POROČILO o letnem poročilu za leto 2017 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam;

10.1.2019 - (2018/2152(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Marian-Jean Marinescu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu za leto 2017 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam;

(2018/2152(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. septembra 2018 z naslovom „29. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam (2017)“ (COM(2018)0553) ter spremljajočih delovnih dokumentov služb Komisije ((SWD(2018)0381), (SWD(2018)0382), (SWD(2018)0383), (SWD(2018)0384), (SWD(2018)0385) in (SWD(2018)0386)),

–  ob upoštevanju poročila urada OLAF za leto 2017[1] in letnega poročila o dejavnostih za leto 2017 nadzornega odbora urada OLAF,

–  ob upoštevanju mnenja št. 8/2018 Evropskega računskega sodišča z dne 22. novembra 2018 o predlogu Komisije z dne 23. maja 2018 o spremembi Uredbe št. 883/2013 o uradu OLAF, kar zadeva sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitost preiskav urada OLAF,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013[2] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter njenega vmesnega pregleda, ki ga je Komisija objavila 2. oktobra 2017 (COM(2017)0589),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2017/1371[3] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939[4] z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[5] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Količinska opredelitev in analiza vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU“ za leto 2015, ki ga je naročila Komisija, in njenega sporočila o akcijskem načrtu za DDV z dne 7. aprila 2016 z naslovom „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14[6], kazenski postopek zoper Taricca in druge,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-42/17[7], kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B.,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU[8],

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri izvajanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2017 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – celovita strategija EU (COM(2013)324 z dne 6. junija 2013)“ (COM(2017)0235),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je usklajeval urad OLAF, z naslovom „Goljufije na področju javnih naročil – zbirka opozorilnih znamenj in primerov dobre prakse“ (Fraud in Public Procurement – A collection of red flags and best practices), objavljenega 20. decembra 2017, in priročnika z naslovom „Poročanje o nepravilnostih pri deljenem upravljanju“ (Reporting of irregularities in shared management ) iz leta 2017, ki ga je pripravil urad OLAF,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije[9],

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 9/2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU[10],

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 26/2018 z dne 10. oktobra 2018 z naslovom „Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT: kaj je šlo narobe?“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0003/2019),

A.  ker so bile države članice in Komisija skupaj pravno pristojne za izvrševanje 74 % proračuna Unije za leto 2017; ker vsa ta sredstva dejansko porabijo države članice, Komisija pa je odgovorna za nadzor nad njimi prek kontrolnih mehanizmov;

B.  ker bi morala biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU, da se bo denar davkoplačevalcev uporabljal pravilno in učinkovito in tako povečalo njihovo zaupanje;

C.  ker člen 310(6) PDEU določa, da „Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“;

D.  ker doseganje dobrih rezultatov s procesi poenostavitve zahteva redno ocenjevanje vložkov, izložkov, rezultatov in učinkov z revizijami smotrnosti poslovanja;

E.  ker je treba ustrezno obravnavati raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam; ker si mora Komisija zato bolj prizadevati, da se bo boj proti goljufijam izvajal učinkovito in da bo prinašal bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

F.  ker je v členu 325(2) PDEU določeno, da države članice za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejmejo enake ukrepe, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom;

G.  ker ima EU splošno pravico, da ukrepa na področju boja proti korupciji v mejah, ki jih določa PDEU; ker člen 67 PDEU določa, da je Unija obvezana zagotavljati visoko raven varnosti, vključno s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu ter približevanjem kazenske zakonodaje; ker je v členu 83 PDEU korupcija navedena kot posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami;

H.  ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, in da v ta namen skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi;

I.  ker je korupcija v državah članicah zelo razširjena in resno ogroža finančne interese Unije, posledično pa tudi zaupanje v javno upravo;

J.  ker je DDV pomemben vir prihodkov državnih proračunov in ker je v letu 2017 kot lastno sredstvo prispeval 12,1 % skupnega proračuna EU;

K.  ker je Svet v resoluciji št. 6902/05 z dne 14. aprila 2005 o celostni politiki EU za boj proti korupciji Komisijo pozval, naj razmisli o vseh izvedljivih rešitvah, na primer udeležbi v skupini GRECO ali mehanizmu za ocenjevanje in spremljanje instrumentov EU v povezavi z razvojem vzajemnih mehanizmov za ocenjevanje in spremljanje;

L.  ker sistematična in institucionalizirana korupcija v nekaterih državah članicah resno škoduje finančnim interesom EU, poleg tega pa ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

M.  ker izidi posebnega Evrobarometra št. 470 o korupciji, objavljeni decembra 2017, kažejo, da se dojemanje korupcije in stališča do nje v primerjavi z letom 2013 niso dosti spremenila, kar pomeni, da pri poglabljanju zaupanja državljanov EU v institucije ni bilo konkretnih rezultatov;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je skupno število goljufij in drugih nepravilnosti, sporočenih leta 2017 (15.213 primerov), glede na leto 2016 (19.080 primerov) zmanjšalo za 20,8 %, njihova vrednost pa se je znižala za 13 % (z 2,97 milijarde EUR leta 2016 na 2,58 milijarde EUR leta 2017);

2.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

3.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, glede na prejšnje leto znatno zmanjšalo (tj. za 19,3 %), s čimer se nadaljuje negativni trend, ki smo mu priča od leta 2014; upa, da je to zmanjšanje posledica dejanskega zmanjšanja števila goljufij, in ne pomanjkljivosti pri njihovem odkrivanju;

4.  meni, da bi državam članicam koristilo, če bi tesneje sodelovale z namenom izmenjave informacij, da bi tako izboljšale zbiranje podatkov in povečale učinkovitost kontrol;

5.  obžaluje, da več kot polovica držav članic ni sprejela nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj te države članice spodbuja k temu, da pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

6.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov;

7.  opozarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki je vse pogosteje vpleten v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese Unije, na primer s tihotapljenjem in ponarejanjem denarja;

8.  je zaskrbljen glede nadzora finančnih instrumentov, ki jih upravljajo posredniki, in glede pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri preverjanju registriranih sedežev upravičencev; poudarja, da mora biti dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojeno z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

Prihodki – lastna sredstva

9.  je zaskrbljen, ker je po statističnih podatkih Komisije vrzel pri pobiranju DDV leta 2016 znašala 147 milijard EUR, kar je več kot 12 % skupnih pričakovanih prihodkov iz DDV, in ker Komisija ocenjuje, da goljufije na področju DDV znotraj Unije slednjo vsako leto stanejo 50 milijard EUR;

10.  zato pozdravlja akcijski načrt Komisije za DDV z dne 7. aprila 2016, namenjen reformi okvira DDV, in 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija sprejela od decembra 2016 in se nanašajo na premik k dokončni ureditvi DDV, odpravo ovir v zvezi z DDV za elektronsko trgovanje, pregled ureditve DDV za mala in srednja podjetja, posodobitev politike o stopnji DDV in odpravo vrzeli pri pobiranju DDV; ugotavlja, da bi predlog o dokončnem sistemu lahko izkoreninil goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Unije (MTIC), vendar ne bo začel veljati pred letom 2022; poziva države članice, naj čim prej reformirajo svoje sisteme DDV, v vmesnem času pa sprejemajo ukrepe za nadzor nad škodo, med drugim v okviru Eurofisca, urada OLAF, Europola in prihodnjega Evropskega javnega tožilstva;

11.  pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi M. A. S. (C-42/17), po kateri so države članice v skladu z obveznostmi iz člena 325(1) in (2) PDEU dolžne poskrbeti za sprejem učinkovitih in odvračilnih kazni v primeru resnih goljufij v zvezi z DDV, ki škodujejo finančnim interesom EU;

12.  obžaluje, da so bile v preiskavi carinskih goljufij v Združenem kraljestvu, ki jo je leta 2017 opravil urad OLAF, odkrite obsežne utaje DDV pri uvozu v Združeno kraljestvo z zlorabo začasne odložitve plačila DDV ali tako imenovanega carinskega postopka 42 (CP42); pozdravlja, da je Komisija maja 2018 proti Združenem kraljestvu sprožila predhodni postopek za ugotavljanje kršitev; spominja, da so bile te izgube DDV skupaj ocenjene na približno 3,2 milijarde EUR v obdobju 2013–2016, kar je tudi izguba za proračun EU; je zaskrbljen, da nedavno sprejete spremembe Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za izboljšanje upravnega sodelovanja na področju DDV morda ne bodo zadostovale za zatrtje goljufij na račun omenjenega carinskega postopka, in poziva Komisijo, naj razmisli o novih strategijah za sledenje blagu, ocarinjenemu po tem postopku, znotraj EU;

13.  pozdravlja spremembo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, sprejeto 2. oktobra 2018, in upa, da bo tesnejše sodelovanje učinkovito obravnavalo ključne vidike čezmejnih goljufij na enotnem trgu, kot so goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Unije;

14.  pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov, ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV;

15.  pri tem opozarja na resnost situacije v zvezi z goljufijami, pri katerih ni plačan DDV, zlasti tako imenovanimi davčnimi vrtiljaki; poziva države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti Eurofisca, da bi olajšale izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti goljufijam;

16.  opominja, da je Sodišče Evropske unije ob več priložnostih potrdilo, da je DDV v finančnem interesu Unije, nazadnje v zadevi Taricco (C-105/14); ugotavlja pa, da OLAF zaradi pomanjkanja instrumentov zelo redko preiskuje nepravilnosti v zvezi z DDV; poziva države članice, naj sprejmejo predlog Komisije, po katerem naj bi OLAF dobil nove instrumente za obravnavo primerov DDV, na primer možnost uporabe Eurofisca in sistema VIES ter dostop do podatkov o bančnih računih;

17.  je seznanjen s stabilnim trendom, kar zadeva sporočeno število goljufij in drugih primerov, ki ne pomenijo goljufije, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (leta 2016 jih je bilo 4647, leta 2017 pa 4636), ter z zadevnimi zneski (leta 2016: 537 milijonov EUR, leta 2017: 502 milijona EUR); a hkrati ugotavlja, da so nepravilnosti med državami članicami neenakomerno porazdeljene, pri čemer so bile Grčija (7,17 %), Španija (4,31 %) in Madžarska (3,35 %), kar zadeva nepobrana tradicionalna lastna sredstva, očitno nad povprečjem EU, ki je znašalo 1,96 %;

18.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je tihotapljenje tobačnih izdelkov v EU v zadnjih letih naraslo, po ocenah predstavlja letno izgubo 10 milijard EUR javnih prihodkov proračuna EU in držav članic ter je obenem eden večjih finančnih virov organiziranega kriminala, vključno s terorizmom; meni, da si morajo države članice bolj prizadevati za boj proti tem protizakonitim dejavnostim, tudi z boljšimi postopki za medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij;

19.  meni, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga, pregledi s strani služb za boj proti goljufijam ipd.) najuspešnejši način za odkrivanje goljufij in da je učinkovitost posamezne metode odvisna od posamezne države članice, učinkovitega usklajevanja njene uprave in sposobnosti njenih ustreznih služb, da komunicirajo med seboj;

20.  meni, da je skrb zbujajoče, da nekatere države članice nikoli ne poročajo niti o enem samem primeru goljufije; poziva Komisijo, naj to preuči, saj meni, da je verjetnost, da so te države članice paradiži brez goljufij, precej majhna; poziva Komisijo, naj v teh državah izvede naključno preverjanje na kraju samem;

21.  neprijetno presenečen ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, sporočenih kot goljufije, v obdobju 1989–2017 le 37 %; poziva Komisijo, naj poišče rešitev za izboljšanje tega poraznega stanja;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o znesku lastnih sredstev EU, izterjanih na podlagi priporočil urada OLAF, in sporoči zneske, ki jih je treba še izterjati;

Program EU za boj proti goljufijam

23.  pozdravlja vzpostavitev programa EU za boj proti goljufijam, ki ga bo urad OLAF izvajal z neposrednim upravljanjem (COM(2018)0386), in poziva, naj se nepovratna sredstva od junija 2019 naprej upravljajo elektronsko, in sicer v upravljavskem sistemu Komisije eGrants;

Evropsko javno tožilstvo in njegovi prihodnji odnosi z uradom OLAF

24.  pozdravlja odločitev 20 držav članic, da bodo prek okrepljenega sodelovanja ustanovile Evropsko javno tožilstvo (EJT); poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, ki se tožilstvu doslej niso bile pripravljene pridružiti, naj to storijo;

25.  poudarja, da bi bilo treba v sporazumih o sodelovanju med uradom OLAF in EJT jasno ločiti pristojnosti, da se bo mogoče izogniti dvojnim strukturam, navzkrižju pooblastil in pravnim vrzelim, ki nastanejo zaradi premajhnih pooblastil;

26.  pozdravlja, da predlog proračuna EU za leto 2019 prvič vključuje odobrena sredstva za EJT (4,9 milijona EUR), in vztraja, da tožilstvo potrebuje ustrezno število zaposlenih in primeren proračun; ugotavlja, da je predvidenih zgolj 37 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 14 uslužbencev, če odštejemo mesta 23 evropskih tožilcev; meni, da to ni realistično, zlasti ker sta se nedavno tožilstvu odločili pridružiti še dve državi članici; zato poziva, da se vnaprej zagotovijo dodatna sredstva za uslužbence, predvidena za leto 2020, da bo lahko tožilstvo povsem operativno do izteka leta 2020, kot je predvideno v uredbi;

27.  pozdravlja ciljno usmerjeni predlog Komisije za revizijo Uredbe št. 833/2013, zlasti zaradi ustanovitve EJT; poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje med uradom OLAF in EJT temeljiti na tesnem sodelovanju, učinkoviti izmenjavi informacij in dopolnjevanju, pri tem pa bi se morali izogniti podvajanju in navzkrižju pristojnosti;

Boj proti korupciji

28.  pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki ga je pripravila Komisija; poudarja, da bi morala Komisija redno objavljati ocene tveganj za pravno državo v posameznih državah članicah, vključno s tveganjem sistemske korupcije, ki bi temeljile na naboru kazalnikov in neodvisnih poročilih, da bi zagotovila objektivno in sistematično ocenjevanje;

29.  poudarja, da bo po ustanovitvi EJT urad OLAF v državah članicah, ki se ne bodo pridružile tožilstvu, edini urad, odgovoren za zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da predlog Komisije o spremembi uredbe o uradu OLAF po mnenju Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 ne ponuja rešitve za slabo učinkovitost upravnih preiskav tega urada; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo OLAF ostal vpliven in dobro delujoč partner EJT;

30.  obžaluje, da se Komisiji ne zdi več potrebno objavljati poročila o boju proti korupciji; obžaluje tudi njeno odločitev, da bo spremljanje boja proti korupciji vključila v proces ekonomskega upravljanja evropskega semestra; meni, da bo zato spremljanje s strani Komisije še bolj omejeno, podatki pa na voljo samo za nekaj držav; obžaluje tudi, da je novi pristop osredotočen predvsem na ekonomske posledice korupcije in skoraj povsem zanemarja druge razsežnosti, na katere ta vpliva, na primer zaupanje državljanov v javno upravo in celo demokratične strukture držav članic; poziva Komisijo, naj še naprej objavlja poročila o boju proti korupciji; znova jo poziva, naj vodi celovitejšo in jasnejšo politiko EU proti korupciji, ki bo vključevala poglobljeno analizo protikorupcijskih politik v državah članicah;

31.  priznava, da lahko izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj se s tem izzivom soočajo sistematično in sorazmerno;

32.  obžaluje, da Komisija ni podprla sodelovanja EU v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope; poziva jo, naj čim prej znova začne pogajanja s skupino GRECO, da bo mogoče pravočasno oceniti njeno skladnost s konvencijo OZN proti korupciji (UNCAC) in uvesti interni ocenjevalni mehanizem za institucije EU;

33.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril na podlagi zahtev iz stockholmskega programa za merjenje stopnje korupcije v državah članicah in ovrednotenje njihovih politik boja proti korupciji; poziva jo tudi, naj oblikuje indeks korupcije, da bi po njem razvrstila države članice; meni, da bi bil lahko indeks korupcije dobra podlaga, na kateri bi Komisija vzpostavila mehanizem nadzora za posamezne države pri nadziranju porabe sredstev EU;

34.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Unije z neobstoječim trgovcem (davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisca, da bi spodbudile in pospešile izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje ter izboljšali zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

Javno naročanje

Digitalizacija

35.  ugotavlja, da se velik del javnih naložb porabi z javnimi naročili (2 bilijona EUR na leto); poudarja koristi, ki jih prinaša elektronsko javno naročanje v boju proti goljufijam, kot so prihranki za vse strani, večja preglednost ter poenostavljeni in skrajšani postopki;

36.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, ocenjevanje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

37.  obžaluje, da le malo držav članic uporablja nove tehnologije za vse glavne korake postopka javnega naročanja (elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje); poziva države članice, naj do julija 2019 prek spleta in v strojno berljivi obliki objavijo vse obrazce za postopek javnega naročanja in javno dostopne registre javnih naročil;

38.  poziva Komisijo, naj za države članice, kjer javni naročniki še nimajo elektronskega profila, razvije pobude za njegovo oblikovanje;

39.  pozdravlja časovni načrt Komisije za uvedbo elektronskega javnega naročanja v EU in jo poziva, naj spremlja njegovo izvajanje;

Preprečevanje in zgodnje faze razpisnega postopka

40.  meni, da so dejavnosti preprečevanja zelo pomembne za zmanjšanje stopnje goljufij pri porabi sredstev EU in da je prehod na elektronsko javno naročanje pomemben korak k preprečevanju goljufij ter spodbujanju integritete in preglednosti;

41.  pozdravlja, da je bil vzpostavljen sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, in meni, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (nadzor) v zgodnjih fazah predložitve projektov najučinkovitejši način za preprečevanje goljufij, saj so sredstva tako lahko preusmerjena v druge projekte;

42.  pozdravlja smernice o opozorilnih znamenjih in najboljši praksi pri javnem naročanju in sporočanju nepravilnosti, ki jih je pripravil Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF);

43.  pozdravlja, da so bila finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun EU, poenostavljena, in meni, da se z nadaljnjo poenostavitvijo poveča učinkovitost; upa, da bodo imeli drugi prejemniki sredstev Unije več koristi od poenostavljenega obračunavanja stroškov;

Uvozni postopki

44.  ugotavlja, da carine predstavljajo 14 % proračuna EU, in meni, da njihovo neučinkovito pobiranje in neusklajenost pravil negativno vplivata na finančne interese EU;

45.  ugotavlja, da si carinske službe različnih držav članic izmenjujejo informacije o sumih goljufije, da bi zagotovile spoštovanje carinskih predpisov (medsebojna pomoč); meni, da je takšna komunikacija lažja v primerih, ko je pošiljatelja obvezno treba navesti v uvozni carinski deklaraciji, in poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo ta navedba do julija 2019 postala obvezna v vseh državah članicah;

46.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in povezanim pobiranjem carin, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic tisti, ki izvajajo kontrole, da bi ugotovili, ali uvozniki spoštujejo predpise o tarifah in uvozu, in poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezen in usklajen nadzor na mejah EU ter s tem za varnost in zaščito gospodarskih interesov Unije, zlasti v boju proti prodaji nezakonitih in ponarejenih izdelkov;

47.  obžaluje, da je pri uvajanju novih informacijskih sistemov carinske unije prišlo do vrste zamud, tako da nekateri poglavitni sistemi ne bodo na voljo do roka, zastavljenega v carinskem zakoniku, namreč do leta 2020; poudarja, da je gladek prehod na carinske postopke brez papirja ključnega pomena za usklajeno delo carinskih uprav; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k dokončni vzpostavitvi in finančni vzdržnosti carinskih informacijskih sistemov EU;

48.  pozdravlja enajst skupnih carinskih operacij urada OLAF, v katerih so bile uspešno obravnavane različne grožnje, kot so goljufanje pri prihodkih, nezakoniti gotovinski tokovi, ponarejeni izdelki, tihotapljenje cigaret in trgovina z mamili; poleg tega pozdravlja odkritje nepravilnosti po obvestilih urada OLAF v okviru medsebojne pomoči, zlasti goljufij v zvezi s sončnimi kolektorji;

49.  poudarja, da so na vseh vstopnih točkah potrebne usklajene in standardizirane carinske kontrole, saj neravnovesje pri tem, kako jih izvajajo države članice, ovira učinkovito delovanje carinske unije;

Odhodki

50.  pozdravlja znatno zmanjšanje števila sporočenih goljufij na področju razvoja podeželja (z 272 v letu 2016 na 133 v letu 2017) in posledično zmanjšanje vrednosti goljufij s 47 milijonov EUR na 20 milijonov EUR; hkrati ugotavlja, da se ravno nasproten trend kaže na področju neposredne podpore kmetijstvu, kjer se je vrednost sporočenih goljufij močno povečala: z 11 milijonov EUR na 39 milijonov EUR, povprečna finančna vrednost posameznega primera pa se je povečala za 227 %; upa, da to ni negativen trend;

51.  pričakuje, da se bo s poenostavitvijo upravnih pravil, predvideno v skupnih določbah za obdobje 2014–2020, zmanjšalo število nepravilnosti, ki niso goljufije, olajšalo odkrivanje goljufij in izboljšal dostop upravičencev do sredstev EU;

52.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za standardizacijo nomenklature napak, povezanih z odhodki, saj podatki kažejo, da različne države članice iste napake navajajo v različnih kategorijah (SWD(2018)0386);

53.  poudarja, da je zmogljivost za odkrivanje ključna značilnost v boju proti goljufijam, ki prispeva k uspešnosti in učinkovitosti sistema za zaščito proračuna EU; zato pozdravlja, da so bile Poljska, Romunija, Madžarska, Italija in Bolgarija najbolj dejavne države članice pri odkrivanju in sporočanju nepravilnosti, saj so v zvezi s skupno kmetijsko politiko v obdobju 2013–2017 prijavile 73 % vseh sporočenih goljufij; v zvezi s tem poudarja, da lahko ena sama številčna ocena prijav ustvari nepravilno predstavo o učinkovitosti kontrol; zato poziva Komisijo, naj države članice še naprej podpira, da bi zagotovila večje število in boljšo kakovost kontrol, ter izmenjuje dobro prakso v boju proti goljufijam;

54.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, v kohezijski in ribiški politiki (leta 2017 je bilo 5129 primerov) po vrhuncu, ki je trajal dve leti, vrnilo na raven iz let 2013 in 2014 (4695 oziroma 4825 primerov);

55.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom omogoči popoln dostop do podatkov o projektih, sofinanciranih iz evropskih sredstev;

56.  je seznanjen s tem, da se je število sporočenih nepravilnosti v okviru predpristopne pomoči v letu 2017 dodatno zmanjšalo in da se je s postopnim opuščanjem predpristopnih programov število sporočenih goljufij približalo ničli;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljši nadzor

57.  podpira program Herkul III, ki je dober primer načela najboljše porabe vsakega evra; pričakuje, da bo program, ki ga bo nasledil po letu 2020, še učinkovitejši;

58.  upa, da se bo z načrtovano novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za notranjo varnost dodatno izboljšalo usklajevanje in okrepilo sodelovanje za namene financiranja med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona, in sicer prek izboljšanega partnerstva na ravni EU;

Mednarodne goljufije

59.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe sredstev EU, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

60.  je zaskrbljen zaradi vse večjega tveganja za mednarodne goljufije, ki jih odkrije urad OLAF, in njihove pogostosti; pozdravlja, da je Parlament 25. oktobra 2018 sprejel poročilo o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije in da je bila v prostotrgovinski sporazum z Japonsko uspešno vključena klavzula o boju proti goljufijam; poziva Komisijo, naj posploši prakso dodajanja klavzul o boju proti goljufijam v sporazume, ki jih EU podpiše s tretjimi državami;

Žvižgači

61.  pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218); upa, da bo znatno izboljšala varnost žvižgačev v Uniji, kar bo privedlo do velikega izboljšanja finančne zaščite EU in pravne države; upa, da bo začela veljati v bližnji prihodnosti; poziva vse institucije EU, naj standarde iz te direktive čim prej vključijo v svoje interne politike, da se zagotovi najvišja raven zaščite finančnih interesov Unije; spodbuja države članice, naj direktivo v največjem možnem obsegu prenesejo v svoje pravne sisteme;

62.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo žvižgači pri preprečevanju in odkrivanju goljufij ter poročanju o njih, in opozarja, da jih je treba zaščititi;

Raziskovalno novinarstvo

63.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga morajo spodbujati in podpirati tako države članice kot Unija;

Tobak

64.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da proračuni Unije in držav članic zaradi nezakonite trgovine s cigaretami po ocenah urada OLAF vsako leto utrpijo finančno izgubo v višini več kot 10 milijard EUR;

65.  pozdravlja, da je 25. septembra 2018 začel veljati protokol Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o odpravi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, potem ko ga je 27. junija 2018 ratificirala še 41. država; pozdravlja tudi prvo srečanje pogodbenic protokola, ki je potekalo od 8. do 10. oktobra 2018; vseeno poziva države članice, ki protokola še niso ratificirale, naj to čim prej storijo; poziva Komisijo, naj odigra dejavno vlogo pri pripravi celovitega poročila o dobrih praksah in poskusnem uvajanju sistemov za sledenje in spremljanje v državah pogodbenicah; poziva države članice, ki so protokol podpisale, niso pa ga še ratificirale, naj to storijo;

66.  opozarja na odločitev Komisije, da ne bo obnovila sporazuma z družbo PMI, ki je prenehal veljati 9. julija 2016; opominja, da je Evropski parlament 9. marca 2016 Komisijo pozval, naj sporazuma po izteku njegove veljavnosti ne obnovi, ne podaljša in naj se o njem ne pogaja znova; je prepričan, da tudi preostalih treh sporazumov s tobačnimi družbami (BAT, JTI, ITL) ne bi smeli obnoviti ali podaljšati oziroma se o njih znova pogajati; poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predstavi poročilo o izvedljivost prenehanja uporabe preostalih treh sporazumov;

67.  poziva Komisijo, naj hitro pripravi nov akcijski načrt in celovito strategijo EU za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki naj bi ju bila predstavila že konec poletja 2018;

68.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo sistemi sledenja in varnostni ukrepi, ki jih morajo države članice sprejeti do 20. maja 2019 za cigarete in tobak za zvijanje in do 20. maja 2024 za vse ostale tobačne izdelke (na primer cigare, cigarilose in brezdimne tobačne izdelke), usklajeni s smernicami za neodvisnost iz protokola WHO o odpravi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ki ga je Evropska unija ratificirala 24. junija 2016;

69.  poziva Komisijo, naj predvidi tveganje za skrito kloniranje posameznih oznak tobačne industrije za namene prodaje na vzporednih trgih;

70.  ugotavlja, da so se pravosodna priporočila urada OLAF v državah članicah doslej izvajala le v omejenem obsegu; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo v državah članicah upoštevana vsa priporočila urada OLAF, in sprejme pravila, ki bodo omogočila dopustnost dokazov, ki jih zbere OLAF;

Preiskave in vloga urada OLAF

71.  pozdravlja predlog Komisije, da se uradu OLAF podeli pristojnost za preiskave primerov na področju davka na dodano vrednost; poziva jo, naj zagotovi določeno raven preglednosti poročil in priporočil urada OLAF po zaključku vse evropskih in državnih postopkov; meni, da bi morala Komisija po sprejetju sprememb uredbe o uradu OLAF, potrebnih zaradi ustanovitve EJT, pripraviti temeljitejšo in obsežnejšo modernizacijo okvira za OLAF;

72.  obžaluje neusklajeno terminologijo v poročilih urada OLAF, na primer „zaključene“ in „dokončane“ preiskave; poziva Komisijo in urad OLAF, naj terminologijo uporabljata dosledno, da bo v zvezi s poročanjem in povračilom škode v primerih goljufij mogoča primerljivost skozi leta;

73.  je seznanjen s težavami, ki jih ima OLAF z novo podatkovno zbirko za upravljanje vsebine (OCM); še zlasti obžaluje, da so se v novi podatkovni zbirki izgubili nekateri primeri; pozdravlja dejstvo, da se te težave obravnavajo kot prednostne; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje temeljito oceno informacijskega projekta OCM, zlasti kar zadeva osnutek, skupne stroške, izvedbo, uporabniško izkušnjo in seznam odkritih težav, kot priporoča nadzorni odbor urada OLAF[11];

74.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj poskrbijo, da se bodo preiskave urada OLAF in držav članic medsebojno dopolnjevale, da bo imel OLAF enaka preiskovalna pooblastila v vseh državah članicah, med drugim dostop do podatkov o bančnih računih, in da bodo dokazi, ki jih bo zbral, dopustni v kazenskih postopkih na sodiščih vseh držav članic, saj je to bistveno za učinkovito ukrepanje na osnovi njegovih preiskav;

o

o  o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

• [1]  OLAF, „Osemnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, 1. januar do 31. december 2017“, 2018.
• [2]  UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
• [3]  UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
• [4]  UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
• [5]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
• [6]  Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, kazenski postopek zoper Iva Taricca in druge, 105/14, ECLI:EU:C:2015:555.
• [7]  Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 5. decembra 2017, kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B., 42/17, ECLI:EU:C:2017:936.
• [8]  UL C 252, 18.7.2018, str. 56.
• [9]  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0419.
• [10]  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0384.
• [11]  Mnenje nadzornega odbora urada OLAF št. 1/2018 o predhodnem predlogu proračuna urada OLAF za leto 2019.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	13.12.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Jonathan Bullock, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Benedek Jávor, Marian-Jean Marinescu, Péter Niedermüller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Henna Virkkunen

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová
EFDD	Marco Valli
GUE/NGL	Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong
PPE	Ingeborg Gräßle, Marian-Jean Marinescu, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Joachim Zeller
S&D	Inés Ayala Sender, Caterina Chinnici, Arndt Kohn, Péter Niedermüller, Georgi Pirinski, Derek Vaughan
VERTS/ALE	Benedek Jávor, Bart Staes

1	-
EFDD	Jonathan Bullock

2	0
PPE	Tamás Deutsch
ECR	Ryszard Czarnecki,

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani