno varnost dobavne verige. Pravna podlaga za to uredbo bi zato morala zajemati carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU).

__________________

__________________

19 https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en

19 https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, katerih cilj je podpora carinske unije in carinskih organov, bi moral program prispevati k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zaščiti Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih dejavnosti; zagotavljanju varnosti in zaščite Unije in njenih prebivalcev; ter olajšanju zakonite trgovine, da lahko podjetja in državljani izkoristijo celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

(3)  Splošni cilj programa bi moral biti, da državam članicam in Komisiji pomaga z zagotavljanjem okvira za ukrepe, namenjenega podpori carinske unije in carinskih organov z dolgoročnim ciljem, da vse carinske uprave v Uniji čim tesneje sodelujejo; zaščiti finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic; ščiti Unijo pred nepoštenimi in nezakonitimi poslovnimi praksami, obenem pa spodbuja zakonite poslovne dejavnosti, zagotavlja varnost in zaščito Unije in njenih prebivalcev ter s tem povečuje varstvo potrošnikov; ter olajša zakonito trgovino, da lahko podjetja in državljani izkoristijo celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a)  Ker se je izkazalo, da se nekateri sistemi iz člena 278 carinskega zakonika Unije lahko le delno izvajajo do 31. decembra 2020, kar pomeni, da se bodo neelektronski sistemi še naprej uporabljali po tem datumu, in ker ni zakonodajnih predlogov sprememb o podaljšanju tega roka, podjetja in carinski organi ne bodo mogli opravljati svojih nalog in pravnih obveznosti v zvezi s carinskimi operacijami, bi moral biti eden od glavnih specifičnih ciljev programa, da državam članicam in Komisiji pomaga pri vzpostavitvi takšnih elektronskih sistemov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3b)  Upravljanje in nadzor carine sta dinamični področji politike, ki se soočata z novimi izzivi zaradi nenehno spreminjajočih se svetovnih poslovnih modelov in dobavnih verig ter spreminjajočih se vzorcev potrošnje in digitalizacije, kot je e-trgovanje, vključno z internetom stvari, podatkovno analitiko, umetno inteligenco in tehnologijo blokovnih verig. Program bi moral podpirati upravljanje carin v takih situacijah in omogočiti uporabo inovativnih rešitev. Zaradi teh izzivov je še bolj očitno, da je treba izvrševati sodelovanje med carinskimi organi in enotno razlagati in izvajati carinsko zakonodajo. Ko so javne finance pod pritiskom, se poveča obseg svetovne trgovine, goljufije in tihotapljenje pa so vse bolj zaskrbljujoči; Program bi moral prispevati k reševanju teh izzivov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3c)  Da bi Komisija zagotovila kar največjo učinkovitost programa in preprečila prekrivanje, bi morala usklajevati izvajanje programa s povezanimi programi in skladi Unije. To obsega zlasti program Fiscalis, program EU za boj proti goljufijam in program za enotni trg, pa tudi Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja, program za podporo strukturnim reformam, program za digitalno Evropo, Instrument za povezovanje Evrope, Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije ter izvedbene uredbe in ukrepe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3d)  Glede na morebitni izstop Združenega kraljestva iz Unije se pri finančnih sredstvih tega programa ne upoštevajo stroški, ki nastanejo zaradi sklenitve sporazuma o izstopu in potencialnega prihodnjega odnosa med Združenim kraljestvom in Unijo. Sklenitev tega sporazuma in umik Združenega kraljestva iz vseh obstoječih carinskih sistemov in sodelovanja ter prenehanje njegovih pravnih obveznosti na tem področju bi lahko povzročili dodatne stroške, ki jih v času oblikovanja tega programa ni mogoče natančno oceniti. Komisija bi zato morala razmisliti o tem, da za pripravo na te morebitne stroške nameni dovolj sredstev. Vendar ti stroški ne bi smeli biti kriti iz sredstev za program, saj bo proračun v programu zadostoval zgolj za kritje stroškov, ki jih je bilo realistično mogoče predvideti v času oblikovanja programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki obravnavajo njihovo sodelovanje v katerem koli programu Unije.

(5)  V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni vsi pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države pod pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami o sodelovanju v katerem koli programu Unije, če je sodelovanje v interesu Unije in če ima pozitiven učinek na notranji trg, ne da bi vplivalo na varstvo potrošnikov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta21 (finančna uredba) se uporablja za ta program. Določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, vključno s predpisi o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilu stroškov zunanjih strokovnjakov.

(6)  Za program bi morala veljati Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta21 (v nadaljevanju: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, vključno s predpisi o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilu stroškov zunanjih strokovnjakov.

__________________

__________________

21 COM( 2016)0605.

21Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program Carina bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja.

(7)  Ukrepe, ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020 in so se izkazali za ustrezne, bi bilo zato treba ohraniti, tiste, ki so se izkazali za neustrezne, pa opustiti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole22 . Da bi se ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, in sicer te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi se morali s tem programom podpirati vsi ostali sorodni ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

(8)  Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole22. Da bi ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, namreč te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi se morali s tem programom podpirati vsi ostali sorodni ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

_________________

_________________

22 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost

22 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe.

(10)  Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, akademiki ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU23 “, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo carinska unija in carinski organi.

(11)  V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“23, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri tem pa upoštevati, da se pri izračunu zneska, dodeljenega temu programu, ne upoštevajo morebitni nepredvideni izdatki, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo carinska unija in carinski organi.

__________________

__________________

23 COM (2010)0700.

23 COM (2010)0700.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a)  Nakup programske opreme, ki je potrebna za izvajanje strogih mejnih kontrol, bi moral biti upravičen do financiranja iz programa. Poleg tega bi bilo treba spodbujati uporabo programske opreme, ki jo je mogoče uporabiti v vseh državah članicah, da se olajša izmenjava podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Največ sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic.

(12)  Večji del sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic. Za zagotovitev povezanosti in usklajevanja ukrepov za izgradnjo zmogljivosti IT bi moral program določati, da Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za carino („VSN-C“), katerega cilj je oblikovati elektronsko okolje, ki bo zagotavljalo skladnost in interoperabilnost carinskih organov Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a)   V skladu z ugotovitvami iz dveh posebnih poročil, ki jih je na področju carine Evropsko računsko sodišče sprejelo pred nedavnim, in sicer posebnega poročila št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter posebnega poročila št. 26/2018 z dne 10. oktobra 2018 z naslovom Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT – kakšni so bili problemi?, bi moral biti cilj ukrepov, sprejetih v programu „Carina“ za sodelovanje na področju carine, usmerjen v odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b)   Evropski parlament je 4. oktobra 2018 sprejel resolucijo o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev Unije. Ugotovitve iz te resolucije bi bilo treba upoštevati pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(20)  Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje najboljših rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj programa je podpirati carinsko unijo in carinske organe pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljati varnost in zaščito znotraj Unije ter ščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost.

1.  Z namenom doseganja dolgoročnega cilja, da bi vse carinske uprave v Uniji čim tesneje sodelovale in da bi zagotovili varnost in zaščito držav članic, zaščitili Unijo pred goljufijami, nepoštenimi in nezakonitimi poslovnimi praksami ter hkrati spodbujali zakonite poslovne dejavnosti in visoko raven varstva potrošnikov, je splošni cilj programa podpirati carinsko unijo in carinske organe pri varovanju finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Posebni cilj programa je podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje in krepitev upravnih zmogljivosti, vključno z usposabljanjem ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

2.  Program ima naslednje posebne cilje:

(1) podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje;

(2) pomagati pri krepitvi zmogljivosti informacijske tehnologije, kar obsega razvoj, vzdrževanje in delovanje elektronskih sistemov, kot je navedeno v členu 278 carinskega zakonika Unije, ter omogočiti nemoten prehod na okolje in trgovino brez papirja v skladu s členom 12 te uredbe;

(3) financirati skupne ukrepe, ki jih sestavljajo mehanizmi sodelovanja, ki uradnikom omogočajo izvajanje skupnih operativnih dejavnosti v okviru njihovih glavnih pristojnosti, izmenjevati izkušnje na področju carine in združevati prizadevanja za uresničitev carinske politike;

(4) izboljšati kompetence ljudi, podpirati strokovne veščine carinskih uradnikov in jim omogočati, da izpolnjujejo svojo vlogo na enotni osnovi;

(5) podpreti inovacije na področju carinske politike.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Program je skladen z drugimi akcijskimi programi in skladi Unije, ki imajo podobne cilje na povezanih področjih, in izkorišča sinergije z njimi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b.  Pri izvajanju tega programa je treba upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2c.  Program podpira tudi stalno ocenjevanje in spremljanje sodelovanja med carinskimi organi z namenom ugotavljanja slabosti in morebitnih izboljšav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 950 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje2021–2027 znašajo 842 844 000 EUR v cenah iz leta 2018 (950 000 000 EUR v tekočih cenah).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

2.  Po potrebi in ustrezno utemeljeno lahko znesek iz odstavka 1 krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje njegove uspešnosti in doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja Komisije, namenjenimi državam članicam in gospodarskim subjektom, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa, če so te dejavnosti potrebne za doseganje ciljev programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Program se ne uporablja za kritje stroškov v zvezi z morebitnim izstopom Združenega kraljestva iz Unije. Komisija po lastni presoji rezervira sredstva za kritje stroškov, povezanih z umikom Združenega kraljestva iz vseh carinskih sistemov Unije in sodelovanja z njo ter prenehanjem njegovih pravnih obveznosti na tem področju.

Komisija pred rezervacijo teh sredstev oceni morebitne stroške in obvesti Evropski parlament, ko so na voljo podatki, pomembni za to oceno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(c)  druge tretje države pod pogoji, določenimi v posebnem sporazumu o udeležbi tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] Uredbe [2018/XXX] [nove finančne uredbe];

–  določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške; Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], so prav tako upravičeni do financiranja v okviru tega programa.

2.  Ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], in/ali dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 2 Uredbe (EU) [2018/XXX] [program za boj proti goljufijam], so prav tako upravičeni do financiranja v okviru tega programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  strukturirano sodelovanje na podlagi projektov;

(b)  strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, ko na primer skupina držav članic skupaj razvije informacijsko tehnologijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi;

(d)  ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi, vključno z usposabljanji in izmenjavo zgledov najbolje prakse;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a)  dejavnostmi spremljanja; 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Ukrepi, povezani z razvojem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

4.  Ukrepi, povezani z razvojem, uvajanjem, vzdrževanjem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

1.  Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, akademiki in predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov.

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihove strokovne usposobljenosti, izkušenj na področju uporabe te Uredbe in njihovega ustreznega poznavanja sprejetih specifičnih ukrepov, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov. Pri izbiri mora najti ravnotežje med predstavniki poslovnega sveta in drugimi strokovnjaki civilne družbe ter upoštevati načelo enakosti spolov. Seznam zunanjih strokovnjakov se redno posodablja in je dostopen javnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, zlasti z načeli dobrega finančnega poslovanja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa.

1.  Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa glede na pomembnost ukrepa in ocenjeni učinek.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje, vključno z oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12.

1.  Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12, vključno z njihovim oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, posodobitvijo, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

(b)  splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, kibernetske odpornosti, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea)  učinkovito in hitro komunikacijo z državami članicami in med njimi, da se racionalizira upravljanje elektronskih sistemov Unije;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(eb)  pravočasno in pregledno komunikacijo z deležniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem informacijskih sistemov na ravni EU in držav članic, zlasti v zvezi z zamudami pri izvajanju in porabi v zvezi s komponentami na ravni Unije ter nacionalni ravni. 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  redno obveščanje Komisije o ukrepih, s katerimi svojim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno uporabo evropskih elektronskih sistemov;

(d)  redno zagotavljanje informacij Komisije o ukrepih, s katerimi zadevnim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno in učinkovito uporabo evropskih elektronskih sistemov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za carino, v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov ali njihovih delov, poleg je vsak sistem ali njegov del tudi razvrščen kot:

1.  Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za področje carine, v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov in je razvrščen vsak sistem ali del sistema kot:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

a)  skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti poenostavitve in zanesljivosti;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku;

(b)  nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni in na voljo v državi članici, ki jo je razvila ali je prispevala k njenemu nastanku, na primer v skupnem razvojnem projektu informacijske tehnologije skupine držav članic;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog in, če je ustrezno, o predvidenih zamudah pri njihovem izvajanju.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1 ter poročilo javno objavi.

5.  Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1, vključno z informacijami o potrebnih prilagoditvah ali zamudah pri načrtu, ter poročilo javno objavi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 108 finančne uredbe.

1.  Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 110 finančne uredbe. V programih dela se zlasti navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek finančnega načrta. V njih se navedejo tudi podroben opis ukrepov, ki se financirajo, znesek, dodeljen za posamezen ukrep, in okvirni časovni načrt izvajanja. Večletni delovni programi se, kjer je to ustrezno, sporočijo Evropskemu parlamentu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

2.  Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti in jih posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Večletni delovni programi nadgrajujejo izkušnje iz predhodnih programov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2.

1.  Komisija za izpolnitev zahtev glede poročanja iz točke (h) člena (41)(3) finančne uredbe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o smotrnosti programa. Pri poročanju o smotrnosti so zajete informacije o napredku in pomanjkljivostih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

2.  Kazalniki za poročanje o smotrnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar presodi, da je to potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, tako da bodo Evropskemu parlamentu in Svetu posredovane ažurne kvalitativne in kvantitativne informacije o smotrnosti programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerljivi in popolni ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne in ustrezne zahteve glede poročanja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zanesljive informacije o kakovosti podatkov o smotrnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

2.  Vmesna ocena programa se opravi takoj, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje tri leta po začetku izvajanja programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljevanju programa tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami in pridobljenim izkušnjami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Kadar v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi drugega pravnega instrumenta sodeluje tretja država, dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (EU) 2017/19391b.

__________________

1a Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

1b Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo kar največjo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom, z ukrepi, ki se financirajo iz programa, in rezultati, ki se s temi financiranimi ukrepi dosežejo. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a)  Program Carina bo ključnega pomena za lažje in boljše delo carinskih organov pri pobiranju carin, ki so pomemben vir prihodkov za proračun EU in nacionalne proračune. S tem ko je osredotočen v izgradnjo informacijsko-tehnoloških zmogljivosti in večje sodelovanje na carinskem področju, bo učinkovito prispeval k zaščiti finančnih interesov Unije in njenih držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11a)  Program Carina mora biti pri izvajanju predpisov in ukrepov skladen in mora izkoriščati sinergije z drugimi akcijskimi programi EU in skladi s podobnimi cilji na sorodnih področjih, kot so program Fiscalis, program EU za boj proti goljufijam in program za enotni trg ter sklad za notranjo varnost in instrument za upravljanje meja in vizume, program za podporo reformam, program za digitalno Evropo, instrument za povezovanje Evrope in sklep o virih lastnih sredstev ter izvedbene uredbe in ukrepi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(19)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določena so v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. V splošnem bi bilo treba pri izvajanju programa Carina, vključno s pogodbami, ki se prek njega v celoti ali delno financirajo iz proračuna, spoštovati načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 950 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje2021–2027 znašajo 842.844.000 EUR v cenah iz leta 2018 (to je 950.000.000 EUR v tekočih cenah).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov.

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za posamezni ukrep, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov in vzpostavi ravnovesje med predstavniki podjetij in drugimi strokovnjaki civilne družbe. Pri izbirnem postopku se v skladu z načelom enakosti spolov skuša doseči uravnotežena zastopanost spolov med zunanjimi strokovnjaki. Seznam zunanjih strokovnjakov se redno posodablja in objavlja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“,

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 26/2018 z dne 10. oktobra 2018 z naslovom „Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT – kakšni so bili problemi?“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. Oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (2018/2747(RSP));

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Program Carina 2020, vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1294/201318, in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo učinkovito in uspešno izvajati. Carinski program na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina.

(1)   Program Carina 2020, vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1294/201318, in njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in krepitvi sodelovanja na področju carine. Številne dejavnosti na področju carine so čezmejne ter vključujejo in zadevajo vse države članice, zato jih posamezne države članice ne morejo vedno učinkovito in uspešno izvajati. Program carine na ravni Unije, ki ga izvaja Komisija, zagotavlja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lasten okvir sodelovanja na dvostranski ali večstranski podlagi. Poleg tega so na vseh vstopnih točkah potrebne usklajene in standardizirane carinske kontrole, saj neravnovesje pri tem, kako jih države članice izvajajo, ovira učinkovito delovanje carinske unije. Poleg tega ima zanesljiv in učinkovit carinski program poglavitno vlogo pri varovanju finančnih interesov EU. Zato je ustrezno, da se zagotovi nadaljevanje financiranja dejavnosti na področju carinskega sodelovanja s strani Unije z uvedbo novega programa na istem področju, in sicer programa Carina.

_________________

_________________

18 Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

18 Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Carina 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 209).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a)  Carinska unija je temelj Evropske unije, ki je eden največjih trgovinskih sistemov na svetu, in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij in državljanov. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 20181a izrazil velike pomisleke zaradi carinskih goljufij, zaradi katerih se iz proračuna Unije izgublja veliko prihodkov. Ponovil je, da je močnejšo in ambicioznejšo Evropo mogoče doseči le, če bodo zagotovljena večja finančna sredstva, in zato pozval, naj se zagotovi trajna podpora obstoječim politikam, povečajo sredstva za vodilne programe Unije, za dodatne odgovornosti pa naj se zagotovijo dodatna finančna sredstva.

_________________

1a P8_TA(2018)0075: Naslednji večletni finančni okvir: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Carinska unija se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izvajajo najrazličnejše naloge. S skupnim delovanjem olajšujejo trgovino in zmanjšujejo birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter varujejo javnost pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira EU za upravljanje tveganja19 ter carinskega nadzora pretokov večjih količin denarja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma se carina v prvih vrstah bojuje proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glede na ta široki mandat je carina zdaj dejansko vodilni organ za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. Ob upoštevanju tega bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč bi moral podporo razširiti na splošne naloge carinskih organov, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, tj. nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Pravna podlaga bo zato zajemala carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU).

(2)  Carinska unija se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvila, carinske uprave pa zdaj na mejah uspešno izvajajo najrazličnejše naloge. S skupnim delovanjem olajšujejo trgovino in zmanjšujejo birokracijo, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter pomagajo varovati javnost pred terorističnimi, zdravstvenimi, okoljskimi in drugimi nevarnostmi. Zlasti z uvedbo skupnega okvira EU za upravljanje tveganja19 ter carinskega nadzora pretokov večjih količin denarja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma se carina v prvih vrstah bojuje proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Glede na ta široki mandat je carina zdaj dejansko vodilni organ za nadzor blaga na zunanjih mejah Unije. Ob upoštevanju tega bi moral program Carina kriti ne le sodelovanje na področju carine, temveč bi moral podporo razširiti na splošne naloge carinskih organov, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, tj. nadzoru mednarodne trgovine Unije, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Pravna podlaga bo zato zajemala carinsko sodelovanje (člen 33 PDEU), notranji trg (člen 114 PDEU) in trgovinsko politiko (člen 207 PDEU).

_________________

_________________

19 https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en

19 https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/customs-risk-management/measures-customs-risk-management-framework-crmf_en

Obrazložitev

Javnost pomaga varovati tudi mnogo drugih elementov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, katerih cilj je podpora carinske unije in carinskih organov, bi moral program prispevati k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic; zaščiti Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih dejavnosti; zagotavljanju varnosti in zaščite Unije in njenih prebivalcev; ter olajšanju zakonite trgovine, da lahko podjetja in državljani izkoristijo celoten potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

(3)  Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, katerih cilj je podpora carinske unije in carinskih organov, dolgoročni cilj pa, da bodo vse carinske uprave v Uniji delovale skupaj kot ena sama, bi moral program prispevati k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic; k zaščiti Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakonitih poslovnih dejavnosti; k zagotavljanju varnosti in zaščite Unije in njenih prebivalcev; ter k olajšanju zakonite trgovine, da bodo lahko državljani in podjetja izkoristili ves potencial notranjega trga in svetovne trgovine.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a)  Zmožnost držav članic za odzivanje na izzive, ki jih ustvarjajo nenehno se spreminjajoči svetovni poslovni modeli in dobavne verige, zlasti z vzponom e-trgovanja, ni odvisna le od človeškega dejavnika in razpoložljivosti ter pravilno delujoče sodobne in zanesljive opreme za carinske kontrole, temveč tudi od popolnega in trajnostnega delovanja informacijskih sistemov carine EU. Ti izzivi kažejo, da je treba okrepiti sodelovanje med nacionalnimi carinskimi organi, da se zagotovi učinkovito pobiranje carinskih dajatev, enotni trg pa zaščiti pred goljufijami, nedovoljenim blagom in zunanjimi grožnjami.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program Carina bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja.

(7)  Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Carina 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovila večja enostavnost in prožnost ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Program Carina bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet carinjenja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole22. Da bi se ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, in sicer te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi se morali s tem programom podpirati vsi ostali sorodni ukrepi, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali kjer je to primerno, usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

(8)  Z Uredbo [2018/XXX] se kot del Sklada za integrirano upravljanje meja vzpostavlja instrument opreme za carinske kontrole22. Da bi ohranili skladnost in horizontalna usklajenost vseh ukrepov sodelovanja v zvezi s carino ter opremo za carinske kontrole, je primerno izvesti vse ukrepe na podlagi enotnega pravnega akta in sklopa pravil, namreč te uredbe. Zato bi bilo treba z instrumentom opreme za carinske kontrole zgolj podpreti nakup, vzdrževanje in nadgradnjo upravičene opreme, medtem ko bi morali s tem programom podpirati vse ostale sorodne ukrepe, kot so dejavnosti sodelovanja za oceno potreb po opremi, ali po potrebi za usposabljanje v zvezi s kupljeno opremo.

_________________

_________________

22 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost.

22 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe.

(10)  Glede na pomembnost globalizacije bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Ti zunanji strokovnjaki bi bili večinoma predstavniki vladnih organov, vključno iz nepridruženih tretjih držav, akademiki ter predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarskih subjektov ali civilne družbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Največ sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic.

(12)  Večji del sredstev iz proračuna programa bo namenjenih za ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Programi dela bi morali biti sposobni zajeti obdobje več let zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in da bi se lahko upoštevale izkušnje, pridobljene skozi čas. Prehod z letnih na večletne programe dela bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

(14)  To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Programi dela bi lahko zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in nadgrajevanja izkušenj, pridobljenih skozi čas, zajemati obdobje več let, a ne več kot treh lete, zato da bi omogočili morebitne potrebne prilagoditve. Prehod z letnih na večletne programe dela bi lahko zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)  Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa. Zlasti pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, morata Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi morali dovoliti sistematično udeležbo na sestankih strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Splošni cilj programa je podpirati carinsko unijo in carinske organe pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljati varnost in zaščito znotraj Unije ter ščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost.

1.  Glede na dolgoročni cilj, da bodo vse carinske uprave v Uniji delovale skupaj kot ena sama, je splošni cilj programa podpirati carinsko unijo in carinske organe pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljati varnost in zaščito znotraj Unije ter ščititi Unijo pred nepravično in nezakonito trgovino, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Posebni cilj programa je podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike ter carinsko sodelovanje in krepitev upravnih zmogljivosti, vključno z usposabljanjem ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

2.  Posebni cilj programa je podpirati pripravo in enotno izvajanje carinske zakonodaje in politike, podpirati carinsko sodelovanje in krepitev upravnih zmogljivosti, vključno z usposabljanjem ljudi ter pravočasnim razvojem, uvajanjem, vzdrževanjem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov, pa tudi podpreti nemoten prehod na brezpapirno okolje in trgovanje v skladu z večletnim strateškim načrtom za carino, določenim v členu 12 te uredbe. Omeniti je treba vidik prihranka za države članice, saj program zagotavlja infrastrukturo in zmogljivosti, ki jim jih zato ni treba samostojno razvijati in podvajati na strošek nacionalnega carinskega proračuna.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Program podpira tudi stalno ocenjevanje in spremljanje sodelovanja med carinskimi organi z namenom ugotavljanja pomanjkljivosti in morebitnih izboljšav.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 950 000 000 EUR v tekočih cenah.

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 842 844 000 EUR v cenah iz leta 2018 (950 000 000 EUR v tekočih cenah).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

2.  Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje smotrnosti in doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Glede na bližnji izstop Združenega kraljestva iz Unije še ni mogoče natančno oceniti posledic in stroškov zaradi izstopa iz sedanjih elektronskih carinskih sistemov, financiranih iz programa Carina 2020, a Evropski parlament je treba obvestiti, ko bodo podatki znani.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], so prav tako upravičeni do financiranja v okviru tega programa.

2.  Do financiranja v okviru tega programa so prav tako upravičeni ukrepi, ki dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 Uredbe (EU) [2018/XXX] [instrument opreme za carinski nadzor], in/ali dopolnjujejo ali podpirajo ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 2 Uredbe (EU) [2018/XXX] [program za boj proti goljufijam].

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  strukturirano sodelovanje na podlagi projektov;

(b)  strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, ko na primer skupina držav članic skupaj razvija informacijsko tehnologijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a)  dejavnosti spremljanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Ukrepi, povezani z razvojem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

4.  Ukrepi, povezani z razvojem, uvajanjem, vzdrževanjem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

1.  Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, akademiki in predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifične dejavnosti, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov.

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija na podlagi njihovih spretnosti, izkušenj in znanj, ki so pomembni za posamezni ukrep, pri čemer se izogne morebitnemu nasprotju interesov in upošteva načelo enakosti spolov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Seznam zunanjih strokovnjakov se redno posodablja in je dostopen javnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje, vključno z oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12.

1.  Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za carino iz člena 12, vključno z njihovim oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, posodobitvijo, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Program Carina mora izkoriščati morebitne sinergije in biti usklajen z drugimi akcijskimi programi EU in skladi s podobnimi cilji na sorodnih področjih, kot so program Fiscalis, program EU za boj proti goljufijam, program za enotni trg, sklad za notranjo varnost, sklad za integrirano upravljanje meja (instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole in instrument za upravljanje meja in vizume), program za podporo reformam, program za digitalno Evropo, instrument za povezovanje Evrope in sklep o virih lastnih sredstev, pa tudi izvedbene uredbe in ukrepi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

(b)  splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, kibernetske odpornosti, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea)  učinkovito in hitro komunikacijo z državami članicami in med njimi, da se racionalizira upravljanje evropskih elektronskih sistemov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(eb)  pravočasno in pregledno komunikacijo z deležniki, ki se ukvarjajo z izvajanjem informacijskih sistemov na ravni EU in držav članic, zlasti v zvezi z zamudami pri izvajanju in porabi Unije ter nacionalnih komponent.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku;

(b)  nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni in na voljo v državi članici, ki jo je razvila ali je prispevala k njenemu nastanku, na primer v skupnem razvojnem projektu informacijske tehnologije skupine držav članic;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za carino iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju svojih nalog in po potrebi o predvidenih zamudah pri tem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1 ter poročilo javno objavi.

5.  Komisija na podlagi letnih poročil iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1, vključno z informacijami o potrebnih prilagoditvah ali zamudah pri načrtu, ter poročilo javno objavi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 108 finančne uredbe.

1.  Program se izvaja z letnimi ali večletnimi programi dela iz člena 108 finančne uredbe. Večletni delovni program lahko zajema obdobje največ treh let, da se omogočijo morebitne potrebne prilagoditve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

2.  Komisija sprejme večletne programe dela z izvedbenimi akti in jih posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Večletni delovni program nadgrajuje izkušnje iz predhodnih programov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2.

1.  Komisija za izpolnitev zahteve glede poročanja iz člena [38(3)(e)(1)] finančne uredbe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o smotrnosti programa. Pri poročanju o smotrnosti so zajete informacije o napredku in pomanjkljivostih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

2.  Kazalniki za poročanje o smotrnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar presodi, da je to potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, tako da bodo Evropskemu parlamentu in Svetu posredovane ažurne kvalitativne in kvantitativne informacije o smotrnosti programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerljivi in popolni ter se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zanesljive informacije o kakovosti podatkov o smotrnosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

1.  V ocenah se ovrednotijo rezultati programa, njegov vpliv, učinkovitost, uspešnost, koristnost in dodana vrednost EU, ocene pa se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Pri tem je treba nedvoumno razločevati med izvajanjem programa v Evropski uniji in v tretjih državah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku izvajanja programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljevanju programa tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami in pridobljenim izkušnjami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Kadar v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi drugega pravnega instrumenta sodeluje tretja država, dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva te pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Uredbe Sveta (EU) št. 1939/2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo kar največjo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2.  Komisija v okviru programov dela iz člena 13 redno izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prioritetah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1294/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

1.  Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1294/2013, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.