POROČILO o čezmejnih zahtevah za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah
13.12.2018 - (2017/2023(INI))
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Pavel Svoboda
Pripravljavec mnenja (*):
Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Odbor za kulturo in izobraževanje
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o čezmejnih zahtevah za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954 in drugega protokola k tej konvenciji iz marca 1999,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 1995 o vračanju premoženja, zaplenjenega judovskim skupnostim[1], in z dne 16. julija 1998 o vračanju premoženja žrtev holokavsta[2],
– ob upoštevanju svežnja ukrepov, sprejetih decembra 2016, za krepitev zmogljivosti EU za boj proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala, uresničevanje zavez iz akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma z dne 2. februarja 2016 (COM(2016)0050) in svojega predloga uredbe o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš[3],
– ob upoštevanju konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine z dne 24. junija 1995,
– ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice[4],
– ob upoštevanju člena 1 Protokola 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah[6], zlasti člena 7(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2003 o pravnem okviru za prosti pretok blaga, katerega lastništvo bo verjetno izpodbijano, na notranjem trgu[7],
– ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki jo je opravil Generalni direktorat za notranjo politiko o čezmejnih zahtevkih za vračilo umetniških del, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, ter alternativah sodnim sporom,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)[8],
– ob upoštevanju Konvencije Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,
– ob upoštevanju resolucije Sveta št. 14232/12 z dne 4. oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET),
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0465/2018),
A. ker postaja po podatkih Interpola črni trg umetniških del tako donosen kot trgi drog, orožja in ponarejenega blaga;
B. ker gre glede na oceno učinka predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375) pri 80 do 90 % svetovne prodaje starin za trgovanje z blagom nezakonitega izvora;
C. ker je kulturna dediščina eden od osnovnih elementov civilizacije, saj ima denimo simbolno vrednost in ohranja kulturni spomin človeštva, ki združuje ljudi; ker so v zadnjih letih vojskujoče se frakcije in teroristični subjekti po vsem svetu zagrešili vrsto zločinov proti svetovni kulturni dediščini in ker se v EU iz nekaterih držav zunaj EU prodajajo in uvažajo dragocena umetniška dela, kipi in arheološki artefakti, dobiček pa se morda uporablja tudi za financiranje terorističnih dejavnosti; ker je nujno, da se trdno zavežemo boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, kot so umetniška dela, zaplenjena v oboroženih spopadih in vojnah v Libiji, Siriji in Iraku; ker imajo kulturne dobrine velik kulturni, umetniški, zgodovinski in znanstveni pomen ter jih je treba zaščititi pred nezakonito prisvojitvijo in plenjenjem;
D. ker so bili kmalu po drugi svetovni vojni opravljeni poskusi, da se zaplenjeno premoženje najde in vrne v državo izvora;
E. ker je treba ob upoštevanju zaveze EU k pravičnim postopkom in odškodnini žrtvam, pa tudi ustave Unesca in konvencij o varstvu dediščine, zagotoviti vračilo predmetov, s katerimi se trguje in/ali so nezakonito izkopani ali pridobljeni;
F. ker so načela washingtonske konference o umetniških delih, ki so jih zaplenili nacisti, forum iz Vilniusa in terezinska deklaracija o premoženju iz časa holokavsta ter povezanih vprašanjih poudarili pomen zagotavljanja nadomestila za posamezne nepremičnine; ker se ocenjuje, da je bilo po washingtonski konferenci vrnjenih med 1000 in 2000 umetniških del[9]; ker ni popolnega seznama umetniških del, ki so bila vrnjena v zadnjih letih;
G. ker se nekatera umetniška dela še vedno ne najdejo in se čaka, da bodo vrnjena zakonitim lastnikom ali njihovim dedičem; ker je na washingtonski konferenci leta 1998 Jonathan Petropoulos ocenil, da je bilo po Evropi ukradenih približno 650 000 umetniških del, Ronald Lauder pa je izjavil, da jih še vedno manjka 11 000 v vrednosti med 10 in 30 milijardami ameriških dolarjev; ker konferenca za zahtevke Svetovne organizacije za vračanje judovskega premoženja načeloma odgovori, da ni natančnih ocen: ukradenih je bilo približno 650 000 umetniških del, od katerih se približno 100 000 še ne najde;
H. ker imajo stranke v sporih še vedno pravne težave zaradi pogosto zelo specifične narave svojih terjatev na eni strani in prenehanja veljavnosti povojnih zakonov o vračanju, neretroaktivnosti rednih zakonov, neobstoja opredelitve zaplenjene umetnine, določb o zastaranju terjatev ali določb o priposestvovanju in dobri veri na drugi;
I. ker so bile zahteve za vračanje zaplenjenih umetniških del in predmetov kulturne dediščine v glavnem obravnavane v okviru institutov mednarodnega javnega prava; ker morajo ta pravila dopolnjevati strožja pravila mednarodnega zasebnega prava;
J. ker nezadostno razvita razsežnost zasebnega prava, tako na mednarodni kot na evropski ravni, prispeva k pravni negotovosti pri čezmejnih postopkih vračanja ukradenih umetnin in kulturnih dobrin, ne le v zvezi z zaključenimi transakcijami z umetninami, ki so jih zaplenili nacisti, temveč tudi v zvezi s prihodnjimi primeri;
K. ker ni zakona EU, ki bi izrecno in celovito urejal zahtevke fizičnih oseb za vračilo umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih;
L. ker Unesco skupaj z glavnimi dražbenimi hišami, muzeji in priznanimi zbiralci v Evropi opravlja napredne raziskave o izvoru teh del, da bi jih lahko vrnili njihovim lastnikom;
M. ker Mednarodni muzejski svet (ICOM) že več kot desetletje objavlja „rdeči seznam“ kategorij predmetov, izpostavljenih nedovoljeni trgovini, da bi se tako dopolnila Interpolova zbirka podatkov o ukradenih predmetih;
1. obžaluje, da doslej ni bil sprejet praktično noben nadaljnji ukrep na podlagi resolucije o pravnem okviru za prosti pretok blaga, katerega lastništvo bo verjetno izpodbijano, na notranjem trgu; v tej resoluciji je Parlament pozval Komisijo, naj opravi študijo o številnih vidikih, povezanih s civilnimi in procesnimi pravili, raziskavami izvora, sistemi katalogiziranja, mehanizmi za alternativno reševanje sporov in koristjo ustanovitve upravnega organa za čezmejno usklajevanje; meni, da bi lahko bil člen 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pravna podlaga za prenos pooblastil za ukrepanje na tem področju na Unijo;
2. poudarja, da je plenjenje umetniških del in drugih kulturnih dobrin med oboroženimi spopadi in vojnami, pa tudi v mirnem času, pereče skupno vprašanje, ki ga je treba reševati preventivno in z vrnitvijo zaplenjene kulturne lastnine, da bi se zavarovala in zagotovila celovitost kulturne dediščine in identiteta družb, skupnosti, skupin in posameznikov;
3. ugotavlja, da na ravni EU ni bilo posvečene dovolj pozornosti vrnitvi umetniških del in kulturnih dobrin, ki so bile zaplenjene, ukradene ali nezakonito pridobljene, med drugim v oboroženih spopadih, zlasti na področjih zasebnega prava, mednarodnega zasebnega prava in civilnega postopka; poziva Komisijo, naj zaščiti, zavaruje in spodbudi čezmejne zahtevke za vrnitev kulturnih dobrin, ki so bile premeščene in odtujene med oboroženimi spopadi v zasegih in zaplembah, ki jih je dovolila država; poziva Komisijo in države članice, naj izdajo priporočila in smernice za ozaveščanje o potrebi po podpiranju nacionalnih institucij v državah članicah v zvezi z zahtevki za vračilo;
4. poudarja, da institucije, kot sta Unesco in Interpol, pozivajo h krepitvi varstva kulturne dediščine in krepitvi moči držav, da uvedejo ukrepe za lažje vračanje;
5. obžaluje, da ni zanesljivih statističnih podatkov o natančnem obsegu plenjenja in nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine; poziva Komisijo in države članice, naj pridobijo zanesljive statistične podatke na tem področju;
6. izraža zaskrbljenost, ker se večina sedanjih političnih in zakonodajnih pobud osredotoča izključno na javno, upravno in/ali kazensko pravo; poudarja, da je treba za vzpostavitev celovitega regulativnega okvira bolj upoštevati zasebno pravo; poziva pristojne organe, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe in pobude za dosego tega cilja;
7. meni, da je potrebna nadaljnja preiskava, da bi pojasnili temno področje nezakonitega trgovanja s kulturno lastnino in izboljšali informacije o njegovem obsegu, strukturi in velikosti, kot je na primer projekt ILLICID, ki se trenutno izvaja v Nemčiji;
8. pozdravlja priznanje nekaterih držav članic, da je treba odpraviti edinstvene težave, povezane z zahtevki za vračilo umetniških del in kulturnih dobrin, ki so bili zaplenjeni, ukradeni ali nezakonito pridobljeni v oboroženih spopadih in vojnah, da bi prišli do pravnih rešitev, s katerimi bi zavarovali lastninske pravice posameznikov, državnih in lokalnih upravnih institucij ter verskih združenj, ki so jim bila umetniška dela neupravičeno odvzeta med oboroženimi spopadi ali vojnami;
9. poudarja, da je pomembno povečati kolektivno ozaveščenost za obsojanje teh nezakonitih praks, in opozarja, da vsak predmet, ki se odvzame lastniku, predstavlja zgodovinsko in znanstveno vrednost, ki se izgubi za vedno;
10. ugotavlja, da je najučinkovitejši način za boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami in razvoju nezakonitega trga umetnin, pa tudi za pomoč pri vračanju, spodbujanje razvoja poštenih praks na področju trgovine z umetninami in vračanja z mednarodnega in globalnega vidika, tako v smislu njihovega načrtovanega preventivnega učinka kot tudi v smislu prisilnega ali kazenskega učinka;
11. meni, da bi morala Komisija poskusiti sodelovati s tretjimi državami in ustvariti plodno sodelovanje ob upoštevanju načel iz Konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, da bi imela na voljo sklop pravil, s katerimi bi učinkovito preprečevala plenjenje in tihotapstvo umetnin in kulturnih dobrin ter dosegla v celoti pregleden, odgovoren in etičen svetovni trg umetnin;
12. meni, da bi bili zakonodajni ukrepi EU, vključno z razsežnostjo mednarodnega zasebnega prava, primerni le za prihodnje transakcije;
13. meni, da je čas, da se končajo leta zapletov in nejasnosti, če naj se vzpostavi odgovoren in etičen evropski trg umetniških del; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opredeli ukrepe civilnega prava, ki bi prispevali k odpravi hudih težav, s katerimi se srečujejo zasebniki, ki želijo vračilo umetniških del, ki jim zares pripadajo; hkrati poziva Komisijo, naj oblikuje nov okvir za dialog o opredelitvi najboljših praks in rešitev za sedanjost in prihodnost;
14. pozdravlja predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kulturnih dobrin z dne 13. julija 2017 (COM(2017)0375) ter predloge sprememb k predlogu, ki jih je Parlament sprejel 25. oktobra 2018; ob upoštevanju svetovnih razsežnosti trga z umetninami in števila predmetov v zasebni lasti poudarja, da si je treba nadalje prizadevati za čezmejne vrnitve umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih med oboroženimi spopadi in vojnami; poudarja, da sta se preverjanje izvora in sodelovanje na evropski ravni izkazala za učinkovita pri identifikaciji in posledičnem vračilu zaplenjenih predmetov ter sta v nekaterih primerih preprečila financiranje terorističnih skupin in vojn;
15. obžaluje, da zaradi pomanjkanja določb, njihove ohlapnosti ali razlike med predpisi držav članic v zvezi s preverjanjem izvora in potrebno skrbnostjo, številnih čezmejnih zahtev za vračilo ni mogoče izvršiti učinkovito in usklajeno, to pa lahko pripomore k plenjenju ter posledično spodbudi tihotapstvo; zaradi pomanjkanja skupnih standardov je ustrezni postopek še vedno nejasen vsem deležnikom, tudi muzejem, prodajalcem in zbirateljem umetnin, turistom in potnikom; zato poziva Komisijo, naj poskrbi za harmonizacijo predpisov o preverjanju izvora in vključi nekatera temeljna načela konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;
16. poudarja, da je treba dejavno spodbujati sistematično, kakovostno in neodvisno preverjanje izvora, da bi lahko identificirali zaplenjena umetniška dela, olajšali njihovo vrnitev zakonitim lastnikom, oblikovali popolnoma pregleden, odgovoren in etičen trg z umetninami ter da bi se učinkovito preprečilo plenjenje in prekupčevanje umetniških in kulturnih dobrin iz oboroženih spopadov in vojn ter odvračalo od teh dejavnosti; je seznanjen z možnostmi, ki jih na tem področju nudijo evropski finančni instrumenti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo posebne programe usposabljanja na področju preverjanja izvora na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi lahko zlasti udeleženi v boju proti nedovoljenemu trgovanju s kulturnimi dobrinami razvili in izboljšali svoje znanje, tudi s pomočjo čezmejnih projektov;
17. meni, da je preverjanje izvora tesno povezano s potrebno skrbnostjo ob nakupu umetniških del ter predstavlja poglavitno nalogo vseh udeleženih na trgu umetnin, saj je kupovanje ukradenih umetnin, namerno ali iz malomarnosti, po nekaterih nacionalnih zakonih kaznivo;
18. meni, da bi si bilo treba seveda prizadevati za oblikovanje celovitega seznama vseh predmetov kulturne dediščine, tudi tistih v lasti judov, ki so jih zaplenili nacisti in njihovi zavezniki, od časa njihovega ropanja do danes; poziva Komisijo, naj podpre sistem katalogiziranja, ki bi ga uporabljali tudi javni subjekti in zasebni zbiratelji umetniških del, s katerim bi se zbrali podatki o stanju zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih kulturnih dobrin in natančnem stanju obstoječih zahtevkov; poziva Komisijo, naj podpre projekte digitalizacije, s katerimi bi vzpostavili digitalne podatkovne zbirke ali povezali obstoječe, da bi olajšali izmenjavo tovrstnih raziskav podatkov in izvora;
19. meni, da bi bilo treba za omogočanje ustreznega preverjanja izvora ustvariti čim podrobnejšo evidenco listin ali register transakcij; poziva Komisijo, naj dejavno podpre sestavo skupnih smernic o tovrstnih evidencah in naj sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev držav članic, da uvedejo splošno obveznost strokovnjakov za trg z umetninami, da vodijo tako evidenco in da v splošnem ravnajo v skladu s konvencijo Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;
20. poziva Komisijo, naj spodbuja dejavnosti raziskovanja porekla po vsej Uniji in jih finančno podpre; predlaga, naj Komisija organizira forum za razprave za izmenjavo najboljših praks in iskanje najboljših rešitev za sedanjost in prihodnost;
21. poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi posebnega mehanizma za alternativno reševanje sporov v zvezi z zahtevki za vrnitev ukradenih umetnin in kulturnih dobrin, da bi odpravili obstoječe pravne ovire, kot je hibridna oblika arbitraže in mediacije; poudarja pomen jasnih standardov ter preglednih in nevtralnih postopkov;
22. ugotavlja, da zastaralni roki pogosto povzročajo težave upravičencem v zadevah vračanja; poziva Komisijo, naj oceni to vprašanje in vzpostavi pravo ravnovesje za zastaralni rok, ki naj se uporablja za zahtevke za vračilo umetniških del, tudi tistih, ki so jih zaplenili nacisti, pri čemer bi bilo treba upoštevati tako zaščito interesov žrtev zaplemb in kraj kot tudi interesov trga; meni, da bi bil lahko zgled ameriški zakon o vračanju umetniških del, odvzetih med holokavstom;
23. poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnih ukrepih za okrepitev pravnega sistema za čezmejne zahtevke za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, na podlagi instrumentov mednarodnega zasebnega prava;
24. poziva pristojne institucije EU, naj spodbudijo države članice k izmenjavi informacij o obstoječih praksah na področju preverjanja izvora kulturnih dobrin ter naj okrepijo sodelovanje, da bi harmonizirale nadzorne ukrepe in upravne postopke pri določanju izvora kulturnih dobrin;
25. opozarja na neusklajenost na ravni držav članic v zvezi z razlago pojma „potrebna skrbnost“; poziva Komisijo, naj pojasni pojem potrebne skrbnosti v zvezi z dobro vero; kot primer navaja člen 16 švicarskega zveznega zakona o mednarodnem prenosu kulturne lastnine, ki trgovcem in dražiteljem prepoveduje začeti posel v zvezi z umetnino, če dvomijo o izvoru predmeta; ugotavlja, da se po tem zakonu dokazno breme delno prenese na prodajalca; vendar se lastnik umetnine ne more sklicevati na načelo dobre vere, če ne more dokazati, da je v času nakupa ravnal s potrebno skrbnostjo; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo izboljšala zavest na trgu umetnin, pa tudi pri morebitnih kupcih umetniških del, kako pomembno je preverjanje izvora, saj je tudi vezano na obveznost skrbnega pregleda;
26. poziva Komisijo, naj oblikuje skupna načela o dostopu do javnih in zasebnih arhivov z informacijami o identifikaciji in lokaciji premoženja ter naj natančno popiše obstoječe podatkovne zbirke kulturnih dobrin ter načrtuje oblikovanje osrednje zbirke podatkovnih zbirk, ki bo upoštevala razpoložljive informacije, bo redno posodobljena in dostopna vsem ustreznim deležnikom; meni, da bi lahko na podlagi te centralne zbirke podatkovnih zbirk uveljavili skupni sistem za katalogiziranje, v okviru katerega bi uporabljali standardizirane dokumente o identifikaciji predmeta; zato poziva Komisijo, naj spodbudi uvedbo dokumentov o identifikaciji predmeta, ki so jih razvili in razširili Mednarodni muzejski svet in druge organizacije, kot tržni standard na vsem notranjem trgu; poudarja, da bi morala biti takšna zbirka podatkov povezana z Interpolovo zbirko podatkov o ukradenih umetninah in da bi jo bilo treba redno posodabljati;
27. meni, da bi lahko bilo oblikovanje listinske evidence ali registra pravnih poslov v zvezi s kulturnimi dobrinami dodatno koristno dopolnilo zgoraj navedeni zbirki podatkov, saj bi se omogočila temeljitejša in natančnejša raziskava porekla; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev držav članic, da uvedejo splošno obveznost strokovnjakov za trg z umetninami, da vodijo tovrstne listinske evidence ali registre pravnih poslov in da v splošnem ravnajo v skladu s konvencijo Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;
28. meni, da bi morala osrednja podatkovna zbirka delovati na podlagi skupnega kataloškega sistema, v katerem bi se predmeti identificirali standardizirano (ob upoštevanju značilnosti, kot so materiali, tehnike, velikost, napisi, ime, predmet, datum ali obdobje itd.);
29. poziva Komisijo, naj opredeli skupna načela o tem, kako se ugotovi lastništvo ali pravica, ter pravila o zastaranju in dokaznih standardih ter koncept plenjenja in umetnosti, ob upoštevanju veljavnih predpisov v državah članicah;
30. poziva države članice in države kandidatke, naj storijo vse potrebno, da sprejmejo ukrepe za vzpostavitev mehanizmov, ki podpirajo vračanje premoženja iz te resolucije in upoštevajo, da je vrnitev umetniških del, zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih med zločini proti človečnosti, upravičencem v splošnem interesu v skladu s členom 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;
31. poudarjala, da bi morala Komisija poskusiti sodelovati s tretjimi državami in ustvariti plodna partnerstva za vrnitev lastnine iz te resolucije, ob upoštevanju načel iz Konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine ter člena 1 protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, da bi imela na voljo sklop pravil, s katerimi bi učinkovito preprečevala plenjenje in tihotapstvo umetnin in kulturnih dobrin ter dosegla v celoti pregleden, odgovoren in etičen svetovni trg umetnin;
32. opozarja, da se z izobraževanjem učimo tudi spoštovati in ceniti umetniška dela in druge kulturne dobrine kot del kulturne dediščine in da ima torej pomembno vlogo pri preprečevanju in odvračanju od plenjenja in nedovoljenega trgovanja s kulturnimi dobrinami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo izobraževalne dejavnosti in dejavnosti, ki izboljšujejo zavedanje na tem področju, tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju;
33. poziva Komisijo in ustrezne pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se bo izboljšala zavest na trgu umetnin, pa tudi pri morebitnih kupcih umetniških del, kako pomembno je preverjanje izvora, saj je tudi vezano na obveznost skrbnega pregleda;
34. opozarja, da je tesno sodelovanje med policijo in carinskimi službami na evropski in mednarodni ravni bistvenega pomena v boju proti nedovoljeni trgovini z deli kulturne dediščine;
35. podpira idejo, da bi se postopki za čezmejno vračanje umetnin in kulturnih dobrin, zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih v oboroženih spopadih in vojnah, in dejavno spodbujanje preverjanja izvora vključili v okvir evropskega leta kulturne dediščine 2018; zato poziva Komisijo in delovno skupino, ki jo je Komisija sestavila, da vključi to točko v delovni načrt dejavnosti za evropsko leto kulturne dediščine 2018.
°
° °
36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 17, 22.1.1996, str. 199.
- [2] UL C 292, 21.9.1998, str. 166.
- [3] UL C 346, 21.9.2016, str. 55.
- [4] UL L 159, 28.5.2014, str. 1.
- [5] UL L 39, 10.2.2009, str. 1.
- [6] UL 351, 20.12.2012, str. 1.
- [7] UL C 91E, 15.4.2004, str. 500.
- [8] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
- [9] Na podlagi podatkov pobude za zaplenjena umetniška dela in kulturno dobrino Svetovne organizacije za vračanje judovskega premoženja.
OBRAZLOŽITEV
V zadnjih letih sta vprašanju plenjenja umetniških del in vračanja kulturne lastnine v ospredju zgodovinskega raziskovanja in javne zavesti. Vprašanje zaplenjenih kulturnih dobrin, ki so bile v času vojne nasilno izropane, zasežene ali navidezno zakonito odtujene ali prodane na dražbah, ostaja del človeške zgodovine. Plenjenje v času kolonializma, pa tudi v Siriji in Iraku, še vedno predstavlja veliko težavo.
Ena od največjih organiziranih in institucionaliziranih kraj umetniških del v zgodovini se je zgodila med drugo svetovno vojno. Nacisti so zasegle ali ukradli milijone predmetov kulturnega pomena; danes, več kot sedemdeset let po koncu vojne, se na tisoče umetniških del še vedno ne najde in še niso bila vrnjena zakonitim lastnikom ali njihovim dedičem. Sodišča pogosto ne morejo oceniti vsebine zahtevkov.
Po mednarodnem pravu je bilo to plenjenje nezakonito. Med vojno so Združeni narodi poudarili, da morajo države najdeno premoženje vrniti državi izvora, da ga ta vrne prvotnim lastnikom. Temu zaseženemu premoženju je nato sodišče v Nürnbergu dodelilo poseben status, saj je izrecno razsodilo, da je po členu 6(b) nürnberške listine plenjenje zasebnega premoženja med vojno lahko kaznivo po mednarodnem pravu. Sodišče je v svoji končni sodbi posebej razsodilo, da so bila nekatera plenjenja, ki so potekala po 1. septembru 1939, zločin zoper človečnost. Ta koncept so priznali tudi nacionalni zakoni, sprejeti po vojni v Švici, Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji in na Nizozemskem, kar je ustvarilo pravno domnevo v korist prvotnega lastnika premoženja, zaplenjenega v tem obdobju. Zaradi razlogov, kot so konec veljavnosti povojnih zakonov o vračanju, neretroaktivnost rednih zakonov in različni pravni pojmi, kot so zastaranje terjatev, priposestvovanje, dobra vera in neobstoj opredelitve zaplenjenega umetniškega dela, obstajajo mednarodni standardi za zasebne zahtevke v zvezi z umetniškimi deli, ki so jih zaplenili nacisti.
Po haaški Konvenciji o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954[1], Konvenciji Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970[2] in Konvenciji Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine[3], je bilo na konferenci v Washingtonu ponovno postavljeno v mednarodno ospredje vprašanje raziskovanja izvora in vračanja umetniških del njihovim zakonitim lastnikom pred vojno ali njihovim dedičem. Danes je za mednarodno prakso značilna premajhna preglednost: pogosto se zadeve rešijo in dela „preverijo“ z zasebnimi sporazumi, brez pravne utemeljitve. Vendar so Avstrija, Francija, Nizozemska, Združeno kraljestvo in Nemčija ustanovile odbore, ki pomagajo institucijam pri zahtevkih za vračilo. Septembra 2018 sta Moderna Museet in Nationalmuseum v Stockholmu švedski vladi predlagala, da ustanovi neodvisni svet, ki bi pomagal pri obravnavanju zadev v zvezi z umetniškimi deli, ki .so jih zaplenili nacisti.
Strokovnjaki iz lokalnih, nacionalnih in mednarodnih institucij, kot so ministrstva, muzeji, dražbene hiše, arhivi, galerije in celo zasebni zbiratelji so začeli sprejemati ukrepe za spodbujanje, da bi se v umetniškem svetu sprejele poštene prakse za opredelitev, iskanje in vrnitev zaplenjenih umetniških del. Vendar je to področje razdeljeno po državah, institucijah in stroki, trg pa se še vedno nagiba k temu, da se osredotoča na posamezne primere ali zbirke[4]. Glej študijo, ki jo je Odbor za pravne zadeve naročil pri tematskem sektorju za državljanske pravice in ustavne zadeve o čezmejnih zahtevah za vračilo umetniških del, zaplenjenih v oboroženih konfliktih in vojnah, ter alternativah sodnim sporom.
Glede na navedeno je Evropska unija sprejela številne ukrepe za obravnavanje posledic plenjenja umetniških del med drugo svetovno vojno. Ta prizadevanja so se začela z Direktivo Sveta 93/7/EGS o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, s katero je bil vzpostavljen mehanizem za sodelovanje med državami članicami, namenjen boljši zaščiti in zagotavljanju celovitosti kulturne dediščine držav članic. Tej direktivi je kmalu sledilo sprejetju resolucije Evropskega parlamenta o vračanju zaplenjenega premoženja judovskim skupnostim z dne 14. decembra 1995 in resolucije o vračilu premoženja žrtev holokavsta z dne 16. julija 1998. Poročilo De Clerq o pravnem okviru za prosti pretok blaga, katerega lastništvo bo verjetno izpodbijano, na notranjem trgu je bilo soglasno sprejeto na ravni odbora 17. novembra 2003[5]. Mesec pozneje je bil na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta z veliko večino sprejet sklep (487 glasov proti 10), s katerim so se pozvale države članice, naj storijo vse, kar je potrebno, da sprejmejo ukrepe za vzpostavitev mehanizmov, ki bi podprli vrnitev zaplenjenih umetniških del njihovim upravičencem. V njem se je zahtevalo tudi ukrepanje Komisije, ki bi morala opraviti študijo o različnih vidikih civilnega in procesnega prava, raziskovanja izvora, sistemov katalogiziranja, mehanizmov alternativnega reševanja sporov in koristi vzpostavitve upravnega organa za čezmejno usklajevanje. Komisija na podlagi zahtev Parlamenta ni sprejela nadaljnjih ukrepov.
Na mednarodni ravni ni usklajenih pravil za reševanje sporov o pristojnosti za to posebno vprašanje. Namen Uredbe (EU) št. 1215/2012[6] („Bruselj I“) in Luganske konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je vnaprej določiti, katero sodišče ali sodišča bodo pristojna. Člen 7(4) Uredbe Bruselj I določa sodišče, pristojno za obravnavo civilnih zahtevkov za vračilo predmeta kulturne dediščine na podlagi lastništva. Vendar je njena uporaba omejena na opredeljeno kategorijo kulturnih dobrin, zaščitenih z Direktivo 93/7/ES (ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2014/60). Uredba Bruselj I vnaša nekaj gotovosti glede kolizije predpisov o pristojnem sodišču, ne pa o izbiri prava, zastaranju, dokaznih standardih in načinu pridobitve lastništva. Ta področja ureja Uredba (ES) št. 593/2008[7] („Rim I“) in Uredba (ES) št. 864/2007[8] („Rim II“). Uredbi Rim I in Rim II se uporabljata za zahtevke v zvezi z ukradeno ali zaplenjeno umetnino ali umetnino, pridobljeno s prisilo, če zahtevki izvirajo iz pogodbe ali odškodninskega postopka. Z določitvijo prava, ki se uporablja za spor, se z uredbama Rim I in Rim II določijo tudi zastaralni rok, način pridobitve lastnine in dokazni standardi, ki bi morali veljavi za zadevo. Vendar uredbi veljata le za prihodnost in se uporabljata le za pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2009, in odškodninske zadeve, ki nastanejo zaradi dogodkov na dan 11. januar 2009 ali pozneje. Na področje njune uporabe ne sodijo zahtevki zoper tožence s stalnim prebivališčem zunaj držav članic. V teh primerih pristojnost sodišč države določajo pravila mednarodnega zasebnega prava te države.
Pomemben vidik nadaljevanja dela na področju čezmejnih zahtev za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, je opredelitev področje uporabe. Na splošno je to mogoče razdeliti v tri velike kategorije:
1. Plenjenje in kraja, ki sta potekala na zgodovinskem področju, kot je kolonizacija.
2. Plenjenje in kraja, ki sta potekala nedavno, na primer med drugo svetovno vojno.
3. Plenjenje in kraja, ki potekata sedaj in v prihodnosti.
Za vse tri kategorije potrebujemo različne instrumente za obravnavo in različno politiko.
- [1] 14. maj 1954, 249 UNTS 240.
- [2] 17. november 1970, 823 UNTS 231.
- [3] 24. junij 1995, 34 ILM 1322.
- [4] Glej študijo, ki jo je Odbor za pravne zadeve naročil pri tematskem sektorju za državljanske pravice in ustavne zadeve o čezmejnih zahtevah za vračilo umetniških del, zaplenjenih v oboroženih konfliktih in vojnah, ter alternativah sodnim sporom.
- [5] A5-0278/2003).
- [6] Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev), UL L 351, 20.12.2012, str. 1.
- [7] Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja obveznosti (Rim I), UL L 177, 4.7.2008, str. 6.
- [8] Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), UL L 199, 31.7.2007, str. 40.
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (28.6.2018)
za Odbor za pravne zadeve
o čezmejnih zahtevah za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah
(2017/2023(INI))
Pripravljavec mnenja (*): Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika
POBUDE
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. opozarja, da se z izobraževanjem učimo tudi spoštovati in ceniti umetniška dela in druge kulturne dobrine kot del kulturne dediščine in identitete in da ima torej pomembno vlogo pri preprečevanju in odvračanju od plenjenja in nedovoljenega trgovanja s kulturnimi dobrinami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo izobraževalne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja na tem področju, tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju;
2. poudarja, da je treba zaradi čezmejne narave večine zahtev za vračilo kulturnih del izdelati jasen in dosleden čezmejni pristop, s katerim bodo premagane sedanje težave, hkrati pa se bodo lažje dosegle pravične in poštene rešitve; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za ustanovitev svetovalnega organa na ravni Evropske unije, ki bi državam članicam in drugim subjektom pomagal pri prizadevanjih, da se najdejo in identificirajo zaplenjena kulturna dela in druge kulturne dobrine ter se vrnejo zakonitim lastnikom;
3. poudarja, da je plenjenje umetniških del in drugih kulturnih dobrin med oboroženimi spopadi in vojnami, pa tudi v mirnem času, pereče skupno vprašanje, ki ga je treba reševati preventivno in z vrnitvijo zaplenjene kulturne lastnine, da bi se zavarovala in zagotovila celovitost kulturne dediščine in identiteta družb, skupnosti, skupin in posameznikov;
4. poudarja, da je treba dejavno spodbujati sistematično, kakovostno in neodvisno preverjanje izvora, da bi lahko identificirali zaplenjena umetniška dela, olajšali njihovo vrnitev zakonitim lastnikom, oblikovali popolnoma pregleden, odgovoren in etičen trg z umetninami ter da bi se učinkovito preprečilo plenjenje in prekupčevanje umetniških in kulturnih dobrin iz oboroženih spopadov in vojn ter odvračalo od teh dejavnosti; je seznanjen z možnostmi, ki jih na tem področju nudijo evropski finančni instrumenti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo posebne programe usposabljanja na področju preverjanja izvora na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi lahko zlasti udeleženi v boju proti nedovoljenemu trgovanju s kulturnimi dobrinami razvili in izboljšali svoje znanje, tudi s pomočjo čezmejnih projektov;
5. pozdravlja predlog Komisije za uredbo o uvozu predmetov kulturne dediščine z dne 13. julija 2017; ob upoštevanju svetovnih razsežnosti trga z umetninami in števila predmetov v zasebni lasti poudarja, da si je treba nadalje prizadevati za čezmejne vrnitve umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih med oboroženimi spopadi in vojnami; poudarja, da sta preverjanje izvora in sodelovanje na evropski ravni dokazano učinkovita pri identifikaciji zaplenjenih predmetov in omogočanju njihovega posledičnega vračila ter v nekaterih primerih preprečevanju financiranja terorističnih skupin in vojn;
6. se zaveda, da je preverjanje izvora tesno povezano s potrebno skrbnostjo ob nakupu umetniških del ter predstavlja poglavitno nalogo vseh udeleženih na trgu umetnin, saj je kupovanje ukradenih umetnin, namerno ali iz malomarnosti, po nekaterih nacionalnih zakonih kaznivo;
7. poziva države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi se končalo nezakonito trgovanje s kulturnimi dobrinami z ozemlja držav v vojni, kot sta Sirija in Irak, s čimer bi tudi preprečili, da se umetniška dela uporabljajo kot vir za financiranje terorizma;
8. obžaluje, da zaradi pomanjkanja določb, zaradi popustljivosti ali razlike med določbami držav članic v zvezi s preverjanjem izvora in potrebno skrbnostjo, številnih čezmejnih zahtev za vračilo ni mogoče izvršiti učinkovito in usklajeno, to pa lahko pripomore k plenjenju in prekupčevanju ter spodbudi tihotapstvo; zaradi pomanjkanja skupnih standardov je ustrezni postopek še vedno nejasen vsem deležnikom, tudi muzejem, prodajalcem in zbirateljem umetnin, turistom in potnikom; zato poziva Komisijo, naj poskrbi za harmonizacijo predpisov o preverjanju izvora in vključi nekatera temeljna načela konvencije UNIDROIT iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;
9. ugotavlja, da je vse večja ozaveščenost javnosti o umetninah in kulturnih dobrinah, zaplenjenih med 2. svetovno vojno, in o novejšem porastu plenjenja umetnin in kulturnih dobrin med spopadi v Iraku in Siriji, ter tudi o pomenu preverjanja izvora privedla do nastanka koristnih virov za ugotavljanje lastniške zgodovine umetniških del; ceni pobude muzejev in drugih javnih in zasebnih institucij za razvoj orodij, ki bodo olajšala preverjanje izvora; poziva Komisijo, naj natančno popiše obstoječe podatkovne zbirke ter načrtuje oblikovanje osrednje zbirke podatkovnih zbirk, ki bo upoštevala razpoložljive informacije, bo redno posodobljena in dostopna vsem ustreznim deležnikom;
10. meni, da bi lahko na podlagi te centralne zbirke podatkovnih zbirk uveljavili skupni sistem za katalogiziranje, v okviru katerega bi uporabljali standardizirane dokumente o identifikaciji predmeta; zato poziva Komisijo, naj spodbuja uvedbo dokumentov o identifikaciji predmeta, ki so jih razvili in razširili Mednarodni muzejski svet in druge organizacije, kot tržni standard na vsem notranjem trgu;
11. meni, da bi bilo treba za omogočanje ustreznega preverjanja izvora ustvariti čim podrobnejšo evidenco listin ali register transakcij; poziva Komisijo, naj dejavno podpre sestavo skupnih smernic o tovrstnih evidencah in naj sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev držav članic, da uvedejo splošno obveznost strokovnjakov za trg z umetninami, da vodijo tako evidenco in da v splošnem ravnajo v skladu s konvencijo UNIDROIT iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;
12. meni, da bi morala Komisija poskusiti sodelovati s tretjimi državami in ustvariti plodno sodelovanje ob upoštevanju načel iz Konvencije UNIDROIT iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, da bi imela na voljo sklop pravil, s katerimi bi učinkovito preprečevala plenjenje in tihotapstvo umetnin in kulturnih dobrin ter dosegla v celoti pregleden, odgovoren in etičen svetovni trg umetnin;
13. poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izmenjavi informacij o obstoječih praksah na področju preverjanja izvora kulturnih dobrin ter naj okrepijo sodelovanje, da bi harmonizirale nadzorne ukrepe in upravne postopke pri določanju izvora kulturnih dobrin;
14. poziva Komisijo, naj spodbuja in finančno podpira preverjanje izvora po vsej Uniji; predlaga, naj Komisija organizira forum za razprave za izmenjavo najboljših praks in iskanje najboljših rešitev za sedanjost in prihodnost;
15. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo izboljšala zavest na trgu umetnin, pa tudi pri morebitnih kupcih umetniških del, kako pomembno je preverjanje izvora, saj je tudi vezano na obveznost skrbnega pregleda;
16. podpira idejo, da bi se postopki za čezmejno vračanje umetnin in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, in dejavno spodbujanje preverjanja izvora vključili v pobudo za leto 2018, Evropsko leto kulturne dediščine; zato poziva Komisijo in delovno skupino, ki jo je Komisija sestavila, da vključi to točko v delovni načrt za dejavnosti za leto 2018, Evropsko leto kulturne dediščine.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Datum sprejetja |
23.1.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 3 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert Matthews, Stefano Maullu, Luigi Morgano, John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Krystyna Łybacka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Algirdas Saudargas |
||||
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
20.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
17 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Chrysogonos, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sergio Gaetano Cofferati, Luis de Grandes Pascual, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
17 |
+ |
|
|
ALDE |
Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto |
|
|
EFDD |
Joëlle Bergeron |
|
|
GUE/NGL |
Kostas Chrysogonos |
|
|
PPE |
Daniel Buda, Luis de Grandes Pascual, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka |
|
|
S&D |
Sergio Gaetano Cofferati, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölken |
|
|
VERTS/ALE |
Julia Reda |
|
|
1 |
- |
|
|
ECR |
Kosma Złotowski |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani