POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti

28.1.2019 - (COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Dita Charanzová

Predlogi sprememb

• 001-054 (PDF - 223 KB)
• 001-054 (DOC - 54 KB)
• 055-060 (PDF - 115 KB)
• 055-060 (DOC - 76 KB)
• 061-061 (PDF - 257 KB)
• 061-061 (DOC - 96 KB)
• 062-062 (PDF - 104 KB)
• 062-062 (DOC - 70 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti

(COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0336),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0211/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018[1],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0035/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot potencialne žrtve nesreč. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.	(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot morebitne oškodovance zaradi posledic nesreče. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje pomembno vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil ter s tem na notranji trg in schengensko območje. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.
	(Če bo ta predlog spremembe sprejet, bo treba pripraviti dodatne predloge sprememb k uvodnim izjavam tega akta.)
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe naj bi odpravili napako, ki se je zgodila, ko so bile leta 2009 združene vse direktive o avtomobilskem zavarovanju. Nekateri členi vključujejo izraz „žrtev“, za katerega velja, da vključuje samo neposredne žrtve nesreče, v drugih členih pa se uporablja izraz „oškodovanec“, ki naj bi vključeval tako neposredne kot posredne žrtve (kot so družinski člani po nesreči s smrtnim izidom). Da bi zagotovili kritje vseh morebitnih zahtevkov, bi bilo treba po vsem besedilu uporabiti izraz oškodovanec. Opozoriti je treba, da pojem „žrtev“ ni opredeljen, je pa zato v členu 1 opredeljen pojem „oškodovanec“.
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 , vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine žrtvam nesreč v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici.	(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine oškodovancem v nesrečah v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici. Poleg teh štirih področij bi bilo treba za boljšo zaščito oškodovancev uvesti nova pravila glede odgovornosti v primeru nesreče, v kateri je udeležen priklopnik, ki ga vleče vozilo na motorni pogon.
__________________	__________________
15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).	15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a)  Nekatera motorna vozila, kot so električna kolesa in vozila segway, so manjša in je manj verjetno, da bi povzročila znatno škodo na osebah ali premoženju. Njihova vključitev v področje uporabe Direktive 2009/103/ES bi bila nesorazmerna in neustrezna za prihodnost, saj bi to pomenilo, da bi bila za ta vozila obvezna draga in prekomerna zavarovanja. S tem bi tudi ogrozili uveljavljanje teh vozil in odvračali od inovacij, čeprav ni dovolj dokazov, da bi lahko ta vozila povzročila nesreče z oškodovanci v enakem obsegu kot druga vozila, kot so avtomobili ali tovornjaki. V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale zahteve na ravni Unije zajemati tista vozila, ki lahko povzročijo znatno škodo v čezmejnih situacijah. Zato je treba omejiti področje uporabe Direktive 2009/103/ES na tista vozila, za katera Unija meni, da morajo ustrezati zahtevam glede varnosti in varovanja, preden se dajo na trg, tj. za vozila, za katera je potrebna homologacija EU.
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b)  Po drugi strani pa je pomembno državam članicam omogočiti, da na nacionalni ravni določijo ustrezno raven varstva morebitnih oškodovancev zaradi vozil, za katere homologacija EU ni potrebna. Zato je pomembno državam članicam dovoliti, da ohranijo ali uvedejo nove določbe glede zavarovanja za uporabnike teh drugih vrst vozil, da bi zaščitili oškodovance zaradi posledic prometne nesreče. Kadar se država članica odloči zahtevati takšno zavarovalno kritje v obliki obveznega zavarovanja, bi bilo treba upoštevati, da se bi vozilo utegnilo uporabljati v čezmejnih situacijah, in potrebo po zaščiti morebitnih oškodovancev v drugi državi članici.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 3 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3c)  Prav tako je primerno iz področja uporabe Direktive 2009/103/ES izključiti vozila, ki so namenjena izključno za motoristične športe, saj so ta vozila na splošno krita z drugimi oblikami zavarovanja odgovornosti in zanje ne velja obvezno avtomobilsko zavarovanje, kadar se uporabljajo izključno za tekmovanja. Ker je uporaba teh vozil omejena na nadzorovano stezo ali prostor, je verjetnost nesreče z vozili ali osebami, ki niso povezana z njimi, prav tako majhna. Pomembno pa je, da države članice ohranijo ali uvedejo nove obvezne določbe za kritje vozil, ki sodelujejo pri motorističnih športnih prireditvah.
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 3 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3d)  Ta direktiva vzpostavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom in morebitnimi stroški za javne organe, zavarovatelje in imetnike polic, da bi se zagotovila stroškovna učinkovitost predlaganih ukrepov.
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 3 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3e)  Uporaba vozila v prometu bi morala zajemati uporabo vozila pri vožnji po javnih in zasebnih cestah. To bi lahko vključevalo vse dovozne poti, parkirišča ali druga enakovredna območja na zasebnem zemljišču, ki so dostopna širši javnosti. Uporaba vozila na zaprtem območju, kamor širša javnost nima dostopa, ne bi smela šteti za uporabo vozila v prometu. Kljub temu bi morale države članice, kadar se vozilo uporablja v prometu in se zato zanj zahteva obvezno zavarovanje, zagotoviti, da je vozilo zavarovano z zavarovalno polico, ki zajema morebitne oškodovance, v pogodbenem obdobju, ne glede na to, ali se v trenutku nesreče vozilo uporablja v prometu ali ne, razen če se vozilo uporablja za motoristične športne prireditve. Države članice bi morale imeti možnost omejiti zavarovalno kritje, ki ni povezano s prometom, kadar ni mogoče razumno pričakovati kritja, na primer, ko je v nesrečo vpleten traktor, čigar osnovna funkcija v času nesreče ni bila služiti kot prevozno sredstvo, temveč kot delovni stroj, katerega gonilna sila je potrebna za delovanje.
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 3 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3f)  Uporaba vozila izključno v situacijah, ki niso povezane s prometom, bi morala biti izključena iz področja uporabe Direktive 2009/103/ES. Poleg tega države članice ne bi smele zahtevati zavarovanja za trajno ali začasno odjavljena vozila, ker jih ni mogoče uporabljati kot prevozno sredstvo, ker se, na primer, nahajajo v muzeju, se obnavljajo ali se dlje časa niso uporabljala iz drugega razloga, kot je sezonska uporaba.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4)  Države članice bi se trenutno morale vzdržati preverjanj zavarovanja v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Vendar nov tehnološki razvoj omogoča preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila.	(4)  Države članice se trenutno vzdržujejo preverjanj zavarovanja v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Nov tehnološki razvoj, kot je tehnologija za samodejno prepoznavanje registrskih tablic, omogoča diskretno preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju, ki se opravljajo tudi za vozila, ki se nahajajo na ozemlju države članice, ki preverjanja opravlja, in ne zahtevajo ustavitve vozila ter se opravljajo ob polnem spoštovanju pravic, svoboščin in legitimnih interesov zadevnih oseb.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a)  Da bi takšen sistem lahko deloval, je potrebna izmenjava informacij med državami članicami, da bi omogočili preverjanje kritja zavarovanja tudi, kadar je vozilo registrirano v drugi državi članici. Ta izmenjava informacij, ki temelji na obstoječem sistemu EUCARIS (evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja), bi se morala izvajati nediskriminatorno, saj bi se moralo za vsa vozila uporabljati enako preverjanje. Spremembe, uvedene s to direktivo, bodo imele omejen vpliv na javne uprave, saj ta sistem izmenjave že obstaja in se uporablja za obravnavanje prometnih prekrškov.
Obrazložitev
Za preverjanje zavarovanj bi morali uporabiti obstoječi sistem za izmenjavo informacij EUCARIS.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4b)  Vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja, torej uporaba motornega vozila brez obveznega zavarovanja civilne odgovornosti, je v Uniji vedno večja težava. Stroški zaradi take vožnje so bili na podlagi zahtevkov v letu 2011 ocenjeni na 870 milijonov EUR za Unijo kot celoto. Poudariti je treba, da vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja negativno vpliva na širok krog deležnikov, vključno z žrtvami nesreč, zavarovatelji, odškodninskimi skladi in imetniki polic avtomobilskega zavarovanja.
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a)  V skladu s temi načeli države članice ne bi smele hraniti podatkov dlje kot za obdobje, ki je potrebno za preverjanje, ali ima vozilo veljavno zavarovanje. Ko se ugotovi, da je vozilo zavarovano, bi bilo treba izbrisati vse podatke, povezane s tem preverjanjem. Kadar s preverjanjem ni mogoče ugotoviti, ali je vozilo zavarovano, bi bilo treba te podatke hraniti največ 30 dni ali dokler se ne dokaže veljavno zavarovanje vozila, karkoli je krajše. Za vozila, za katera se ugotovi, da nimajo veljavnega zavarovanja, je smiselno zahtevati, da se podatki hranijo, dokler se ne zaključijo upravni ali sodni postopki in je vozilo zavarovano z veljavno zavarovalno polico.
Obrazložitev
Preverjanje vozil bo vladam omogočilo spremljanje gibanja posameznikov. To bi utegnilo pomeniti poseg v njihovo zasebnost. Pravico do zasebnosti bi smeli odpraviti le iz legitimnih razlogov. Tak razlog bi lahko bil, ko se ugotovi, da vozilo nima potrebnega zavarovanja. Vendar pa se ta evidenca za vozila, za katera se izkaže, da imajo avtomobilsko zavarovanje, ne bi smela uporabiti za druge razloge in bi jo bilo treba v razumnem času izbrisati. Čas hrambe bi moral biti omejen in določen z zakonodajo ter bi moral biti skladen z drugo zakonodajo EU, kot je direktiva o storitvi e-call.
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo žrtev prometnih nesreč morajo te žrtve vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki zagotovi prvotno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek pri zadevni zavarovalnici ali sprožili sodni postopek proti njej, zahtevek pa je še vedno v obravnavi in sodni postopek še ni končan.	(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo oškodovancev zaradi posledic prometnih nesreč morajo ti oškodovanci vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki bi brez odlašanja zagotovil začetno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, vsaj do minimalnih vsot za obvezno zavarovanje iz člena 9(1) Direktive 2009/103/ES ali zajamčenih minimalnih vsot, ki jih določi država članica, če so višje, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek in je ta zahtevek še vedno v obravnavi.
Obrazložitev
Preprečiti bi bilo treba, da bi posameznik zahteval odškodnino od različnih odškodninskih organov, vendar ni razloga, da bi to preprečili, če toži insolventno zavarovalnico. Posameznik lahko insolventno zavarovalnico toži iz veliko razlogov, ki presegajo, kar je zajeto v minimalnem avtomobilskem zavarovanju. Hkrati lahko postopki zaradi insolventnosti trajajo več let, preden se sprejme končna odločitev. Zato se od oškodovanca ne bi smelo zahtevati, da čaka na odškodnino. Seveda si lahko države članice prizadevajo, da se ta odškodnina izterja na podlagi sodne odločbe.
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega zavarovalnice, ki upoštevajo izjave o škodnem dogajanju pri določitvi premij avtomobilskega zavarovanja, ne bi smele diskriminirati na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.	(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega zavarovalnice, ki upoštevajo izjave o škodnem dogajanju pri določitvi premij avtomobilskega zavarovanja, ne bi smele diskriminirati na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Poleg tega bi morale zavarovalnice izjavo iz druge države članice obravnavati kot enakovredno domači izjavi ter uporabiti vse popuste, ki so na voljo sicer enaki potencialni stranki, in popuste, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja zadevne države članice. Države članice bi morale imeti možnost sprejemati nacionalno zakonodajo o sistemih bonusov/malusov, saj so ti sistemi nacionalne narave in brez čezmejnih elementov, zato je po načelu subsidiarnosti odločanje v zvezi s temi sistemi v pristojnosti držav članic. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.
Obrazložitev
Poleg tega, da zavarovalnice ne bi smele diskriminirati tujcev ali državljanov, ki se vračajo, in jim nalagati dodatna plačila, bi morale izjavo iz druge države članice obravnavati kot enakovredno domači izjavi ter uporabiti vse popuste, ki so na voljo sicer enaki potencialni stranki, in popuste, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja zadevne države članice. Države članice bi morale ohraniti pristojnost glede tega, ali želijo sprejemati nacionalno zakonodajo o sistemih bonusov/malusov. Ti sistemi so nacionalne narave in brez čezmejnih elementov, poleg tega pa se morajo enako uporabljati za vse na istem ozemlju.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vsebino in obliko izjav o škodnem dogajanju. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta20 .	črtano
__________________
20 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a)  Da bi države članice pri izračunu premij v celoti uporabljale izjave o škodnem dogajanju, bi morale spodbujati sodelovanje zavarovalnic v orodjih za pregledno primerjavo cen.
Predlog spremembe    17 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  Da bi zagotovili, da minimalne vsote ostanejo skladne z spreminjajočimi se gospodarskimi razmerami (in se sčasoma ne znižajo), bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo teh minimalnih zneskov kritja zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da se upošteva spreminjajoča se gospodarska realnost, ter za opredelitev postopkovnih nalog in postopkovnih obveznosti organov, ki so ustanovljeni za zagotovitev odškodnine ali ki jim je zaupana naloga zagotavljanja odškodnine v skladu s členom 10a, v zvezi s povračilom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(10)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo vsebine in oblike izjave o škodnem dogajanju. Da bi zagotovili, da minimalne vsote kritja avtomobilskega zavarovanja ostanejo skladne z spreminjajočimi se gospodarskimi razmerami (in se sčasoma ne znižajo), bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo teh minimalnih zneskov kritja ter za opredelitev postopkovnih nalog in postopkovnih obveznosti organov, ki so ustanovljeni za zagotovitev odškodnine ali ki jim je zaupana naloga zagotavljanja odškodnine v skladu s členom 10a Direktive 2009/103/ES, v zvezi s povračilom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
	__________________
	1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Predlog spremembe    18 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  V okviru ocene delovanja Direktive bi morala Evropska komisija spremljati uporabo Direktive ob upoštevanju števila žrtev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju.	(11)  V okviru ocene delovanja Direktive 2009/103/ES bi morala Evropska komisija spremljati uporabo te direktive ob upoštevanju števila oškodovancev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju. Komisija bi morala tudi spremljati in pregledati Direktivo 2009/103/EC glede na tehnološki razvoj, vključno z večjo uporabo avtonomnih in polavtonomnih vozil, s čimer bi zagotovila, da direktiva izpolnjuje svoj namen, ki je zaščititi potencialne oškodovance zaradi posledic nesreč, v katere so vpletena motorna vozila. Prav tako bi morala analizirati sistem odgovornosti visokohitrostnih lahkih vozil in morebitno rešitev s sistemom bonus-malus na ravni Unije.
Predlog spremembe    19 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva žrtev prometnih nesreč v Uniji in zagotovitve varstva žrtev v primeru insolventnosti zavarovalnic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.	(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva oškodovancev zaradi posledic prometnih nesreč v Uniji, zagotovitve njihovega varstva v primeru insolventnosti zavarovalnic in zagotovitve enake obravnave s strani zavarovateljev pri preverjanju pristnosti izjav o škodnem dogajanju potencialnih imetnikov polic, ki prečkajo notranje meje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Predlog spremembe    20 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a)  Za spodbujanje doslednega pristopa za oškodovance zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih se motorno vozilo uporablja kot orožje pri nasilnem kaznivem dejanju ali terorističnem dejanju, bi morale države članice zagotoviti, da njihov odškodninski organ, ustanovljen ali pooblaščen v skladu s členom 10 Direktive 2009/103/ES, obravnava vse zahtevke, ki izhajajo iz takega dejanja.
Predlog spremembe    21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1)  Beseda „žrtev“ se nadomesti z besedo „oškodovanec“ in „žrtve“ se nadomestijo z „oškodovanci“ po vsej direktivi.
	(Dokončno natančno obliko „oškodovanca“ je treba določiti za vsak primer posebej na podlagi slovničnih pravil, sprejetje tega predloga spremembe pa bi vodilo k dodatnim ustreznim predlogom sprememb k spremenjeni direktivi.)
Obrazložitev
S tem predlogom spremembe naj bi odpravili napako, ki se je zgodila, ko so bile leta 2009 združene vse direktive o avtomobilskem zavarovanju. Nekateri členi vključujejo izraz „žrtev“, za katerega velja, da vključuje samo neposredne žrtve nesreče, v drugih členih pa se uporablja izraz „oškodovanec“, ki naj bi vključeval tako neposredne kot posredne žrtve (kot so družinski člani po nesreči s smrtnim izidom). Da bi zagotovili kritje vseh morebitnih zahtevkov, bi bilo treba po vsem besedilu uporabiti izraz oškodovanec. Opozoriti je treba, da pojem „žrtev“ ni opredeljen, je pa zato v členu 1 opredeljen pojem „oškodovanec“.
Predlog spremembe    22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Direktiva 2009/103/ES Člen 1 – odstavek 1 – točka 1a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1a.  ,uporaba vozila‘ pomeni vsako uporabo takega vozila, ki se običajno uporablja kot prevozno sredstvo, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, ne glede na značilnosti vozila in ne glede na zemljišče, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali vozilo miruje ali se premika;“; 1a.  ,uporaba vozila‘ pomeni vsako uporabo vozila v prometu, ki je skladna s funkcijo vozila kot prevoznega sredstva v času nesreče, ne glede na značilnosti vozila in ne glede na zemljišče, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali vozilo miruje ali se premika;
Predlog spremembe    23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 2 – odstavka 1a in 1b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a)  v členu 2 se dodata naslednja odstavka:   „Ta direktiva se uporablja samo za vozila, ki jih zajemajo Uredba (EU) 2018/858*, Uredba (EU) št 167/2013** ali Uredba (EU) št. 168/2013***.   Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ki so namenja izključno za uporabo v okviru sodelovanja pri tekmovalni športni dejavnosti ali povezanih športnih dejavnostih znotraj zaprtega območja.   __________________   * Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).   ** Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).   ***Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).“
Obrazložitev
While the inclusion of non-type approved vehicles might increase insurance coverage, it will also dissuade the uptake of alternative vehicles, like e-bikes, which are better for the environment. Moreover, most non-type approved vehicles are small in size and therefore the chance of significant damage to persons or property is limited. Other forms of liability insurance than Motor Insurance should cover these non-type approved vehicles. Motor Sports are generally covered by other forms of insurance. The addition of MID requirements would only add an additional cost. Insurance companies might also shift the risks of sporting events into the premiums of normal vehicle users. This would have a negative effect on consumers, while bring limited benefits in terms of potential accident victims. The exclusion should not prevent from individuality requiring equivalent insurance coverage at Member State level.
Predlog spremembe    24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1b)  V členu 3 se doda naslednji odstavek:   „Države članice zagotovijo, da je zavarovanje, kadar mora biti vozilo zavarovano v skladu s prvim odstavkom, veljavno in da krije oškodovance v primeru nesreč, ki se zgodijo:   (a) kadar je vozilo v prometu in se ne uporablja v skladu s svojo osnovno funkcijo; ter   (b) zunaj uporabe vozila v prometu.   Države članice lahko sprejmejo omejitve glede zavarovalnega kritja v zvezi z uporabo vozila zunaj uporabe v prometu iz točke (b) petega odstavka. Ta določba se uporabi izjemoma in samo, kadar je to potrebno, če države članice menijo, da bi to kritje preseglo, kar se lahko razumno pričakuje od avtomobilskega zavarovanja. Ta določba se ne sme nikoli uporabiti za izogibanje načelom in pravilom iz te direktive.“
Predlog spremembe    25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja ter da Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja, da so zagotovljene pravice, svoboščine in legitimni interesi zadevnih oseb, ter da
Predlog spremembe    26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  so del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila. (b)  so del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju, ki se opravljajo tudi za vozila, ki se običajno nahajajo na ozemlju države članice, ki opravlja preglede, in ne zahtevajo ustavitve vozila.
Predlog spremembe    27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a.  Za namene preverjanja zavarovanj iz odstavka 1 države članice drugim državam članicam dovolijo dostop z možnostjo avtomatiziranega iskanja do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil:   (a)  podatkov o tem, ali vozilo ima obvezno zavarovanje;   (b)  podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila, ki so pomembni za njihovo zavarovanje civilne odgovornosti v skladu s členom 3.   Dostop do teh podatkov se zagotovi prek nacionalnih kontaktnih točk držav članic, kot so določene v skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2015/413*.   __________________   * Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).
Predlog spremembe    28 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1b.  Nacionalna kontaktna točka države članice, ki preverja zavarovanje, pri iskanju v obliki izstopnih zaprosil uporabi celotno registrsko številko. Iskanja se izvajajo v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ*. Država članica, ki preverja zavarovanje, uporabi pridobljene podatke, da ugotovi, ali vozilo ima veljavno obvezno zavarovanje v skladu s členom 3 te direktive.   __________________   * Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).
Obrazložitev
Izmenjava podatkov o zavarovanjih je potrebna za doseganje glavnega cilja te direktive, med drugim za olajševanje prostega pretoka vozil med državami članicami in odpravljanje ovir za pravilno delovanje integriranega trga za avtomobilsko zavarovanje. Poleg tega bi morali uporabiti obstoječi sistem EUCARIS, ki je določen v Sklepu Sveta 2008/616/PNZ, s čimer bi zagotovili, da je ta izmenjava informacij dejansko izvedljiva.
Predlog spremembe    29 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1c.  Države članice zagotovijo varnost in zaščito posredovanih podatkov kolikor je mogoče z uporabo obstoječih programskih aplikacij, kot je aplikacija iz člena 15 Sklepa 2008/616/PNZ, in spremenjenih različic teh programskih aplikacij v skladu s poglavjem 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ. Spremenjene različice programskih aplikacij zagotavljajo način spletne izmenjave v realnem času in način izmenjave v svežnju, pri čemer slednji omogoča izmenjavo več zaprosil ali odgovorov v enem sporočilu.
Obrazložitev
Izmenjava podatkov o zavarovanjih je potrebna za doseganje glavnega cilja te direktive, med drugim za olajševanje prostega pretoka vozil med državami članicami in odpravljanje ovir za pravilno delovanje integriranega trga za avtomobilsko zavarovanje. Poleg tega bi morali uporabiti obstoječi sistem EUCARIS, ki je določen v Sklepu Sveta 2008/616/PNZ, s čimer bi zagotovili, da je ta izmenjava informacij dejansko izvedljiva.
Predlog spremembe    30 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 2 – pododstavki 1 a, 1 b in 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Države članice zlasti podrobno opredelijo namen, se sklicujejo na ustrezno pravno podlago, izpolnjujejo ustrezne varnostne zahteve ter spoštujejo načela nujnosti, sorazmernosti in omejitve namena ter določijo sorazmerno obdobje hrambe podatkov.   Osebni podatki, obdelani v skladu s tem členom, se ne hranijo dlje, kot je potrebno za preverjanje zavarovanja. Takoj ko niso več potrebni za ta namen, se vsi ti podatki izbrišejo. Če preverjanje zavarovanja pokaže, da vozilo ima obvezno zavarovanje v skladu s členom 3, preveritelj nemudoma izbriše te podatke. Če s preverjanjem ni mogoče ugotoviti, ali vozilo ima obvezno zavarovanje v skladu s členom 3, se podatki hranijo za sorazmerno obdobje največ 30 dni ali dokler se ne dokaže, da je zavarovanje urejeno, karkoli je krajše.   Če država članica ugotovi, da vozilo potuje brez obveznega zavarovanja v skladu s členom 3, lahko naloži kazni, določene v skladu s členom 27.
Obrazložitev
Preverjanje vozil bo vladam omogočilo spremljanje gibanja posameznikov. To bi utegnilo pomeniti poseg v njihovo zasebnost. Pravico do zasebnosti bi smeli odpraviti le iz legitimnih razlogov. Tak razlog bi lahko bil, ko se ugotovi, da vozilo nima potrebnega zavarovanja. Vendar pa se ta evidenca za vozila, za katera se izkaže, da imajo avtomobilsko zavarovanje, ne bi smela uporabiti za druge razloge in bi jo bilo treba v razumnem času izbrisati. Čas hrambe bi moral biti omejen in določen z zakonodajo ter bi moral biti skladen z drugo zakonodajo EU, kot je direktiva o storitvi e-call.
Predlog spremembe    31 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2009/103/ES Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  za telesne poškodbe: 6 070 000 EUR na nesrečo, ne glede na število žrtev ali 1 220 000 EUR na žrtev; (a)  za telesne poškodbe: 6 070 000 EUR na nesrečo, ne glede na število oškodovancev ali 1 220 000 EUR na oškodovanca;
Predlog spremembe    32 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2009/103/ES Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  za materialno škodo: 1 220 000 EUR na zahtevek, ne glede na število žrtev. (b)  za materialno škodo: 1 220 000 EUR na nesrečo, ne glede na število oškodovancev.
Obrazložitev
Da bi preprečili nepravilen prenos, bi bilo treba izraz „na zahtevek“, ki ima različne pomene v prevodih, prevesti z izrazom „na nesrečo“, ki bi omogočil enotnejše razumevanje.
Spremembe    33 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (3a)  v členu 10 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim: Vsaka država članica ustanovi ali pooblasti organ z nalogo zagotavljanja odškodnine najmanj do mejnih vrednosti zavarovalne obveznosti za materialno škodo ali telesne poškodbe, ki jih povzroči neznano vozilo ali vozilo, ki ne izpolnjuje obveznosti zavarovanja iz člena 3. „Vsaka država članica ustanovi ali pooblasti organ z nalogo zagotavljanja odškodnine najmanj do minimalnih vsot za obvezno zavarovanje iz člena 9(1) ali zajamčenih minimalnih vsot, ki jih določi država članica, če so višje, za materialno škodo ali telesne poškodbe, ki jih povzroči neznano vozilo ali vozilo, ki ne izpolnjuje obveznosti zavarovanja iz člena 3, tudi v primeru nesreč, ko je motorno vozilo uporabljeno kot orožje v nasilnem kaznivem ali terorističnem dejanju.“
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je potreben, saj je neločljivo povezan z določbami člena 10a o zaščiti oškodovancev v primeru insolventnosti zavarovalnice ali pomanjkanja sodelovanja zavarovalnice.
Predlog spremembe    34 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Direktiva 2009/103/ES „Člen 10a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 10a Člen 10a Varstvo oškodovancev v primeru insolventnosti zavarovalnice ali pomanjkanja sodelovanja zavarovalnice Varstvo oškodovancev v primeru insolventnosti zavarovalnice   -1.  Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da se oškodovancem zagotovi pravica do odškodninskega zahtevka, vsaj do minimlanih vsot obveznega zavarovanja iz člena 9(1) ali zajamčenih minimalnih vsot, ki jih določi država članica, če so višje, za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki jo povzroči vozilo, zavarovano pri zavarovalnici, v naslednjih primerih:   (a)  zavarovalnica je v stečajnem postopku; ali   (b)  zavarovalnica je v postopku prenehanja, kot je opredeljen v členu 268(d) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta*. 1.  Vsaka država članica ustanovi ali pooblasti organ, da oškodovancem, ki običajno prebivajo na njenem ozemlju, zagotovi odškodnino vsaj do omejitev obveznosti zavarovanja iz člena 9(1) za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki jo povzroči vozilo, zavarovano pri zavarovalnici, v katerem koli od naslednjih primerov: 1.  Vsaka država članica ustanovi ali pooblasti organ, da oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, v primerih iz odstavka -1 zagotovijo odškodnino. (a)  zavarovalnica je v stečajnem postopku;   (b)  zavarovalnica je v postopku prenehanja, kot je opredeljen v členu 268(d) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta***;   (c)  zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov ni predložil utemeljenega odgovora na odškodninski zahtevek v treh mesecih po datumu, na katerega je oškodovanec vložil svoj zahtevek do navedene zavarovalnice.   2.  Oškodovanci ne smejo vložiti zahtevka pri organu iz odstavka 1, če so vložili zahtevek neposredno pri zavarovalnici ali sprožili sodni postopek neposredno proti njej in ta zahtevek še ni rešen ali sodni postopek še ni zaključen.   3.  Organ iz odstavka 1 na zahtevek odgovori v dveh mesecih po datumu, na katerega je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek. 3.  Oškodovanec lahko zaprosi za odškodnino neposredno organ iz odstavka 1. Ta organ na podlagi informacij, ki jih je na njegovo zahtevo predložil oškodovanec, oškodovancu posreduje obrazložen odgovor v zvezi z izplačilom odškodnine v treh mesecih od datuma, ko oškodovanec vloži zahtevek za odškodnino.   Kadar je treba plačati odškodnino, organ iz odstavka 1 v treh mesecih od predložitve odgovora oškodovancu zagotovi polno odškodnino ali, če je odškodnina v obliki dogovorjenih rednih plačil, začne z njihovim izplačevanjem.   Kadar je oškodovanec vložil zahtevek pri zavarovalnici ali njenem pooblaščencu za obravnavo odškodninskih zahtevkov in za katero oziroma katerega so pred ali med škodnim dogodkom začele veljati okoliščine iz odstavka -1 in oškodovanec še ni prejel obrazloženega odgovora te zavarovalnice ali njenega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, lahko oškodovanec ponovno predloži odškodninski zahtevek organu iz odstavka 1. 4.  Če je oškodovanec rezident druge države članice, ki ni država članica, v kateri ima sedež zavarovalnica iz odstavka 1, ima organ iz odstavka 1, ki je plačal odškodnino oškodovancu v njegovi državi članici prebivališča, pravico, da od organa iz odstavka 1 v državi članici, v kateri ima sedež zavarovalnica, ki je izdala polico odgovorne osebe, zahteva povračilo zneska plačane odškodnine. 4.  Kadar je zavarovalnica pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES v državi članici, ki ni država članica, za katero je pristojen organ iz odstavka 1, lahko ta organ od organa iz odstavka 1 zahteva povračilo zneska, plačanega v obliki odškodnine, v državi članici, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje. 5.  Odstavki 1 do 4 ne vplivajo na: 5.  Odstavki -1 do 4 ne vplivajo na: (a)  pravico držav članic, da odškodnino, ki jo plača organ iz odstavka 1, štejejo za subsidiarno ali nesubsidiarno; (a)  pravico držav članic, da odškodnino, ki jo plača organ iz odstavka 1, štejejo za subsidiarno ali nesubsidiarno; (b)  pravico držav članic, da predvidijo poravnavo zahtevkov v zvezi z isto nesrečo med: (b)  pravico držav članic, da predvidijo poravnavo zahtevkov v zvezi z isto nesrečo med: (i)  organom iz odstavka 1; (i)  organom iz odstavka 1; (ii)  osebo ali osebami, odgovornimi za nesrečo; (ii)  osebo ali osebami, odgovornimi za nesrečo; (iii)  drugimi zavarovalnicami ali organi socialne varnosti, ki so dolžni plačati odškodnino oškodovancu. (iii)  drugimi zavarovalnicami ali organi socialne varnosti, ki so dolžni plačati odškodnino oškodovancu. 6.  Države članice organu iz odstavka 1 ne dovolijo, da bi plačilo odškodnine pogojeval s kakršnimi koli zahtevami, razen s tistimi, ki so opredeljene v tej direktivi, še zlasti z zahtevo, da bi moral oškodovanec dokazati, da je odgovorna oseba plačilno nesposobna ali da noče plačati. 6.  Države članice organu iz odstavka 1 ne dovolijo, da bi plačilo odškodnine znižal ali ga pogojeval z zahtevami, razen s tistimi, ki so opredeljene v tej direktivi. Države članice organu iz odstavka 1 zlasti ne dovolijo, da bi plačilo odškodnine pogojeval z zahtevo, da bi moral oškodovanec dokazati, da je odgovorna oseba ali zavarovalnica plačilno nesposobna ali da noče plačati. 7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 28b, da se opredelijo postopkovne naloge in postopkovne obveznosti organov, ustanovljenih ali pooblaščenih v skladu s členom 10a, v zvezi s povračilom.“ 7.  Ta člen začne veljati:   (a)  potem ko so vsi odškodninski organi iz odstavka 1, ki so jih države članice ustanovile ali jih pooblastile, sklenili sporazum o svojih funkcijah in dolžnostih ter o postopku zagotavljanja povračil;   (b)  od datuma, ki ga določi Komisija, potem ko je v tesnem sodelovanju z državami članicami ugotovila, da je bil sporazum iz točke (a) sklenjen.“   7a.  Oškodovanci iz člena 20(1) lahko v primerih iz odstavka 1 vložijo zahtevek za odškodnino pri odškodninskem organu iz člena 24 v državi članici, kjer prebivajo.   7b.  Oškodovanec lahko zahteva odškodnino neposredno od odškodninskega organa, ki na podlagi informacij, ki jih je na njegovo zahtevo predložil oškodovanec, oškodovancu posreduje obrazložen odgovor v treh mesecih od datuma, ko je oškodovanec vložil zahtevek za odškodnino.   Odškodninski organ po prejemu zahtevka obvesti naslednje osebe ali organe, da je prejel zahtevek od oškodovanca:   (a)  zavarovalnico, ki je v stečajnem postopku ali postopku likvidacije;   (b)  likvidacijskega pravitelja za to zavarovalnico, kakor je opredeljen v členu 268(f) Direktive 2009/138/ES;   (c)  odškodninski organ v državi članici, kjer se je nesreča zgodila, ter   (d)  odškodninski organ v državi članici, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES, če se ta država članica razlikuje od države članice, v kateri se je nesreča zgodila.   7c.  Po prejemu informacij iz odstavka 7b odškodninski organ v državi članici, v kateri se je nesreča zgodila, obvesti odškodninski organ v državi članici prebivališča oškodovanca, ali naj se odškodnina, ki jo izplača organ iz odstavka 1, šteje za subsidiarno ali nesubsidiarno. Odškodninski organ v državi članici prebivališča oškodovanca te informacije upošteva pri izplačilu odškodnine.   7d.  Odškodninski organ, ki je oškodovancu izplačal odškodnino v državi članici njegovega prebivališča, je upravičen do povračila izplačanega odškodninskega zneska s strani odškodninskega organa v državi članici, kjer je zavarovalnica pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES.   7e.  Če je odškodninski organ v državi članici, katere rezident je oškodovanec, izplačal odškodnino za telesne poškodbe ali materialno škodo, ta organ prevzame pravice oškodovanca proti organu iz odstavka 1 s sedežem v državi članici, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES.   Ta prenos pravic, kot ga določi katera od držav članic, mora priznati vsaka druga država članica.   7f.  Sporazum med odškodninskimi organi iz člena 24(3) vsebuje določbe o funkcijah, obveznostih in postopkih odškodninskih organov v zvezi s povračilom, ki izhajajo iz tega člena.   7g.  Če sporazum iz točke (a) odstavka 7 ni bil sklenjen ali če sporazum iz odstavka 7f ni bil sprememnjen do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembi], se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 28b za določitev postopkovnih nalog in postopkovnih obveznosti organov, ustanovljenih ali pooblaščenih v skladu s tem členom, v zvezi s povračilom, ali za spremembo sporazuma iz člena 24(3) ali za oboje, če je potrebno.   __________________   * Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).“ *** Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).“
Predlog spremembe    35 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) Direktiva 2009/103/ES „Člen 15
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (4a)  Člen 15 se nadomesti z naslednjim: „Člen 15 „Člen 15 Vozilo, ki je odposlano iz ene države članice v drugo Vozilo, ki je odposlano iz ene države članice v drugo 1.  Z odstopanjem od druge alinee člena 2(d) Direktive 88/357/EGS se v zvezi z vozilom, ki je odposlano iz ene države članice v drugo, za državo članico, v kateri je nevarnost, v obdobju trideset dni, ki sledi prevzemu pošiljke s strani kupca, šteje namembna država članica, četudi vozilo v namembni državi članici ni bilo uradno registrirano. 1.  Z odstopanjem od točke 13(b) člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta* se v zvezi z vozilom, ki je odposlano iz ene države članice v drugo, za državo članico, v kateri je nevarnost, v obdobju trideset dni, ki sledi prevzemu pošiljke s strani kupca, šteje država članica registracije ali takoj po prevzemu pošiljke s strani kupca namembna država članica, četudi vozilo v namembni državi članici ni bilo uradno registrirano. 2.  V primeru, da je vozilo v obdobju iz odstavka 1 tega člena udeleženo v nesreči, med tem ko je nezavarovano, je organ iz člena 10(1) v namembni državi članici odgovoren za plačilo odškodnine iz člena 9. 2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da bodo zavarovalnice uradno obvestile informacijsko središče države članice, v kateri je vozilo registrirano, o tem, da so izdale zavarovalno polico za uporabo zadevnega vozila.   __________________   * Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).“
Obrazložitev
Article 15 on dispatched vehicles was created in order to make it easier for a consumer to buy a vehicle from another Member State without having to seek an insurer from that other Member State. In practice, it does not currently work. Despite this, to delete it would only cancel past attempts to solve this problem without offering a solution. This amendment seeks to address this by giving more options to the consumer, by allowing them to seek insurance either in their home Member State or in the Member State of sale of the vehicle. They will be able to find a solution which works for them for the limited period of time it takes to move the vehicle from one Member State to the Member State of residence of the owner of the vehicle.
Predlog spremembe    36 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (4b)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 15a   Odgovornost v primeru nesreče, v kateri je udeležen priklopnik, ki ga vleče vozilo na motorni pogon   V primeru nesreče, ki jo je povzročil niz vozil, sestavljenih iz priklopnika, ki ga vleče vozilo na motorni pogon, oškodovanec prejme odškodnino od zavarovalnice, ki je zavarovala priklopnik, če:   - so bila sklenjena ločena zavarovanja avtomobilske odgovornosti ter   - je priklopnik mogoče identificirati, vozila na motorni pogon, ki ga je vleklo, pa ne.   Zavarovalnica, ki oškodovancu izplača odškodnino, v tem primeru začne postopek proti zavarovalnici, ki je zavarovala vlečno vozilo, če je to predvideno z nacionalno zakonodajo.“
Obrazložitev
The recognition of a license plate can be an issue in accident with a truck or vehicle with a trailer, where the license plate of the main vehicle is not clearly visible from behind. This can lead to situations where it is impossible to identify the driver. For commercial transport, it is also often the case that the powered vehicle is of a different ownership, and sometimes national registration, than the trailer that is being towered and is subject to individual, unrelated, insurance policies. Therefore, in case of accidents involving a motorized towing vehicle and a trailer and the motorized towing vehicle and the trailer have distinct insurers, the insurer of the trailer should compensate injured parties if the towing vehicle cannot be identified. Nevertheless, the insurer of the trailer has recourse against the insurer of the towing vehicle. This change should bring better protection to injured parties.
Predlog spremembe    37 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da zavarovalnice ali organi iz drugega pododstavka pri upoštevanju izjav o škodnem dogajanju, ki jih izdajo druge zavarovalnice ali drugi organi iz drugega pododstavka, imetnikov polic ne obravnavajo na diskriminatoren način ali da ne zaračunavajo dodatka pri premiji zaradi njihovega državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice njihovega prebivališča. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in organi iz drugega pododstavka pri upoštevanju izjav o škodnem dogajanju, ki jih izdajo druge zavarovalnice ali drugi organi iz drugega pododstavka, imetnikov polic ne obravnavajo na diskriminatoren način ali da ne zaračunavajo dodatka pri premiji zaradi njihovega državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice njihovega prebivališča.
Predlog spremembe    38 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Države članice zagotovijo, da če zavarovalnica pri določanju premij upošteva izjave o škodnem dogajanju, upošteva tudi izjave o škodnem dogajanju, ki jih izdajo zavarovalnice s sedežem v drugih državah članicah, enako kot tiste, ki jih izda zavarovalnica v isti državi članici, in pri določanju premij izpolnjuje vse zakonske zahteve v skladu z nacionalno zakonodajo.
Obrazložitev
Poleg tega, da zavarovalnice ne bi smele diskriminirati tujcev ali državljanov, ki se vračajo, in jim nalagati dodatna plačila, bi morale izjavo iz druge države članice obravnavati kot enakovredno domači izjavi ter uporabiti vse popuste, ki so na voljo sicer enaki potencialni stranki, in popuste, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja zadevne države članice. Države članice bi morale ohraniti pristojnost glede tega, ali želijo sprejemati nacionalno zakonodajo o sistemih bonusov/malusov. Ti sistemi so nacionalne narave in brez čezmejnih elementov, poleg tega pa se morajo enako uporabljati za vse na istem ozemlju.
Predlog spremembe    39 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da zavarovalnice objavijo svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij. Države članice brez poseganja v cenovno politiko zavarovalnic zagotovijo, da te objavijo svojo politiko v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.
Predlog spremembe    40 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 28a(2), ki določajo vsebino in obliko izjave o škodnem dogajanju iz drugega pododstavka. Ta izjava vsebuje informacije o vsem naslednjem: Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28b za določitev vsebine in oblike izjave o škodnem dogajanju iz drugega odstavka. Ta izjava vsebuje vsaj informacije o: (a)  identiteti zavarovalnice, ki je izdala izjavo o škodnem dogajanju; (a)  identiteti zavarovalnice, ki je izdala izjavo o škodnem dogajanju; (b)  identiteti imetnika police; (b)  identiteti imetnika police, vključno z datumom rojstva, naslovom, kjer je dosegljiv, in po potrebi številko in datumom izdaje vozniškega dovoljenja; (c)  zavarovanem vozilu; (c)  zavarovanem vozilu in njegovi identifikacijski številki; (d)  obdobju kritja zavarovanega vozila; (d)  datumu začetka in izteka veljavnosti zavarovanja vozila; (e)  številu in vrednosti prijavljenih zahtevkov tretjih oseb v obdobju, ki ga zajema izjava o škodnem dogajanju. (e)  številu prijavljenih zahtevkov tretjih oseb v obdobju, ki ga zajema izjava o škodnem dogajanju, v kateri je imetnik police kriv za škodni dogodek, vključno z datumom in naravo vsakega zahtevka, kar zadeva materialno škodo ali telesne poškodbe, in ali je zahtevek še odprt ali zaključen.
Predlog spremembe    41 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Komisija se pred sprejetjem teh delegiranih aktov posvetuje z vsemi deležniki in si prizadeva doseči dogovor med njimi v zvezi z vsebino in obliko izjave o škodnem dogajanju.
Obrazložitev
Izjave so koristne le, če ustrezajo svojemu namenu in vključujejo informacije, ki so pomembne za ugotavljanje tveganja morebitnega imetnika police. Da bi razumeli, kaj je pomembno, bi se morala Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta posvetovati z zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe    42 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5a)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 16a   Orodje za primerjavo cen   1.  Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki brezplačen dostop do vsaj enega neodvisnega orodja za primerjavo, ki jim omogoča primerjavo in oceno splošnih cen in tarif med ponudniki obveznega zavarovanja v skladu s členom 3 na podlagi informacij, ki jih zagotovijo potrošniki.   2.  Ponudniki obveznega zavarovanja morajo pristojnim organom predložiti vse informacije, ki se zahtevajo za tako orodje, in zagotoviti, da so te informacije točne in posodobljene, kot je potrebno za zagotavljanje točnosti. Takšno orodje lahko vključuje tudi možnosti dodatnega zavarovanja motornih vozil, ki presegajo obvezno zavarovanje v skladu s členom 3.   3.  Orodje za primerjavo:   (a)  deluje neodvisno od ponudnikov storitev, s čimer je zagotovljeno, da so ponudniki storitev deležni enake obravnave pri rezultatih iskanja;   (b)  jasno razkriva lastnike in upravljavce orodja za primerjavo;   (c)  določa jasna in objektivna merila, na katerih temelji primerjava;   (d)  uporablja preprost in nedvoumen jezik;   (e) zagotavlja točne in najnovejše informacije ter navaja čas zadnje posodobitve;   (f)  je odprto za katerega koli ponudnika obveznega zavarovanja , ki da na voljo ustrezne informacije, in zajema širok nabor ponudb in znaten del trga, kadar predložene informacije ne zagotavljajo popolnega pregleda trga, pa pred prikazom rezultatov vključujejo jasno navedbo o tem;   (g)  zagotavlja učinkovit postopek za poročanje o napačnih informacijah;   (h)  vključuje izjavo, da cene temeljijo na predloženih informacijah in niso zavezujoče za ponudnike zavarovanj.   4.  Orodja za primerjavo, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (h) odstavka 3, na zahtevo ponudnika orodja potrdijo pristojni organi.   5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 28b za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in funkcij takega orodja za primerjavo ter kategorij informacij, ki jih morajo zagotoviti ponudniki zavarovalnih produktov glede na individualizirano naravo zavarovalnih polic.   6.  Države članice lahko brez poseganja v drugo zakonodajo Unije in v skladu s členom 27 določijo kazni, vključno z globami, za ponudnike orodij za primerjavo, ki zavajajo potrošnike ali ne razkrijejo jasno svojega lastništva ali prejemajo plačilo od katerega koli ponudnika zavarovanja.“
Obrazložitev
Tako kot v večini drugih finančnih sektorjev potrošniki zavarovanje motornih vozil vse pogosteje iščejo prek spleta. To je privedlo do številnih primerjalnih spletnih mest, ki bi utegnila biti neuravnotežena ali zavajajoča za potrošnike. Kot zahteva druga evropska zakonodaja, bi si morala vsaka država članica prizadevati, da ima vsaj eno spletno mesto, ki omogoča primerjavo ponudb. Državam članicam bi moralo biti omogočeno tudi, da sankcionirajo spletna mesta, če niso jasno navedla lastništva in plačila, ki ga prejmejo od zavarovalnic.
Predlog spremembe    43 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5b)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 18a   Dostop do poročil o nezgodah   Države članice zagotovijo, da imajo oškodovanci pravico prejeti od pristojnih organov v najkrajšem možnem času dvojnik zapisnika o nezgodi. Če država članica v skladu z nacionalno zakonodajo popolnega zapisnika o nezgodi ne more nemudoma izdati, da oškodovancu skrajšano različico, dokler ni na voljo popolni zapisnik. Zaradi skladnosti s pravom Unije in nacionalno zakonodajo se lahko besedilo spremeni le, kolikor je nujno potrebno in predpisano.“
Obrazložitev
Pomembno je, da ima oškodovanec po nezgodi dostop do zapisnika policije o nezgodi. Danes to ne velja v vseh primerih in obstoječi člen 26 tega ni rešil. Zato bi moralo biti jasno, da mora biti zapisnik o nezgodi, tudi če gre za pregledano različico, čim prej na voljo, da lahko oškodovanec zaprosi za odškodnino.
Predlog spremembe    44 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 c (novo) – točka a (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5c)  člen 23 se spremeni:   (a)  vstavi se naslednji odstavek:   "1a.  Države članice poskrbijo za obveznost zavarovalnic, da predložijo vse informacije, ki so potrebne za register iz točke (a) odstavka 1, vključno z vsemi registrskimi številkami iz zavarovalne police, ki jo izda podjetje. Od zavarovalnic tudi zahtevajo, da informacijski center obvestijo, če polica že pred dnevom prenehanja veljavnosti ni več veljavna ali kako drugače ne krije več registrske številke vozila.“;
Obrazložitev
Under Article 23, there is an existing requirement that Member States keep a record of all registered vehicles and the insurance policy covering those vehicles. Insurance companies are not however require to declare this information to the information centres. While this information may be available via other government authorities (e.g. Departments of Motor vehicle registration), this may not be the case. More importantly, there is no requirement to declare when a policy insurance is no longer valid for a registered vehicle. There is no evidence that vehicles owners systematic inform authorities when their insurances lapses. Therefore, insurance companies should inform this information directly to Member States and to the national information centre.
Predlog spremembe    45 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 c (novo) – točka b (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 23 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (b)  vstavi se naslednji odstavek:   „5a.  Države članice zagotovijo, da se register iz točke (a) odstavka 1 vzdržuje in posodablja ter da je v celoti vključen v podatkovne zbirke o registraciji vozil in dostopen nacionalnim kontaktnim točkam iz Direktive (EU)2015/0413.“;
Obrazložitev
Če podatki o registraciji in zavarovanju vozila organom, ki vozila preverjajo, niso na voljo, ti zavarovanja ne morejo preverjati. Podatkovna zbirka obstaja že v členu 21, vendar ne vsebuje zahteve, da jo je treba vzdrževati ali omogočati dostop osebam, ki so pristojne za preverjanje podatkov o vozilih. V tem predlogu spremembe se ta problem upošteva.
Predlog spremembe    46 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 c (novo) – točka c (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 23 – odstavek 6
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim: 6.  Obdelava osebnih podatkov na podlagi odstavkov 1 do 5 mora potekati skladno z nacionalnimi ukrepi, sprejetimi po Direktivi 95/46/ES. "6.   Obdelava osebnih podatkov na podlagi odstavkov 1 do 5a se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.“.
Obrazložitev
Od sprejetja pregledane direktive o zavarovanju civilne odgovornosti za motorna vozila v letu 2009 je direktivo o varstvu podatkov nadomestila uredba o obdelavi osebnih podatkov, zato je treba sklic popraviti.
Predlog spremembe    47 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 d (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5d)  vstavi se naslednji člen 26a:   „Člen 26a   Odškodninski organi   1.  Države članice poskrbijo, da se odškodninski organi iz členov 10, 10a in 24 upravljajo kot enotna upravna enota, ki pokriva vse funkcije različnih odškodninskih organov iz te direktive.   2.  Če država članica teh organov ne upravlja kot enotno upravno enoto, o tem in o razlogih za svojo odločitev uradno obvesti Komisijo in druge države članice.“
Obrazložitev
Da bi upravi, zavarovalnicam in oškodovancem čim bolj olajšali vlaganje odškodninskih zahtevkov, je treba države članice spodbuditi k ustanovitvi enega samega organa, ki bi pokrival vse naloge različnih odškodninskih organov iz te direktive. Države članice bi morale imeti možnost za drugačno odločitev, vendar bi morale Komisijo uradno obvestiti o tem, zakaj menijo, da je to potrebno.
Predlog spremembe    48 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 e (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 26 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5e)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 26b   Zastaralni rok   1.  Države članice zagotovijo, da za ukrepe iz člena 19 in člena 20(1) v zvezi z odškodninami za telesno poškodbo in materialno škodo, ki je posledica čezmejne prometne nesreče, velja najmanj štiriletni zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči od dne, ko vlagatelj zahtevka izve ali bi moral izvedeti za obseg poškodbe, izgube ali škode, njen vzrok ter identiteto odgovorne osebe in zavarovalnice, ki krije civilno odgovornost povzročitelja nesreče, oziroma pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov ali odškodninskega organa, odgovornega za zagotovitev odškodnine, in proti kateremu je treba vložiti zahtevek.   2.  Države članice zagotovijo, da se, kadar je z nacionalnim pravom, po katerem se obravnava zahtevek, določen zastaralni rok, daljši od štirih let, uporabi tak daljši zastaralni rok.   3.  Države članice Komisiji posredujejo najnovejše informacije o nacionalnih pravilih o zastaranju za škodo, povzročeno v prometnih nesrečah. Komisija objavi povzetek informacij, ki jih posredujejo države članice, v dostopni obliki in v vseh uradnih jezikih Unije.“
Predlog spremembe    49 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 f (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 26 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5f)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 26c   Zadržanje zastaranja   1.  Države članice zagotovijo, da se zastaralni rok iz člena 26a zadrži za čas od tedaj, ko vlagatelj zahtevka vloži svoj zahtevek:   (a)  pri zavarovalnici povzročitelja nesreče ali njenem pooblaščencu za obravnavo odškodninskih zahtevkov iz členov 21 in 22 ali   (b)  pri odškodninskem organu iz členov 24 in 25 te direktive, do tedaj, ko toženec zavrne zahtevek.   2.  Kadar je preostali del zastaralnega roka, po tem ko se konča obdobje zadržanja, krajši od šestih mesecev, države članice zagotovijo, da se vlagatelju zahtevka odobri najmanj šestmesečno dodatno obdobje, da začne sodne postopke.   3.  Države članice zagotovijo, da se rok, če se izteče na soboto, nedeljo ali na praznik, podaljša do konca prvega naslednjega delovnega dne.“
Predlog spremembe    50 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 g (novo) Direktiva 2009/103/ES Člen 26 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (5g)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 26d   Izračun rokov   Države članice zagotovijo, da se za vse roke, določene s to direktivo, upošteva, kot sledi:   (a)  teči začnejo na dan, ki sledi dnevu, ko se je zadevni dogodek zgodil;   (b)  če je rok izražen v letih, se izteče v ustreznem naslednjem letu na mesec in dan, katerih poimenovanje in številka ustrezata mesecu in dnevu, ko se je zgodil dogodek. Če mesec nima enakega števila dni kot mesec dogodka, se rok izteče na zadnji dan meseca;   (c)  roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami.“
Predlog spremembe    51 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2009/103/ES Člen 28a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 28a črtano Postopek v odboru   1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES****.Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*****.   2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Predlog spremembe    52 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2009/103/ES Člen 28b – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9(2) in 10a(7) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma iz člena 30. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi]. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10a(7g), petega odstavka člena 16 in člena 16a(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi].
Predlog spremembe    53 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2009/103/ES Člen 28b – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 9(2) in 10a(7), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. 5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9(2), člena 10a(7g), petega odstavka člena 16 in člena 16a(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Predlog spremembe    54 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2009/103/ES Člen 28c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 28c Člen 28c Ocena Ocena in pregled Ocena te direktive se izvede najpozneje sedem let po njenem prenosu. Komisija ugotovitve ocene skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Komisija najkasneje v petih letih po prenosu te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo, v katerem oceni izvajanje te direktive, še zlasti v zvezi z:   (a)  njeno uporabo glede na tehnološki razvoj, zlasti v zvezi z avtonomnimi in polavtonomnimi vozili;   (b)  ustreznosti področja uporabe ob upoštevanju tveganj nesreč, ki jih pomenijo različna motorna vozila, glede na verjetne spremembe na trgu, zlasti v zvezi z visokohitrostnimi lahkimi vozili, ki spadajo v kategorije vozil iz člena 2(2)(h), (i), (j) in (k) Uredbe (EU) št. 168/2013, kot so električna kolesa, vozila segway ali električni skuterji, in ali naj bi v njej določen sistem odgovornosti še lahko zadovoljeval prihodnje potrebe;   (c)  spodbujanjem zavarovalnic, da v svoje zavarovalne pogodbe vključijo sistem bonus-malus, vključno s popusti za nevložitev odškodninskega zahtevka, pri čemer na premije vpliva izjava o škodnem dogajanju imetnika zavarovalne police.   Komisija poročilu priloži svoje pripombe in po potrebi zakonodajni predlog.

• [1]  UL C 440, 6.12.2018, str. 85.

OBRAZLOŽITEV

Komisija želi z vloženim predlogom spremeniti direktivo o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (2009/103/ES) na petih posebnih področjih: (i) insolventnost zavarovatelja, (ii) škodno dogajanje, (iii) tveganja zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja, (iv) minimalni zneski kritja in (v) področje uporabe direktive. Poročevalka se sicer strinja, da direktiva o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil še vedno ustreza svojemu namenu, da pa je gotovo nekaj prostora za izboljšave.

Področje uporabe Direktive je gotovo najbolj sporen del predloga; tu poročevalka ugotavlja, da je po sodbah Sodišča (v zadevah Vnuk C-162/13, Rodrigues de Andrade C-514/16 in Torreiro C-334/16) mogoče sklepati, da je bilo med državami članicami nekaj nejasnosti glede tega, katera vozila spadajo v področje uporabe Direktive. To zadeva predvsem električna kolesa, električne rolke in električne skuterje, a tudi druga vozila, ki se na primer uporabljajo v motorističnih športih. Poročevalka meni, da Direktiva načeloma ne bi smela zajemati tovrstnih vozil, saj bi utegnilo zahtevano zavarovanje ovirati uveljavljanje na primer električnih koles ali po nepotrebnem zvišati zavarovalne premije za vsa vozila.

Poročevalka torej predlaga, da bi v področje uporabe Direktive spadala samo vozila, za katera se zahteva homologacija. Državam članicam pa bi moralo biti vseeno omogočeno, da bi zahtevale obvezno zavarovanje tudi za druga vozila, če bi presodile, da je to potrebno. Kar zadeva opredelitev „uporabe vozila“, je treba po njenem mnenju pojasniti, da to pomeni uporabo vozila v prometu – tako na javnih kot zasebnih cestah, ne pa primerov, ko se vozilo uporablja izključno na zaprtem območju, kamor širša javnost nima dostopa. Če pa je takšno vozilo (ki se uporablja tako na zaprtem območju kot v prometu in mora biti zato obvezno zavarovano) udeleženo v nesreči, bi moral zavarovatelj vseeno nositi odgovornost do tretjih oseb.

Kot drugo poročevalka meni, da so določbe v zvezi s preverjanjem zavarovanja (člen 4) premalo jasne glede postopkov, na primer kako lahko organ države članice preveri, ali je vozilo, registrirano v drugi državi članici, tudi zavarovano. Poudariti želi, da je že na voljo programska aplikacija Eucaris (evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja), ki zagotavlja hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami. Aplikacija se med drugim uporablja za čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz Direktive (EU) 2015/413. Zato je primerno, da bi se aplikacija Eucaris uporabljala tudi za preverjanje, ali ima vozilo, registrirano v drugi državi članici, res urejeno obvezno zavarovanje. Seveda je treba uvesti zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, zlasti glede hrambe podatkov, tako da bo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Glede insolventnosti zavarovatelja (novi člen 10a) ima poročevalka pomisleke v zvezi z določbo (odstavek 2), po kateri oškodovanci ne smejo vložiti zahtevka pri odškodninskem organu, če so proti insolventni zavarovalnici že sprožili postopek in ta še ni zaključen. Po njenem mnenju bi to pretirano škodilo oškodovancu in ni utemeljeno zlasti glede na to, da utegnejo biti tovrstni postopki zoper zavarovalnice kar dolgi.

Polet tega ima Direktiva že člen 15 o vozilih, ki so odposlana iz ene države članice v drugo, kar po mnenju deležnikov iz prakse ni ravno običajno ravnanje. Poročevalka meni, da bi bilo treba zato ta člen spremeniti, tako da bi potrošniku, ki želi prositi za zavarovanje bodisi v domači državi članici bodisi v tisti, kjer je kupil vozilo, ponudili izbiro. S tem bi tudi rešili problem časovne omejitve, ki je potrebna za odpošiljanje vozila med državami in za registracijo vozila v državi članici, kjer ima lastnik vozila prebivališče.

Poročevalka predlaga, da bi obravnavali posebni položaj odgovornosti, kadar pride do nesreče s priklopnikom, ki ga vleče vozilo na lastni pogon (novi člen 15a) V takih nesrečah z zadnjim koncem pogosto ni mogoče videti registrske tablice glavnega vozila. Poleg tega priklopniki in vlečna vozila niso registrirani na istega lastnika, imajo vsak svojo zavarovalno polico ali so celo registrirani v različnih državah članicah. Kadar se vlečnega vozila ne da identificirati, bi moral odškodnino oškodovancu plačati zavarovatelj priklopnika, ki lahko nato začne postopek poti zavarovatelju vlečnega vozila.

V zvezi s škodnim dogajanjem želi poročevalka pojasniti, da bi ponudnik zavarovanja pri določanju premij in uporabi popustov, ki so sicer na voljo enakim strankam ali strankam, predvidenim v zakonodaji te države članice, moral izjave o škodnem dogajanju, izdane v drugi državi članici, načeloma obravnavati enako kot domače izjave. Uvedene so bile nekatere nove določbe o informacijah, ki bi jih morala vsebovati izjava o škodnem dogajanju. Besedilo zdaj predvideva brezplačno orodje za primerjavo cen, tako da bodo lahko potrošniki primerjali cene ponudnikov obveznega zavarovanja.

Da se oškodovanim strankam omogoči zahtevanje odškodnine, Direktiva določa, da morajo države članice ustanoviti informacijske centre (člen 23), ki morajo med drugim voditi register z registrskimi številkami motornih vozil na ozemeljski podlagi in s številkami zavarovalnih polic, ki ta vozila krijejo. Poročevalka ima vendarle pomisleke, ker za zavarovatelje ni nobene obveznosti, da bi morali te informacijske centre obvestiti, kadar polica za registrirano vozilo ni več veljavna, zato bi utegnil register imeti napačne podatke. Zato ga je treba nenehno posodabljati in popolnoma povezati z zbirkami podatkov o registraciji vozil, da bi bile informacije v registru čim bolj točne.

V direktivi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti so našteti tudi različni odškodninski organi z različnimi pristojnostmi glede na to, ali ima nesreča čezmejno razsežnost (členi 20–26) ali ne (člen 10, novi člen 10a). Poročevalka meni, da bi bilo treba ta sistem poenostaviti zaradi javnih organov, zavarovateljev in oškodovancev, ki želijo nadomestilo škode, in da bi bilo treba odškodninske organe upravljati kot enovito upravno enoto, ki bi poskrbela za vse funkcije različnih odškodninskih organov. Če želi država članica te organe ohraniti kot ločene entitete, bi o tem morala obvestiti Komisijo in druge države članice ter svojo odločitev utemeljiti.

Poleg tega poročevalka ugotavlja, da so bile direktive leta 2004 konsolidirane, od leta 2009 pa direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti vsebuje tako izraz „žrtev“ kot „oškodovanec“, čeprav opredelitve določajo samo slednjega. Za izraz „oškodovanec“ velja, da vsebuje tako neposredno kot posredno žrtev (na primer družinske člane po nesreči s smrtnim izidom). Zato je primerno besedilo poenotiti in v vseh določbah akta uporabljati samo izraz „oškodovanec“.

Po poročevalkinem mnenju je pomembno vključiti tudi določbo o pregledu, da bi najpozneje v petih letih po datumu prenosa ocenili, ali Direktiva še vedno ustreza svojemu namenu, zlasti glede na tehnološki razvoj v zvezi z avtonomnimi in polavtonomnimi vozili. Po potrebi bi morali oceni priložiti zakonodajni predlog.

Poročevalka sodi, da zgoraj navedeni elementi zajemajo najpomembnejše točke, kjer bi bilo treba predlog Komisije in direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izboljšati, tako da bi žrtvam nesreč z motornim vozilom zagotovili visoko raven varstva in olajšali prosti pretok motornih vozil med državami članicami.

MNENJE Odbora za pravne zadeve (20.12.2018)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti
(COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD))

Pripravljavka mnenja: Joëlle Bergeron

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Prva direktiva EU o avtomobilskem zavarovanju je iz leta 1972. Od takrat je bilo postopno izdanih še pet direktiv, ki so to direktivo okrepile in dopolnile ter bile nato kodificirane z Direktivo 2009/103/ES.

Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2016 napovedala oceno te direktive. Ocena je pokazala, da so za izpolnitev glavnega cilja direktive – zaščite žrtev prometnih nesreč, ki se pripetijo v čezmejnih okoliščinah – potrebne nekatere spremembe in prilagoditve. Pri tem lahko izpostavimo pet točk: insolventnost zavarovatelja, priznavanje izjav o škodnem dogajanju, preverjanje zavarovanj za boj proti vožnji brez obveznega avtomobilskega zavarovanja, uskladitev minimalnih zneskov kritja ter področje uporabe direktive.

Pripravljavka mnenja meni, da je predlog direktive dober odgovor na nove zahteve po zaščiti žrtev prometnih nesreč, ki se pripetijo v državi članici, ki ni država članica, v kateri žrtve prebivajo, ali prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki, ki prihajajo iz druge države članice.

Primerov insolventnosti zavarovatelja je zlasti v čezmejnem okolju čedalje več, odškodninski postopki pa so v nekaterih državah EU lahko dolgotrajni in zapleteni, zato je po njenem mnenju možnost zagotovitve mehanizma hitrega in ustreznega plačila odškodnine žrtvam korak naprej. Predlog namreč vključuje vzpostavitev odškodninske blagajne v posameznih državah članicah, ki bi jo financirali nacionalni zavarovatelji ter tako nadomestili nesolventnega zavarovatelja. V čezmejnem okolju bi žrtvi izplačali odškodnino neposredno iz nacionalne blagajne države, v kateri se je pripetila nesreča, še preden bi odškodninska blagajna države nesolventnega zavarovatelja povrnila stroške. V številnih državah članicah sistem škodnih skladov že imajo, predlog o njihovi razširitvi na vse države članice EU v obliki prostovoljnih sporazumov pa po mnenju pripravljavke mnenja pomeni dejanski napredek.

V predlogu Komisije je predvideno tudi, da bi zavarovatelji na enak način obravnavali vse izjave o škodnem dogajanju, izdane v EU. Pripravljavka mnenja odobrava pristop Komisije, da bi izjave o škodnem dogajanju uskladili, obenem pa zahtevali, da se obravnavajo popolnoma enako ne glede na to, katera je država porekla imetnika police. S tem ukrepom bi pripomogli k večji enakosti imetnikov polic, saj bi zavarovatelji vse izjave o škodnem dogajanju, izdane v EU, obravnavali enako. Cilj je namreč zmanjšati število zavarovalniških goljufij in povečati preglednost s potrjevanjem pristnosti izjav o škodnem dogajanju.

V zvezi s preverjanjem zavarovanj pripravljavka mnenja meni, da je bistvenega pomena omejiti sedanjo prepoved in državam članicam omogočiti, da prostovoljno izvajajo nevsiljivo preverjanje. Preverjanje šteje za nevsiljivo, če uporabljene tehnike ne zahtevajo ustavitve vozila, niso diskriminatorne, so potrebne in sorazmerne. Pripravljavka mnenja meni, da je omogočanje državam članicam, da uporabljajo digitalna orodja za prepoznavanje registrskih tablic dobra pobuda. Vse nove določbe, s katerimi bi zmanjšali število primerov vožnje brez zavarovanja, je treba spodbujati.

Predlog direktive predvideva tudi zagotovitev minimalnih zneskov zavarovalnega kritja v primeru materialne škode ali telesne poškodbe ne glede na kategorijo zadevnega vozila. Pripravljavka mnenja to novo določbo v celoti podpira, vendar le v primeru, če države ta minimum lahko prekoračijo in če ne gre za uskladitev cen zavarovanj, saj je ta zaradi ekonomskih neenakosti med različnimi državami v Uniji trenutno neuresničljiva.

V zvezi s področjem uporabe direktive pa podpira namen Komisije, da z opredelitvijo pojma „uporaba vozila“ kodificira sodno prakso Sodišča. Vseeno pa meni, da je izbrana opredelitev še vedno preozka in da lahko izključuje določeno število vozil, ki se običajno ne uporabljajo kot prevozno sredstvo, vendar bi lahko povzročila telesne poškodbe in materialno škodo. Pripravljavka mnenja meni, da prevozna dejavnost vozila v ožjem pomenu besede ne sme biti odločilna pri uporabi te direktive. Vozila, ki se uporabljajo zlasti v gradbenem sektorju med izvajanjem čezmejnih dejavnosti, tudi lahko povzročijo nesrečo. Meni, da mora biti opredelitev „uporabe vozila“ čim širša, da bi žrtvam nesreč zagotovili čim večjo zaščito. V zvezi s tem bo vložen predlog spremembe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot potencialne žrtve nesreč. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.	(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot potencialne žrtve nesreč. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje pomembno vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil ter s tem na notranji trg in schengensko območje. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine žrtvam nesreč v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici.	(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine žrtvam nesreč v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici. Uvesti bi bilo treba tudi obvezni sistem bonus-malus, ki bi se uporabljal pri izračunu zavarovalnih premij na podlagi izjav o škodnem dogajanju zavarovalnic. Tak sistem bi pomenil spodbudo za varno vožnjo in bi s tem povečal varnost cestnega prometa. Privedel bi tudi do pravičnejših zavarovalnih premij za potrošnike.
_________________	_________________
15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).	15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a)  V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije načeloma vsa obstoječa in nova motorna vozila spadajo na področje uporabe Direktive 2009/103/ES. Vendar zlasti pri novih tipih vozil, kot so električna kolesa, električni skuterji in segwayi, to najbrž ni nujno potrebno. So veliko manjša in imajo nižjo največjo hitrost, zato njihov potencial za nastanek škode/poškodb ni tako velik. Uporaba obveznega zavarovanja brez razlikovanja se zdi nesorazmerna, zlasti ker je treba spodbujati razvoj novih alternativnih načinov prevoza, ki zasedajo manj javnega prostora na cestišču in so okolju prijaznejši. Ta direktiva bi se zato morala uporabljati samo za vozila, ki morajo v skladu z zakonodajo Unije izpolnjevati varnostne zahteve kot pogoj za odobritev. Seveda se nesreče lahko zgodijo tudi pri uporabi teh vozil, zato bi države članice morale imeti možnost, da na nacionalni ravni sprejmejo ali ohranijo predpise, ki zagotavljajo zavarovanje odgovornosti tudi za vozila, ki niso predmet homologacije. Ta direktiva bo z uresničevanjem splošnih ciljev zagotavljanja visoke ravni varstva žrtev prometnih nesreč ter lažjega prostega pretoka oseb in vozil po vsej Uniji pomagala izboljšati zaupanje v enotni trg za avtomobilska zavarovanja, saj se bo povečala pravna varnost v zvezi s čezmejno prodajo avtomobilskih zavarovanj na podlagi svobode opravljanja storitev in zmanjšalo morebitno tveganje med postopkom priznavanja odškodnin žrtvam.
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b)  Ta direktiva vzpostavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom in morebitnimi stroški za javne organe, zavarovatelje in imetnike polic, da bi se zagotovila stroškovna učinkovitost predlaganih ukrepov.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4)  Države članice bi se trenutno morale vzdržati preverjanj zavarovanja v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Vendar nov tehnološki razvoj omogoča preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila.	(4)  Države članice se trenutno vzdržijo preverjanj zavarovanj v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Vendar nov tehnološki razvoj, kot je tehnologija za prepoznavanje registrskih tablic, omogoča preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila in če zagotavljajo pravice, svoboščine in legitimne interese zadevne osebe.
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a)  Vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja, torej vožnja z motornim vozilom brez obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, je v Uniji vedno večja težava. Stroški so bili na podlagi zahtevkov v letu 2011 ocenjeni na 870 milijonov EUR za Unijo kot celoto. Poudariti je treba, da vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja negativno vpliva na širok krog deležnikov, vključno z žrtvami nesreč, zavarovatelji, škodnimi skladi in imetniki polic avtomobilskega zavarovanja.
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo žrtev prometnih nesreč morajo te žrtve vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki zagotovi prvotno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek pri zadevni zavarovalnici ali sprožili sodni postopek proti njej, zahtevek pa je še vedno v obravnavi in sodni postopek še ni končan.	(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo žrtev prometnih nesreč morajo te žrtve vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki nemudoma zagotovi prvotno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek pri zadevni zavarovalnici ali sprožili sodni postopek proti njej, zahtevek pa je še vedno v obravnavi in sodni postopek še ni končan.
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega zavarovalnice, ki upoštevajo izjave o škodnem dogajanju pri določitvi premij avtomobilskega zavarovanja, ne bi smele diskriminirati na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.	(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega bi morale zavarovalnice uporabljati obvezni sistem bonus-malus za določitev premij avtomobilskega zavarovanja. Upoštevati bi bilo treba izjave o škodnem dogajanju. Ne bi smelo biti diskriminacije na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  V okviru ocene delovanja Direktive bi morala Evropska komisija spremljati uporabo Direktive ob upoštevanju števila žrtev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju.	(11)  V okviru ocene delovanja Direktive bi morala Evropska komisija spremljati uporabo Direktive ob upoštevanju števila žrtev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju. V okviru ocene delovanja Direktive 2009/103/ES bi morala Komisija tudi preučiti in oceniti, ali glede na tehnološki napredek, tudi vse večjo uporabo avtonomnih in polavtonomnih vozil, še vedno služi svojemu namenu zaščite žrtev prometnih nesreč pred insolventnostjo zavarovalnic pri nesrečah, ki jih povzročijo vozila. Hkrati bi moralo biti spremljanje usmerjeno v prihodnost in zagotoviti, da so izpolnjeni cilji direktive v zvezi z novimi tehnološkimi dosežki na področjih, kot so električna vozila ter avtonomna in polavtonomna vozila.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva žrtev prometnih nesreč v Uniji in zagotovitve varstva žrtev v primeru insolventnosti zavarovalnic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.	(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva žrtev prometnih nesreč v Uniji, zagotovitve varstva žrtev v primeru insolventnosti zavarovalnic, in zagotovitve enake obravnave s strani zavarovateljev pri preverjanju pristnosti izjav o škodnem dogajanju potencialnih imetnikov polic, ki prečkajo notranje meje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  V členu 2 se doda nov odstavek:
	„Ta direktiva se uporablja samo za motorna vozila, ki jih zajemajo Uredba (EU) 2018/858*, Uredba (EU) 167/2013** ali Uredba (EU) 168/2013***.
	* Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
	**Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
	*** Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).“
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2009/103/ES Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja ter da Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja, da so zagotovljene pravice, svoboščine in legitimni interesi zadevnih oseb, ter da   (Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da zavarovalnice ali organi iz drugega pododstavka pri upoštevanju izjav o škodnem dogajanju, ki jih izdajo druge zavarovalnice ali drugi organi iz drugega pododstavka, imetnikov polic ne obravnavajo na diskriminatoren način ali da ne zaračunavajo dodatka pri premiji zaradi njihovega državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice njihovega prebivališča. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in organi iz drugega pododstavka pri upoštevanju izjav o škodnem dogajanju, ki jih izdajo druge zavarovalnice ali drugi organi iz drugega pododstavka, imetnikov polic ne obravnavajo na diskriminatoren način ali da ne zaračunavajo dodatka pri premiji zaradi njihovega državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice njihovega prebivališča.
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 2 a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in organi iz drugega pododstavka v svoje pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti vključijo obvezni sistem bonus-malus, po katerem se znesek zavarovalnih premij vsakega imetnika police izračuna v skladu z izjavami o škodnem dogajanju.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2009/103/ES Člen 16 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da zavarovalnice objavijo svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice objavijo svojo politiko v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij, zlasti tudi v zvezi s sistemom bonus-malus, ki ga uporabljajo.
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2009/103/ES Člen 28c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Ocena te direktive se izvede najpozneje sedem let po njenem prenosu. Komisija zaključke ocene skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Ocena te direktive se izvede najpozneje pet let po njenem prenosu. Zlasti se oceni smotrnost te direktive v zvezi s tehnološkimi dosežki na področju avtonomnih in polavtonomnih vozil in preuči, ali ureditev odgovornosti iz te direktive upošteva nove tehnološke pogoje ali pa bi bilo treba uvesti novo kaznivo dejanje objektivne odgovornosti, ki temelji izključno na avtonomnih vozilih kot virom nevarnosti in hkrati ne vključuje nobenih nenadzorovanih tveganj v zvezi z odgovornostjo, da ne bi ovirali uporabe novih tehnologij. Komisija zaključke ocene skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in jim po potrebi priloži zakonodajni predlog.
(Tehnična napaka: gre za predlog Direktive 2018/0168 (COD), ki spreminja Direktivo 2009/103/ES.)

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti
Referenčni dokumenti	COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 11.6.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Joëlle Bergeron 9.7.2018
Obravnava v odboru	11.10.2018	20.11.2018
Datum sprejetja	10.12.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Joëlle Bergeron, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sergio Gaetano Cofferati, Luis de Grandes Pascual, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18	+
ALDE	Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto
ECR	Kosma Złotowski
EFDD	Joëlle Bergeron
GUE/NGL	Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)
PPE	Daniel Buda, Luis de Grandes Pascual, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka
S&D	Sergio Gaetano Cofferati, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölken
VERTS/ALE	Julia Reda

0	-

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti
Referenčni dokumenti	COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD)
Datum predložitve EP	24.5.2018
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 11.6.2018
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	JURI 11.6.2018
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Dita Charanzová 19.6.2018
Obravnava v odboru	10.10.2018	21.11.2018	21.1.2019
Datum sprejetja	22.1.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Philippe Juvin, Morten Løkkegaard, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Biljana Borzan, Edward Czesak, Martin Schirdewan, Adam Szejnfeld, Josef Weidenholzer
Datum predložitve	28.1.2019

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

34	+
ALDE ECR EFDD ENF GUE/NGL PPE     S&D   Verts/ALE	Dita Charanzová, Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic Edward Czesak, Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt Marco Zullo Mylène Troszczynski Dennis de Jong, Martin Schirdewan Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Philippe Juvin, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu Biljana Borzan, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Josef Weidenholzer Pascal Durand, Igor Šoltes

1	-
ENF	John Stuart Agnew

2	0
EFDD S&D	Robert Jarosław Iwaszkiewicz Marlene Mizzi

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani