Postopek : 2018/0189(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0036/2019

Predložena besedila :

A8-0036/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0361

POROČILO     ***I
PDF 264kWORD 98k
28.1.2019
PE 631.792v02-00 A8-0036/2019

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Virginie Rozière

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0365),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0036/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...2 postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt)3. Države pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je nastala na podlagi Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji4 (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V posebni uniji Unijo v skladu s členom 3 Sklepa Sveta (EU) .../... zastopa Komisija.

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike in v celoti izpolnjevala svoje zaveze na podlagi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...3 postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt). Države pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je nastala na podlagi Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V posebni uniji Unijo v skladu s členom 3 Sklepa Sveta (EU) .../... zastopa Komisija.

__________________

__________________

2 UL L […], […], str. […].

 

3 http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/en/lisbon/trt_lisbon_009en.pdf.

3 UL L […], […], str. […].

4 http://www.wipo.int/export/sites/www/lisbon/en/legal_texts/lisbon_agreement.pdf .

 

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Evropski parlament je 6. oktobra 2015 sprejel resolucijo o mogoči razširitvi zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode, v kateri je predstavil svoja stališča na tem področju.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bi morala Komisija kot prvi korak pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložiti zahtevek za registracijo seznama geografskih označb v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register), ki izvirajo z ozemlja Unije in so zaščitene na njenem ozemlju. Merila za vzpostavitev takega seznama bi morala tako kot v primeru nekaterih dvostranskih in regionalnih sporazumov Unije o zaščiti geografskih označb upoštevati zlasti proizvodno vrednost in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter sedanje ali morebitne zlorabe v zadevnih tretjih državah.

(4)  Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bi morala Komisija v okviru tesnega sodelovanja z ustreznimi državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci kot prvi korak pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložiti zahtevek za registracijo seznama geografskih označb v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register), ki izvirajo z ozemlja Unije in so zaščitene na njenem ozemlju. Da bi Komisija sestavila tak seznam, bi morala zato država članica, zainteresirana skupina proizvajalcev ali posamezni proizvajalec, ki uporablja geografsko označbo, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, Komisijo obvestiti o imenih geografskih označb, za katera želijo, da so uvrščena na ta seznam. Komisija bi morala te geografske označbe uvrstiti na ter seznam. Vendar bi morala imeti Komisija na podlagi meril, ki se pogosto uporabljajo v primeru nekaterih dvostranskih in regionalnih sporazumov Unije o zaščiti geografskih označb, zlasti proizvodne vrednosti in izvozne vrednosti, zaščite v okviru drugih sporazumov ter sedanje ali morebitne zlorabe v zadevnih tretjih državah, možnost, da nasprotuje uvrstitvi posamične geografske označbe na seznam geografskih označb, ki izvirajo iz ozemlja Unije in so tam zaščitene, ter bi morala svojo odločitev v zvezi s tem utemeljiti. Poleg tega bi moral seznam zajemati vse geografske označbe, ki so trenutno zaščitene v skladu s pravom Unije in so jih v mednarodnem registru registrirale tiste države članice, ki so bile članice posebne unije pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za zagotovitev, da so dodatne geografske označbe, zaščitene in registrirane v Uniji, registrirane v mednarodnem registru, je primerno pozneje Komisijo pooblastiti za vložitev zahtevkov za mednarodno registracijo takih dodatnih geografskih označb na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali v izrednih primerih na zahtevo posameznega proizvajalca.

(5)  Za zagotovitev, da so dodatne geografske označbe, zaščitene in registrirane v Uniji, registrirane v mednarodnem registru, tudi po morebitni razširitvi zaščite na geografske označbe za nekmetijske proizvode, je primerno pozneje Komisijo pooblastiti za vložitev zahtevkov za mednarodno registracijo takih dodatnih geografskih označb na lastno pobudo, na zahtevo države članice, Evropskega parlamenta, ustreznih trgovinskih združenj ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali v izrednih primerih na zahtevo posameznega proizvajalca. Komisija bi se morala zato redno posvetovati z vsemi ustreznimi deležniki. Prav tako pristop Unije k Ženevskemu aktu ne bi smel ogrožati sedanje in prihodnje zaščite geografskih označb v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Z vključitvijo geografskih označb v mednarodni register bi se morali zagotavljati kakovostni proizvodi, poštena konkurenca in varstvo potrošnikov. Čeprav imajo geografske označbe pomembno kulturno in ekonomsko vrednost, bi bilo treba njihovo vključitev oceniti glede na vrednost, ustvarjeno za lokalne skupnosti, da bi se podpiral razvoj podeželja in spodbujale nove zaposlitvene možnosti v proizvodnji, predelavi in drugih s tem povezanih storitvah.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Komisija bi morala uporabiti redni mehanizem za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije, da bi vzpostavila stalen dialog z ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Določiti je treba postopek za preklic zavrnitve zaščite, zlasti v primeru nadaljnjega razvoja prava Unije, ki bi omogočal zaščito nekmetijskih geografskih označb.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Mogoče bi sedem držav članic, ki so bile članice posebne unije, želelo prav tako sodelovati pri Ženevskem aktu, da bi zaščitile geografske označbe, za katere ne velja horizontalna zaščita na ravni Unije. Da bi se jim to omogočilo, bi bilo treba razmisliti o tem, da bi jim bilo dovoljeno delno sodelovati pri Ženevskem aktu, ne glede na pristojnosti Unije, kjer je to primerno.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Za kritje kakršnega koli primanjkljaja v proračunu za poslovanje posebne unije bi bilo treba Uniji omogočiti, da zagotovi posebni prispevek v okviru sredstev, ki so za ta namen na voljo v letnem proračunu Unije.

(10)  Za kritje kakršnega koli primanjkljaja v proračunu za poslovanje posebne unije bi bilo treba Uniji omogočiti, da glede na ekonomsko in kulturno vrednost zaščite geografskih označb zagotovi posebni prispevek v okviru sredstev, ki so za ta namen na voljo v letnem proračunu Unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje članstva Unije v posebni uniji bi bilo treba na Komisijo ob pristopu k Ženevskemu aktu prenesti izvedbena pooblastila za določitev seznama geografskih označb za vložitev zahtevka za njihovo mednarodno registracijo pri Mednarodnem uradu za poznejšo vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, zavrnitev ugovora, odločitev o podelitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, ali zavrnitvi te zaščite in preklic zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta7 –

(11)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje članstva Unije v posebni uniji bi bilo treba na Komisijo ob pristopu k Ženevskemu aktu prenesti izvedbena pooblastila za določitev seznama geografskih označb za vložitev zahtevka za njihovo mednarodno registracijo pri Mednarodnem uradu za poznejšo vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, zavrnitev ugovora, odločitev o podelitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, zavrnitvi te zaščite, preklic zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji in za preklic zavrnitve učinkov mednarodne registracije. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta7 – seznam odborov v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 bi bilo treba posodobiti, če bi nadaljnji razvoj prava Unije omogočil zaščito nekmetijskih proizvodov.

__________________

__________________

7 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

7 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Da bi lahko Unija v celoti sodelovala pri Ženevskem aktu, je treba vzpostaviti sistem za zaščito nekmetijskih geografskih označb, določen s horizontalno zakonodajo na ravni Unije. Zato bi bilo zaželeno, da bi Komisija čim prej vložila zakonodajni predlog o razširitvi zaščite, ki je v skladu s pravom Unije priznana za geografske označbe, na nekmetijske proizvode. Do vzpostavitve tega sistema ta uredba ne bi smela vplivati na nekmetijske geografske označbe, ki so zaščitene v državah članicah.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b)  Zaradi še vedno omejenega sodelovanja tretjih držav pogodbenic pri Ženevskem aktu je treba zagotoviti, da Komisija spremlja in ocenjuje sodelovanje Unije pri tem aktu skozi čas. Za izvedbo takega ocenjevanja bi morala Komisija med drugim upoštevati število geografskih označb, ki so zaščitene v skladu s pravom Unije in so bile prijavljene, tiste, ki so jih zavrnile tretje osebe, spremembo števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za povečanje te številke, in število nekmetijskih geografskih označb pogodbenic iz tretjih držav, ki jih je Komisija zavrnila.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene te uredbe se tako za označbe porekla, vključno z označbami porekla, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012 in Uredbi (EU) št. 1308/2013, kot za geografske označbe v nadaljevanju uporablja izraz geografske označbe.

Za namene te uredbe se tako za označbe porekla, vključno z označbami porekla, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012 in Uredbi (EU) št. 1308/2013, kot za geografske označbe v nadaljevanju uporablja izraz geografske označbe, kmetijske in nekmetijske.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Mednarodna registracija geografskih označb po pristopu

Mednarodna registracija geografskih označb po pristopu

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bo Komisija pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta vložila zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

1. Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bo Komisija pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta vložila zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

Komisija pri presoji, ali naj vloži zahtevek za mednarodno registracijo ali ne, upošteva merila iz tretjega odstavka člena 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Komisija sprejme izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama geografskih označb iz prvega odstavka v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

2. Komisija sprejme izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama geografskih označb iz prvega odstavka tega člena v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Ta seznam vsebuje vse evropske geografske označbe, ki so jih v mednarodnem registru že registrirale tiste države članice, ki so bile pogodbenice posebne unije pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu.

 

3. Organ države članice, zainteresirana skupina proizvajalcev ali posamezni proizvajalec, ki uporablja geografsko označbo, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, do ... [šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe] obvesti Komisijo o imenih geografskih označb, za katere želi, da so vključene na seznam geografskih označb iz odstavka 2.

Komisija bo pri vzpostavitvi seznama iz drugega odstavka upoštevala zlasti:

Komisija pri vzpostavitvi seznama iz drugega odstavka vključi vse geografske označbe, o katerih je bila obveščena v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

 

Vendar lahko Komisija v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci zavrne vključitev posamezne geografske označbe na ta seznam in svojo odločitev utemelji, pri čemer upošteva zlasti:

(a)  proizvodno vrednost geografske označbe,

 

(b)  izvozno vrednost geografske označbe,

(b)  izvozno vrednost geografske označbe ali njen izvozni potencial ali oboje;

 

(ba)  posebni gospodarski in regionalni pomen geografske označbe;

(c)  zaščito geografske označbe v okviru drugih mednarodnih sporazumov,

 

(d)  sedanje ali morebitne zlorabe geografskih označb v drugih članicah posebne unije,

 

(e)  skupno število geografskih označb s poreklom z ozemelj drugih članic posebne unije, registriranih v registru Mednarodnega urada (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register).

 

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Poznejša mednarodna registracija geografskih označb Unije

Poznejša mednarodna registracija geografskih označb Unije

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, sprejme izvedbene akte za vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, pri čemer je geografska označba zaščitena in registrirana v skladu s pravom Unije in se nanaša na proizvod s poreklom iz Unije.

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu Komisija na lastno pobudo lahko sprejme, na zahtevo države članice, Evropskega parlamenta, zainteresirane skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, pa mora sprejeti izvedbene akte za vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, pri čemer je geografska označba zaščitena in registrirana v skladu s pravom Unije in se nanaša na proizvod s poreklom iz Unije. Komisija se zato redno posvetuje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije.

Komisija pri presoji, ali naj vloži zahtevek za mednarodno registracijo ali ne, upošteva merila iz tretjega odstavka člena 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Presoja geografskih označb tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

Presoja geografskih označb tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

(1)  Komisija prouči objavo, ki jo uradno sporoči Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta v zvezi z geografskimi označbami, ki so registrirane v mednarodnem registru in v zvezi s katerimi pogodbenica porekla, kot je določeno v členu 1(xv) Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebuje obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)8, ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kot določa pravilo 5(3) navedenega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je trenutno zagotovljena zaščita geografskih označb v Uniji. Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

1.  Komisija prouči objavo, ki jo uradno sporoči Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta v zvezi z geografskimi označbami, ki so registrirane v mednarodnem registru in v zvezi s katerimi pogodbenica porekla, kot je določeno v členu 1(xv) Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebuje obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)8, ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kot določa pravilo 5(3) navedenega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb v Uniji. Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

(2)  Kadar Komisija na podlagi presoje, izvedene v skladu z odstavkom 1, meni, da so pogoji iz navedenega odstavka prima facie izpolnjeni, geografsko označbo, predlagano za zaščito v Uniji, skupaj z vrsto proizvoda in državo porekla objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.  Kadar Komisija na podlagi presoje, izvedene v skladu z odstavkom 1, meni, da so pogoji iz navedenega odstavka prima facie izpolnjeni, geografsko označbo, predlagano za zaščito v Uniji, skupaj z vrsto proizvoda in državo porekla objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

(3)  Kadar Komisija na podlagi presoje, izvedene v skladu z odstavkom 1, meni, da pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni, sprejme odločitev o zavrnitvi zaščite geografske označbe z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 13(1), Komisija sprejme odločitev brez uporabe postopka pregleda iz člena 13(2).

3.  Kadar Komisija na podlagi presoje, izvedene v skladu z odstavkom 1, meni, da pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni, sprejme obrazloženo odločitev o zavrnitvi zaščite geografske označbe z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije obvesti Mednarodni urad v enem letu od prejema obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta.

Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije obvesti Mednarodni urad v enem letu od prejema obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta.

 

3a.  Če po obvestilu o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije zaradi neobstoja zaščite za kategorijo proizvodov med geografskimi označbami Unije nadaljnji razvoj prava Unije omogoča, da se kategorija proizvodov, na katere se nanaša zavrnitev, zaščiti, Komisija ponovno presodi, ali je mogoče predhodno zavrnjeno geografsko označbo zdaj zaščititi na ozemlju Unije.

 

Kadar Komisija na podlagi presoje, izvedene v skladu s tem odstavkom, meni, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, sprejme odločitev o preklicu zavrnitve z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

 

V skladu s členom 16 Ženevskega akta Komisija Mednarodni urad obvesti o preklicu zavrnitve učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije.

_________________

_________________

8 Skupni pravilnik v skladu z Lizbonskim sporazumom in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma, kot ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, http://www.wipo.int/meetings/en/doc_details.jsp?doc_id=376416, dokument WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.

8 Skupni pravilnik v skladu z Lizbonskim sporazumom in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma, kot ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, dokument WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla ali fizična ali pravna oseba z utemeljenim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v dveh mesecih od datuma objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4(2) pri Komisiji vložijo ugovor v enem od uradnih jezikov Unije.

(1)  Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla ali fizična ali pravna oseba z utemeljenim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v šestih mesecih od datuma objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4(2) pri Komisiji vložijo ugovor v enem od uradnih jezikov Unije.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  da se geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, nanaša na proizvod, v zvezi s katerim trenutno ni zagotovljena zaščita geografskih označb v EU;

črtano

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13a

 

Spremljanje in pregled

 

1.   Komisija do... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] oceni sodelovanje Unije pri Ženevskem aktu in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

 

Ocena med drugim temelji na teh vidikih:

 

a)   število geografskih označb, ki so zaščitene v skladu s pravom Unije in v zvezi s katerimi je bilo prejeto obvestilo, z utemeljitvijo izbire teh sporočenih označb in geografskih označb, ki so zaščitene v skladu s pravom Unije in so jih tretje stranke zavrnile;

 

b)   sprememba števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, in ukrepi, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila; ter

 

c)   število nekmetijskih geografskih označb, ki izvirajo iz tretjih držav in jih je Komisija zavrnila.

 

2.   Komisija do... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] po potrebi predloži zakonodajni predlog za razširitev zaščite, ki se v skladu s pravom Unije priznava geografskim označbam, na nekmetijske proizvode v pričakovanju polnega sodelovanja Unije pri Ženevskem aktu.

(1)

  Še ni objavljeno v UL.


OBRAZLOŽITEV

Lizbonski sporazum o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji je pogodba iz leta 1958, ki omogoča zaščito označb porekla v državah pogodbenicah. Sporazum ima trenutno 28 pogodbenic, vključno s sedmimi državami članicami, vendar Unija ni njegova pogodbenica, saj k sporazumu lahko pristopijo le države.

Lizbonski sporazum je bil posodobljen z Ženevskim aktom, ki mednarodnim organizacijam omogoča, da postanejo pogodbenice. Parlament bo tako pozvan, naj odobri pristop Unije k Ženevskemu aktu, da bo lahko Unija v celoti izvajala svojo izključno pristojnost v zvezi s skupno trgovinsko politiko. Ta predlog uredbe bo nato omogočil učinkovito sodelovanje Unije v Lizbonski uniji.

Na splošno poročevalka pozdravlja predlog, ki bo utrdil položaj geografskih označb Unije na mednarodnem prizorišču, pa tudi vodilno vlogo Unije pri zaščiti njene lokalne kulture in proizvajalcev, ter bo prispeval k spodbujanju trgovine za nekatere evropske proizvode v obsegu, ki presega dvostranske sporazume, ki jih je Unija sklenila s svojimi partnerji.

Vendar poročevalka meni, da bi bilo treba obravnavati nekatere pomanjkljivosti predlogov, da bi bili ti čim bolj koristni za geografske označbe Unije.

1.  Poročevalka predlaga, naj Komisija predloži prvi seznam geografskih označb na podlagi prispevkov držav članic in upoštevnih deležnikov, saj so ti najprimernejši za opredelitev ustreznih geografskih označb, ki jih je treba vključiti v mednarodni register. Poleg tega poročevalka meni, da bi morala Komisija na seznam vključiti vse geografske označbe, ki so trenutno zaščitene v skladu s pravom Unije in so jih v mednarodnem registru registrirale države članice, ki so bile članice posebne unije pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu. Ta seznam bi bilo treba posodobiti v poznejši fazi, njegov cilj pa bi morala biti vključitev čim večjega števila geografskih označb Unije. Poleg tega bi moral Parlament imeti možnost, da predlaga registracijo geografskih označb v Lizbonski uniji.

2.  Medtem ko Lizbonski sporazum zajema tako kmetijske kot nekmetijske geografske označbe, Unija ne zagotavlja zaščite za nekmetijske proizvode. To je resna pomanjkljivost, ki trenutno Uniji preprečuje, da bi v celoti sodelovala pri Ženevskem aktu. Poleg tega države članice, ki zaščitijo nekmetijske geografske označbe, teh zaradi izključne pristojnosti Unije ne bodo mogle zaščititi v skladu z Ženevskim aktom. Poročevalka obžaluje nastali položaj, zlasti ker bi ga bilo mogoče rešiti še pred sprejetjem tega akta, saj je Parlament v preteklih letih podal več zahtev za nadaljnji razvoj zaščite te kategorije proizvodov. Poročevalka zato predlaga, naj Komisija hitro uvede instrument za zaščito nekmetijskih geografskih označb s horizontalno zakonodajo. Na podlagi tega predloga je poročevalka predlagala spremembo, da bi zagotovila, da bo ta uredba še vedno ustrezala svojemu namenu v primeru nadaljnjega razvoja prava Unije v zvezi z nekmetijskimi proizvodi.

3.  Sedem držav članic je tudi članic Lizbonske unije in je tako sprejelo zaščito geografskih označb tretjih držav. Poročevalka pozdravlja uvedbo prehodnega obdobja, da bodo lahko te države članice izpolnile mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu. Poročevalka želi tudi poudariti, da bi bilo treba preučiti rešitev, kot je delno sodelovanje teh držav pri Ženevskem aktu, da bi lahko v celoti ohranile zaščito svojih nekmetijskih geografskih označb.

4.  Čeprav Ženevski akt omogoča, da je mednarodna organizacija članica posebne unije, ji ne prizna sistematično glasovalne pravice. Število glasov vsake mednarodne organizacije namreč ustreza številu njenih držav članic, ki so podpisnice akta. Uniji bi bila glede na njeno izključno pristojnost tako odvzeta glasovalna pravica. Poročevalka želi izraziti svojo zaskrbljenost glede tega stanja in predlaga Komisiji, naj preuči možnost rešitve tega vprašanja, na primer z ratifikacijo instrumenta v interesu Unije v državah članicah.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (3.12.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

Pripravljavec mnenja: Christophe Hansen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga je zagotoviti pravni okvir za učinkovito sodelovanje EU v Lizbonski uniji v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) po tem, ko bo EU postala pogodbenica Ženevskega akta. Pripravljavec mnenja pozdravlja sedanji predlog, ki se pojavlja v težkem geopolitičnem kontekstu, kjer ovire na večstranskih forumih žal zmanjšujejo možnosti za vidnejši napredek pri zaščiti geografskih označb. Predlog se osredotoča na več vidikov in med drugim poudarja naslednje:

1.  članstvo EU v Ženevskem aktu bo prineslo velike prednosti. Pripravljavec mnenja pozdravlja morebitno razširjeno zaščito, ki bi jo Ženevski akt ponudil evropskim geografskim označbam. Poleg tega lahko Unija po pristopu k Ženevskemu aktu še naprej išče zaščito za geografske označbe na podlagi dvostranskih sporazumov s trgovinskimi partnerji, ki niso (še) pogodbeniki Ženevskega akta.

2.  Pripravljavec mnenja želi tudi poudariti združljivost sedanjega predloga s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zaradi morebitnih prihodnjih povezav.

3.  EU bi morala predložiti seznam geografskih označb, ki so na seznamih uveljavljenih geografskih označb EU. Seznam bi bilo treba pripraviti v tesnem sodelovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki, pozneje pa se ga lahko prilagodi, da bi odražal nove zahteve na trgih.

4.  Geografske označbe EU bodo načeloma imele hitro in dokončno zaščito na visoki ravni v vseh sedanjih in prihodnjih državah pogodbenicah Ženevskega akta, obenem pa bodo dosegle večji ugled prek večstranskega registra in zaradi širokega geografskega obsega zaščite na podlagi Ženevskega akta.

5.  Sedem držav članic EU je tudi članic Lizbonske unije in je tako sprejelo zaščito geografskih označb tretjih držav. Da bi izpolnili mednarodne obveznosti, sprejete pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, je potrebno prehodno obdobje.

Pripravljavec mnenja se na splošno strinja s temi prilagoditvami, z izjemo naslednjih predlogov sprememb.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...3 postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt)2. Države pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je nastala na podlagi Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji4 (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V posebni uniji Unijo v skladu s členom 3 Sklepa Sveta (EU) .../... zastopa Komisija.

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike in popolnoma skladno s svojimi zavezami na podlagi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...3 postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt)2. Države pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je nastala na podlagi Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji4 (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V posebni uniji Unijo v skladu s členom 3 Sklepa Sveta (EU) .../... zastopa Komisija.

__________________

__________________

2 http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/en/lisbon/trt_lisbon_009en.pdf.

2 http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/en/lisbon/trt_lisbon_009en.pdf.

3 UL L […], […], str. […].

3 UL L […], […], str. […].

4 http://www.wipo.int/export/sites/www/lisbon/en/legal_texts/lisbon_agreement.pdf.

4 http://www.wipo.int/export/sites/www/lisbon/en/legal_texts/lisbon_agreement.pdf.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bi morala Komisija kot prvi korak pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložiti zahtevek za registracijo seznama geografskih označb v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register), ki izvirajo z ozemlja Unije in so zaščitene na njenem ozemlju. Merila za vzpostavitev takega seznama bi morala tako kot v primeru nekaterih dvostranskih in regionalnih sporazumov Unije o zaščiti geografskih označb upoštevati zlasti proizvodno vrednost in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter sedanje ali morebitne zlorabe v zadevnih tretjih državah.

(4)  Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z ustreznimi državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci kot prvi korak pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložiti zahtevek za registracijo seznama geografskih označb v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register), ki izvirajo z ozemlja Unije in so zaščitene na njenem ozemlju. Ta seznam bi moral v največji možni meri vključevati geografske označbe, ki so jih države članice pogodbenice posebne unije že registrirale pred pristopom Evropske unije k Ženevskemu aktu. Poleg tega bi morala merila za vzpostavitev takega seznama tako kot v primeru nekaterih dvostranskih in regionalnih sporazumov Unije o zaščiti geografskih označb upoštevati zlasti proizvodno vrednost in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter sedanje ali morebitne zlorabe v zadevnih tretjih državah.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Za zagotovitev, da so dodatne geografske označbe, zaščitene in registrirane v Uniji, registrirane v mednarodnem registru, je primerno pozneje Komisijo pooblastiti za vložitev zahtevkov za mednarodno registracijo takih dodatnih geografskih označb na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali v izrednih primerih na zahtevo posameznega proizvajalca.

(5)  Za zagotovitev, da so dodatne ali prihodnje geografske označbe, zaščitene in registrirane v Uniji, registrirane v mednarodnem registru, vključno z mogočo razširitvijo zaščite na geografske označbe za nekmetijske proizvode, je primerno pozneje Komisijo pooblastiti za vložitev zahtevkov za mednarodno registracijo takih dodatnih geografskih označb na lastno pobudo ali v primeru nekmetijskih geografskih označb na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali v izrednih primerih na zahtevo posameznega proizvajalca. Pristop Unije k Ženevskemu aktu ne vpliva na sedanjo in prihodnjo zaščito geografskih označb v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini. V zvezi s tem bi morala Komisija uporabiti redni mehanizem za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije, da bi vzpostavila stalen dialog z ustreznimi deležniki.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Zdi se ustrezno, da pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta za vložitev zahtevka pri Mednarodnem uradu za mednarodno registracijo geografske označbe, in pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino navedene mednarodne registracije, krije država članica, iz katere je geografska označba. To ne bi smelo posegati v morebitno odločitev države članice, da zahteva povračilo navedenih pristojbin od skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, za katero se zahteva mednarodna registracija.

(9)  Zdi se ustrezno, da pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta za vložitev zahtevka pri Mednarodnem uradu za mednarodno registracijo geografske označbe, in pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino navedene mednarodne registracije, krije država članica, iz katere je geografska označba.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene te uredbe se tako za označbe porekla, vključno z označbami porekla, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012 in Uredbi (EU) št. 1308/2013, kot za geografske označbe v nadaljevanju uporablja izraz geografske označbe.

Za namene te uredbe se tako za označbe porekla, vključno z označbami porekla, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1151/2012 in Uredbi (EU) št. 1308/2013, kot za geografske označbe v nadaljevanju uporablja izraz geografske označbe, kmetijske in nekmetijske.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bo Komisija pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta vložila zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu bo Komisija pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložila zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije, ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev v primeru nekmetijskih geografskih označb v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama geografskih označb iz prvega odstavka v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Komisija sprejme izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama geografskih označb iz prvega odstavka v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Seznam v največji možni meri vključuje evropske geografske označbe, ki so jih države članice pogodbenice posebne unije že registrirale v mednarodnem registru pred pristopom Evropske unije k Ženevskemu aktu.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija bo pri vzpostavitvi seznama iz drugega odstavka upoštevala zlasti:

Komisija bo pri vzpostavitvi seznama iz drugega odstavka med drugim upoštevala:

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, sprejme izvedbene akte za vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, pri čemer je geografska označba zaščitena in registrirana v skladu s pravom Unije in se nanaša na proizvod s poreklom iz Unije.

Po pristopu Unije k Ženevskemu aktu Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, kmetijsko in nekmetijsko, ki je zaščitena in registrirana v Uniji, sprejme izvedbene akte za vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, pri čemer je geografska označba zaščitena in registrirana v skladu s pravom Unije in se nanaša na proizvod s poreklom iz Unije.

V ta namen Komisija uporabi redni mehanizem za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in evropskimi proizvajalci.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija pri presoji, ali naj vloži zahtevek za mednarodno registracijo ali ne, upošteva merila iz tretjega odstavka člena 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se navedeni izvedbeni akti sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija prouči objavo, ki jo uradno sporoči Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta v zvezi z geografskimi označbami, ki so registrirane v mednarodnem registru in v zvezi s katerimi pogodbenica porekla, kot je določeno v členu 1(xv) Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebuje obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)8, ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kot določa pravilo 5(3) navedenega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je trenutno zagotovljena zaščita geografskih označb v Uniji. Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

(1)  Komisija prouči objavo, ki jo uradno sporoči Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta v zvezi z geografskimi označbami, ki so registrirane v mednarodnem registru in v zvezi s katerimi pogodbenica porekla, kot je določeno v členu 1(xv) Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebuje obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)8, ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kot določa pravilo 5(3) navedenega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb v Uniji. Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

_________________

_________________

8 Skupni pravilnik v skladu z Lizbonskim sporazumom in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma, kot ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, http://www.wipo.int/meetings/en/doc_details.jsp?doc_id=376416, dokument WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.

8 Skupni pravilnik v skladu z Lizbonskim sporazumom in Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma, kot ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, http://www.wipo.int/meetings/en/doc_details.jsp?doc_id=376416, dokument WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.

Obrazložitev

Uredba bi morala upoštevati kakršen koli prihodnji razvoj zakonodaje EU, na primer v smislu zaščite nekmetijskih geografskih označb.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  da se geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, nanaša na proizvod, v zvezi s katerim trenutno ni zagotovljena zaščita geografskih označb v EU;

(e)  da se geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, nanaša na proizvod, v zvezi s katerim v času ugovora ni zagotovljena zaščita geografskih označb v EU;

Obrazložitev

Uredba bi morala upoštevati kakršen koli prihodnji razvoj zakonodaje EU, na primer v smislu zaščite nekmetijskih geografskih označb.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

To ne posega v morebitno odločitev države članice, da zahteva povračilo zneskov iz prvega odstavka od skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca, ki uporablja geografsko označbo, za katero se zahteva mednarodna registracija.

črtano

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Referenčni dokumenti

COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

10.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

INTA

10.9.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Christophe Hansen

29.8.2018

Obravnava v odboru

20.11.2018

 

 

 

Datum sprejetja

10.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Yannick Jadot, France Jamet, Elsi Katainen, Jude Kirton-Darling, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Dita Charanzová, Sajjad Karim, Seán Kelly, Gabriel Mato, Georg Mayer, Ralph Packet, Johannes Cornelis van Baalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paloma López Bermejo, Francisco José Millán Mon, Anders Sellström, Miguel Urbán Crespo, Marco Zullo

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39

+

ALDE

Johannes Cornelis van Baalen, Dita Charanzová, Elsi Katainen, Marietje Schaake

ECR

Sajjad Karim, Ralph Packet, Joachim Starbatty

EFDD

Tiziana Beghin, Marco Zullo

ENF

France Jamet, Danilo Oscar Lancini, Georg Mayer

GUE/NGL

Paloma López Bermejo, Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz, Miguel Urbán Crespo

NI

David Borrelli

PPE

Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christophe Hansen, Seán Kelly, Gabriel Mato, Francisco José Millán Mon, Sorin Moisă, Franck Proust, Tokia Saïfi, Anders Sellström, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Yannick Jadot

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (30.11.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Evropski parlament kot stališče v prvi obravnavi sprejme predlog Komisije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Referenčni dokumenti

COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

10.9.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

10.9.2018

Pripravljavka mnenja

Datum imenovanja

Adina-Ioana Vălean

30.8.2018

Datum sprejetja

27.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, György Hölvényi, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Jiří Maštálka, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Gentile, Christophe Hansen, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Ulrike Müller, Alojz Peterle, Keith Taylor, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Edward Czesak, Jens Geier, Jude Kirton-Darling, Vladimír Maňka, Anna Záborská

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

49

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Jan Huitema, Valentinas Mazuronis, Ulrike Müller, Frédérique Ries

ECR

Edward Czesak, Mark Demesmaeker, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Martina Anderson, Stefan Eck, Anja Hazekamp, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling , Françoise Grossetête, Christophe Hansen, György Hölvényi, Giovanni La Via, Peter Liese, Alojz Peterle, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Adina-Ioana Vălean, Anna Záborská

S&D

Paul Brannen, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jens Geier, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jude Kirton Darling, Jo Leinen, Vladimír Maňka, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Tiemo Wölken

8

-

ECR

John Procter

EFDD

Julia Reid

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Martin Häusling, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Keith Taylor

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

Pismo, ki ga je Czesław Adam Siekierski, predsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, 1. oktobra 2018 poslal Pavlu Svobodi, predsedniku Odbora za pravne zadeve

Prevod

Spoštovani gospod predsednik,

odbor AGRI je bil zaprošen za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (COM(2018)0365 – 2018/0189 (COD)), za katerega je odbor JURI pristojni odbor.

Vendar so koordinatorji odbora AGRI na seji dne 29. avgusta 2018 sklenili, da ob upoštevanju tega, da je predlog v bistvu tehnične narave, ne bodo podali uradnega zakonodajnega mnenja, temveč bodo pristojnemu odboru namesto tega v obliki tega pisma posredovali splošne pripombe.

Glavno sporočilo, ki ga želimo posredovati poročevalki in pripravljavcem mnenja, poročevalcema v senci in drugim članom odbora JURI, ki ta predlog obravnavajo, je, da je treba poudariti, da je ustrezna zaščita označb porekla in geografskih označb temeljnega pomena za kmetijski in agroživilski sektor EU, saj se velika večina imen, ki jih te označbe porekla oziroma geografske označbe zajemajo, nanaša na živilske proizvode. Kot je opozorjeno v obrazložitvenem memorandumu predloga, je ta vrsta zaščite temeljnega pomena za spodbujanje kakovosti, zagotavljanje zaupanja potrošnikov, ohranjanje tradicije, prispevanje k sposobnosti preživetja podeželskih območij in – najpomembneje – za zagotavljanje znatne cenovne premije proizvajalcem.

Odbor AGRI je imel pri oblikovanju notranje zakonodaje EU na tem področju odločilno vlogo (zlasti s sprejetjem uredb (EU) št. 1151/2012 in 1308/2013). Na mednarodni ravni pa je vedno podpiral splošno politiko EU, da se zaščita označb porekla in geografskih označb prek dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov spodbuja in povečuje, čeprav so nekateri naši trgovinski partnerji temu jasno nasprotovali. V tem pogledu pristop Unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma in s tem povezan zakonodajni predlog, s katerim se zagotavlja, da bo v okviru tega večstranskega instrumenta dejansko sodelovala, nedvomno predstavljata pozitiven razvoj.

Glede vsebine predloga želi odbor AGRI podati naslednje tri pripombe:

očitno je, da bi moral biti glavni cilj Komisije pri izvajanju pristojnosti v skladu s predlagano uredbo, da zagotovi zaščito kar največjega možnega števila imen EU v mednarodnem registru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). EU se mora pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih (kot sta sporazum CETA ali sporazum, o katerem trenutno potekajo pogajanja z Mercosurjem) pogosto zadovoljiti z zelo omejenim seznamom imen, zaradi česar so proizvajalci, katerih označbe porekla oziroma geografske označbe niso vključene na ta seznam, zelo nezadovoljni. V večstranskem kontekstu, kot je sistem Lizbonskega sporazuma, v katerem vse sodelujoče države priznavajo vrednost in koristi ustrezne zaščite označb porekla in geografskih označb, pa bi si morala Komisija brez oklevanja odločno in ambiciozno prizadevati za to, da bi bila v register vključena vsa imena EU (ali vsaj tista, ki imajo v mednarodni trgovini dejansko vrednost).

Vrednost sistema Lizbonskega sporazuma kot orodja za mednarodno zaščito naših označb porekla in geografskih označb je nekoliko zmanjšana, ker v tem sistemu sodeluje zelo omejeno število udeležencev. Pri zadnjem štetju se je izkazalo, da je Lizbonski sporazum podpisalo le 23 držav, ki niso članice EU, od tega je bila le ena (Turčija) med desetimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU. Zato bi si morala EU kar najbolj prizadevati, da bi druge države spodbudila k temu, da pristopijo k sistemu Lizbonskega sporazuma, in si prek dvostranskih pogajanj z nesodelujočimi državami še naprej prizadevati, da bi zaščitila svoje označbe porekla in geografske označbe, ki jih s tem večstranskim instrumentom ni mogoče zaščititi.

Z institucionalnega vidika pa želi odbor AGRI nazadnje poudariti, da bi se v skladu s sedanjim zakonodajnim predlogom vse pomembne odločitve EU – v zvezi z npr. seznamom geografskih označb, ki jih je treba vključiti v začetni zahtevek za zaščito in registracijo, poznejšo vložitvijo dodatnih zahtevkov EU, odobritvijo ali zavrnitvijo zaščite geografskih označb tretjih držav ali naknadno razveljavitvijo te zaščite – sprejele z izvedbenimi akti, s čimer bi bile te odločitve skoraj v celoti izven nadzora Parlamenta. Zato se zastavlja vprašanje, ali ne bi pri uporabi te uredbe predvideli neke vrste prispevek Parlamenta, med drugim na primer tako, da se mu omogoči, da odobri prvotni seznam geografskih označb, ki ga pripravi Komisija v skladu s členom 2, ali da bi po potrebi sam zahteval vložitev dodatnih zahtevkov v skladu s členom 3.

Če bi vaša poročevalka ali vi želeli nadaljevati razpravo z nami o tem vprašanju, sem vam seveda še naprej v celoti na voljo. In upam, da bodo zgornje ideje vključene v zakonodajno poročilo, ki ga pripravlja odbor JURI.

Lep pozdrav

Czesław Adam SIEKIERSKI

V vednost:  predsedniku Odbora za mednarodno trgovino Berndu Langeju


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Referenčni dokumenti

COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD)

Datum predložitve EP

27.7.2018

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

10.9.2018

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

INTA

10.9.2018

ENVI

10.9.2018

AGRI

10.9.2018

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Virginie Rozière

24.9.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

6.12.2018

 

 

 

Datum sprejetja

23.1.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Pascal Durand, Angelika Niebler, Virginie Rozière, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lola Sánchez Caldentey

Datum predložitve

28.1.2019


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

21

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

ENF

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Luis de Grandes Pascual, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand, Julia Reda

2

-

ECR

Sajjad Karim, Kosma Złotowski

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 12. februar 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov