VMESNO POROČILO o osnutku sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani in ki ga skleneta Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo
8.2.2019 - (12183/1/2011 – C8-0059/2015 – 1998/0031R(NLE))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Ramona Nicole Mănescu
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani in ki ga skleneta Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo
(12183/1/2011 – C8-0059/2015 – 1998/0031R(NLE))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta in Komisije (12183/1/2011),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani (12288/2011),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100(2), 207, 209 in 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v skladu z drugim odstavkom člena 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0059/2015),
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o srednjeazijski regiji, zlasti z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za Srednjo Azijo[1], z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo[2], z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo[3] in z dne 22. aprila 2009 o Začasnem trgovinskem sporazumu s Turkmenistanom[4] ter svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije[5],
– ob upoštevanju Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani iz leta 1999, ki ga je Svet sklenil 27. julija 2009 (5144/1999) ter rednih sestankov skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi tega sporazuma,
– ob upoštevanju memoranduma o soglasju na področju energetike, ki sta ga maja 2008 podpisala Evropska unija in Turkmenistan,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), h katerima je Turkmenistan pristopil,
– ob upoštevanju letnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Turkmenistanom,
– ob upoštevanju zaveze, ki jo je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejela v svojem pismu Odboru za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2015, ki vsebuje vidike, navedene v odstavku 3,
– ob upoštevanju pisma podpredsednice/visoke predstavnice predsedniku Odbora za zunanje zadeve z dne 5. julija 2018, v katerem je izrazila podporo sporazumu o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom,
– ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,
– ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0072/2019),
A. ker je Srednja Azija regija, v kateri je Evropska unija vedno bolj dejavna;
B. ker je bil sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom parafiran leta 1997 in podpisan leta 1998; ker je od takrat 14 držav članic od 15 izvirnih podpisnic ratificiralo ta sporazum (zadnja preostala država je Združeno kraljestvo); ker je Turkmenistan ta sporazum ratificiral leta 2004; ker se za pristop k temu sporazumu za države članice, ki so k EU pristopile po tem, ko je bil sporazum podpisan, uporabljata ločen protokol in postopek ratifikacije;
C. ker bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju po popolni ratifikaciji prvotno sklenjen za obdobje 10 let in nato obnovljen vsako leto, kar EU omogoča odstop od sporazuma, če bi se pojavili resni dvomi glede spoštovanja človekovih pravic ali druge resne kršitve; ker lahko strani ta sporazum tudi spremenita, da bi upoštevali najnovejše spremembe;
D. ker se je Svet aprila 2009 v okviru izbirnega, zakonsko neobvezujočega postopka posvetoval z Evropskim parlamentom o začasnem trgovinskem sporazumu (v nadaljevanju: začasni sporazum) s Turkmenistanom;
E. ker sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) določili referenčne vrednosti, glede na katere bi bilo treba meriti napredek Turkmenistana, in merila, ki omogočajo nadaljnje sodelovanje, v skladu z mednarodno priznanimi standardi o pravni državi, dobrem upravljanju in človekovih pravicah;
F. ker bi morali spoštovanje demokracije, temeljnih in človekovih pravic ter načel tržnega gospodarstva, ki so bistveni elementi začasnega sporazuma (kot je določeno v členu 1 tega sporazuma in členu 2 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju), ostati dolgoročni cilji Turkmenistana; ker je možna enostranska prekinitev izvajanja v primeru, da ena od strani krši te elemente;
G. ker se je Odbor za zunanje zadeve po obravnavi osnutka priporočila glede soglasja Parlamenta k sklenitvi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in osnutka poročila z dne 8. maja 2015, ki je priložen temu priporočilu in vsebuje predlog resolucije, dne 24. maja 2016 odločil, da začasno prekine postopek, dokler ne bo menil, da je bil v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in načel pravne države dosežen zadosten napredek, in se odločil, da začne sedanji začasni postopek;
H. ker je nadaljnja veljavnost referenčnih vrednosti za napredek Turkmenistana na področju človekovih pravic, kot je Parlament poudaril v svojih prejšnjih resolucijah, bistvenega pomena za načelno in skladno politiko EU za odnose s to državo;
I. ker je Turkmenistan leta 2015 sprejel nacionalni akcijski načrt za človekove pravice za obdobje 2016–2020, ki je bil pripravljen leta 2013 s pomočjo Programa OZN za razvoj;
J. ker je Turkmenistan sklenil mednarodne sporazume, kot so MPDPP, MPESKP in konvencije MOD;
1. poziva Svet, Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj nujno določijo naslednje kratkoročne referenčne vrednosti za merjenje trajnostnega napredka državnih organov Turkmenistana, in sicer na podlagi priporočil OZN, OVSE in EBRD ter preden poda soglasje k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju:
Politični sistem, pravna država in dobro upravljanje
(i) jasna ločitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti ter, med drugim, omogočanje in zagotavljanje dejanske udeležbe prebivalstva v državnih procesih odločanja, vključno s posvetovanjem z mednarodnimi strokovnjaki, kot sta Beneška komisija Sveta Evrope in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, o skladnosti ustave Turkmenistana s temi demokratičnimi načeli, in dokazana pripravljenost Turkmenistana, da upošteva priporočila teh organizacij v zvezi z reformami;
(ii) odprava omejitev za registracijo in delovanje nevladnih organizacij;
Človekove pravice in temeljne svoboščine
(iii) uresničevanje zavez turkmenistanske vlade iz njenega nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice za obdobje 2016–2020;
(iv) končanje skrivnih pridržanj in prisilnih izginotij, prisilnega dela, mučenja ter razkritje usode ali nahajališča izginulih oseb, kar bo družinam omogočilo, da ostanejo v stiku s pridržanimi osebami; priznanje državnih oblasti, da so v državi politični zaporniki, in neoviran dostop do države za mednarodne organizacije in neodvisne nadzornike, vključno z Mednarodnim odborom rdečega križa;
(v) zagotovitev neoviranega dostopa do različnih virov informacij in zlasti omogočanje ljudem, da dostopajo do alternativnih virov informacij, tudi do mednarodnih komunikacijskih sredstev, in da imajo telekomunikacijske naprave, kot so zasebne satelitske antene ali cenovno dostopne internetne povezave;
(vi) konec preganjanja in ustrahovanja neodvisnih novinarjev ter aktivistov civilne družbe in aktivistov za človekove pravice, ki prebivajo v državi ali v tujini, vključno z njihovimi družinskimi člani; zagotavljanje svobode izražanja in zbiranja;
(vii) omogočanje obiskov OZN ter mednarodnih in regionalnih organizacij za človekove pravice, ki so zanje zaprosile in še čakajo na odgovor;
(viii) konec neformalnega in samovoljnega sistema prepovedi potovanj in zagotovitev, da bo osebam, ki jim je bilo prepovedano zapustiti državo, omogočeno svobodno potovanje;
2. poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj upoštevajo naslednja dolgoročna priporočila za trajnosten in verodostojen napredek:
Politični sistem, pravna država in dobro upravljanje
(i) spoštovanje načel političnega pluralizma in demokratične odgovornosti s pravilno delujočimi političnimi strankami in drugimi organizacijami, brez vmešavanja;
(ii) nadaljnje izvajanje reform na vseh ravneh v skladu s cilji OZN glede trajnostnega razvoja in na vseh področjih uprave, zlasti v sodstvu ter preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj;
(iii) trdni in učinkoviti zaščitni ukrepi pred korupcijo na visoki ravni, pranjem denarja, organiziranim kriminalom in nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami;
(iv) popolno izvajanje zakona o prepovedi dela otrok;
Človekove pravice in temeljne svoboščine
(v) splošno spoštovanje mirnega in legitimnega uveljavljanja pravice do svobode izražanja, svobode združevanja ter svobode veroizpovedi ali prepričanja;
(vi) splošna svoboda gibanja, tako v državi kot zunaj nje;
3. poudarja, da mora Evropski parlament pozorno spremljati in opazovati razvoj dogodkov v Turkmenistanu in izvajanje vseh delov sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ko bo ta začel veljati; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj uveljavi mehanizem za spremljanje človekovih pravic in se mu javno zaveže, da bo Parlament s strani Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) ustrezno obveščen o izvajanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ko bo ta začel veljati, in zlasti o njegovih ciljih in upoštevanju člena 2, da se bo lahko odzval na razvoj dogodkov na terenu v primeru zabeleženih in dokazanih hudih kršitev človekovih pravic; izpostavlja možnost mehanizma za prekinitev izvajanja sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, če bi prišlo do takšnih primerov, in v zvezi s tem pozdravlja pismo podpredsednice/visoke predstavnice Odboru za zunanje zadeve z dne 16. decembra 2015, v katerem so navedeni naslednji cilji:
(i) zagotavljanje, da bo Evropski parlament ustrezno obveščen o uveljavljanju določb o človekovih pravicah in demokratizaciji iz sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, vključno s pomembnimi informacijami o razvoju dogodkov na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, in da bo na zahtevo pravočasno obveščen pred in po srečanjih Sveta za sodelovanje, odvisno od ustreznih pravil o zaupnosti;
(ii) tesnejše sodelovanje z Evropskim parlamentom in civilno družbo pri pripravah na letne dialoge o človekovih pravicah ter poročanju;
(iii) posvetovanje z Evropskim parlamentom med pripravami na posodobitev strategije EU glede človekovih pravic za Turkmenistan;
4. pozdravlja najavo podpredsednice/visoke predstavnice iz novembra 2018 v zvezi z vzpostavitvijo polnopravne delegacije EU v Ašhabadu; poudarja, da bi morala nova delegacija pripraviti vzajemno koristno strategijo sodelovanja, prilagojeno razvojnim pogojem in zahtevam Turkmenistana, spremljati razmere v državi, vključno s kršitvami človekovih pravic in posameznimi zaskrbljujočimi primeri, začeti dialog z različnimi političnimi, družbenimi in gospodarskimi akterji v državi, omogočiti diplomacijo na terenu ter izboljšati upravljanje in nadzor projektov, ki se financirajo z instrumenti EU za zunanje financiranje;
5. sklene, da bo premislil o soglasju, ko bo ocenil, da so Komisija, Svet, podpredsednica/visoka predstavnica in državne oblasti Turkmenistana ustrezno obravnavali priporočila iz odstavkov 1 in 3;
6. naroči svojemu predsedniku, naj pozove Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, da Parlamentu redno posredujejo izčrpne informacije o razmerah v Turkmenistanu;
7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici ter vladi in parlamentu Turkmenistana.
OBRAZLOŽITEV
Svet je leta 1998 prvič pozval Parlament, naj poda soglasje k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, potem ko je bil ta podpisan istega leta, vendar Parlament poziva ni obravnaval iz razlogov, povezanih s pomanjkanjem spoštovanja pravne države, demokracije in človekovih pravic.
Priporočilo Odbora za soglasje ter spremljajoče poročilo sta bila sprejeta 26. januarja 2011, vendar nista bila obravnavana na plenarnem zasedanju, saj pravna podlaga poziva Sveta ni ustrezala pravicam, pridobljenim z Lizbonsko pogodbo, pa tudi iz drugih razlogov, povezanih s pozivom Parlamenta k mehanizmu za spremljanje človekovih pravic v tej državi.
Svet je 19. februarja 2015 drugič pozval Parlament k soglasju k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.
Osnutek priporočila za soglasje k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter spremljajoče poročilo z resolucijo, ki ju je pripravila sedanja poročevalka, sta bila objavljena 7. maja 2015.
Pred prvo izmenjavo mnenj o soglasju in spremljajočem poročilu se je Odbor za zunanje zadeve 22. junija 2015, prav tako na poziv poročevalke, odločil, da začasno ustavi njuno obravnavo, dokler ne bo doseženo soglasje s podpredsednico/visoko predstavnico Mogherini o izvajanju nadzorovanja sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, zlasti v zvezi z mehanizmom za spremljanje človekovih pravic, ki bo vključeval Parlament in civilno družbo.
Podpredsednica/visoka predstavnica je 16. decembra 2015 Odboru poslala pismo, v katerem je predstavila splošne elemente takšnega mehanizma spremljanja. Na tej osnovi se je razširjeno predsedstvo 1. februarja 2016 odločilo, da je to zadostna podlaga za to, da Odbor znova začne postopek.
Vendar je zaradi vloženih predlogov sprememb in razprav med prvo izmenjavo mnenj 11. aprila 2016 ob navzočnosti posebnega predstavnika EU za Srednjo Azijo Petra Buriana ter drugih posvetovalnih sestankov med poslanci, vključenimi v postopek, ki so potekali maja 2016, postalo jasno, da še ni bila dosežena jasna večina za to, da bi se v Odboru izglasovalo soglasje, in sicer zaradi vtisa, da Turkmenistan ne spoštuje dovolj pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic, kljub temu, da je dosegel določen napredek z nedavnimi zakonodajnimi reformami.
Glede na navedeno je Odbor 24. maja 2016 odobril poziv poročevalke za začasno zaustavitev priporočila za soglasje, skupaj s spremljajočo resolucijo, dokler se v Odboru ne bo doseglo soglasje za pozitivno glasovanje o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.
Istočasno je bila odobrena prošnja poročevalke za ločen postopek, ki bi Parlamentu omogočil, da izrazi stališče o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, preden poda soglasje, v vmesnem poročilu/resoluciji na podlagi člena 99(5).
Namen tega vmesnega poročila je vključiti naslednje elemente:
1) Določitev kratkoročnih uresničljivih in verodostojnih referenčnih vrednosti, glede na katere bo mogoče meriti napredek turkmenistanskih oblasti, zlasti na področjih pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic. Komisija, Svet in podpredsednica/visoka predstavnica so pozvani, da Parlamentu poročajo o doseženem napredku, na podlagi katerega se lahko Evropski parlament odloči glasovati o soglasju.
Poročevalka poziva Odbor, naj izkoristi priložnost, ki se ponuja v odnosih med EU in Turkmenistanom, iz naslednjih razlogov: nazadovanje gospodarstva zaradi strmega padca cen energentov, ki predstavljajo glavnino prihodka države, zlasti, ker je skoraj ves izvoz plina iz Turkmenistana namenjen na Kitajsko; odprtost turkmenistanskih oblasti do vzpostavitve nove distribucije energentov, tudi v Evropo, s čimer bi prispevali k energijski neodvisnosti EU od Rusije; ponovni vzpon ruskih interesov v regiji in nezanimanje ZDA za dobro upravljanje v škodo drugih varnostnih in energetskih interesov v regiji; ne nazadnje zavezanost EU spodbujanju spoštovanja demokracije, pravne države in človekovih pravic, kar je mogoče najbolje doseči s tesnejšim sodelovanjem na vseh področjih politike in sektorskega sodelovanja v okviru mehanizmov, predvidenih v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ko bo ratificiran (kot so Svet za sodelovanje, Odbor za sodelovanje in Odbor za parlamentarno sodelovanje).
2) Dolgoročna priporočila za trajnosten in verodostojen napredek pri političnem sistemu, pravni državi in upravljanju, človekovih pravicah in svobodi, ki bi jih bilo treba upoštevati po začetku veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.
3) Pozdraviti je treba sporazum o izvajanju mehanizma za spremljanje človekovih pravic, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica Mogherini na podlagi zgoraj omenjenega pisma z dne 16. decembra 2015 predlagala Parlamentu, in pozvati, da se ta mehanizem uvede, ko bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju začel veljati, to pa vključuje naslednje:
– zagotavljanje, da bo Parlament ustrezno obveščen o spoštovanju določb o človekovih pravicah in demokratizaciji iz sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, vključno s pomembnimi informacijami o razvoju dogodkov na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, in da bo na zahtevo obveščen pred in po srečanjih s svetom za sodelovanje, odvisno od ustreznih pravil o zaupnosti;
– tesnejše sodelovanje s Parlamentom in civilno družbo pri pripravah na letne dialoge o človekovih pravicah ter obveščanju o njih;
– posvetovanje s Parlamentom med pripravami na posodabljanje strategije EU glede človekovih pravic za Turkmenistan.
Tak mehanizem bi moral Evropskemu parlamentu omogočiti, da se odzove na razvoj dogodkov na terenu v primeru dokumentiranih in dokazanih hudih kršitev katerih koli človekovih pravic in morebiti zahteva prekinitev izvajanja sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.
4) Pozdraviti je treba najavo podpredsednice/visoke predstavnice Mogherini iz novembra 2018 v zvezi z vzpostavitvijo polnopravne delegacije EU v Ašhabadu, kar je obljubila že njena predhodnica. To bi moralo pripomoči k diplomatskemu vplivu EU v tej državi, pa tudi k posrednim stikom z njenimi prebivalci, s čimer bi se znatno okrepile zmogljivosti za spremljanje razmer na področju človekovih pravic.
Če bo Parlament sprejel resolucijo na podlagi tega vmesnega poročila, bi lahko Odbor za zunanje zadeve redno ocenjeval napredek pri izvajanju meril iz tega poročila, in sicer v sodelovanju z drugimi ustreznimi organi Parlamenta. Če bo obveljalo mnenje, da je bil napredek zadosten in da je trajnosten, bi se lahko Odbor odločil, da znova začne postopek soglasja, skupaj s spremljajočim poročilom, da bi dosegli pozitivno priporočilo o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
Sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom |
||||
|
Referenčni dokumenti |
|||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
AFET
|
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
INTA
|
BUDG
|
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
INTA 23.4.2018 |
BUDG 23.4.2018 |
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Ramona Nicole Mănescu 11.3.2015 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
4.2.2019 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
44 1 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Michèle Alliot-Marie, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Hilde Vautmans |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Brando Benifei, Neena Gill, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Patricia Lalonde, Soraya Post, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Helmut Scholz |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
José Blanco López, Santiago Fisas Ayxelà, Ingeborg Gräßle, Karin Kadenbach, Gabriel Mato, Joachim Schuster, Ramón Luis Valcárcel Siso, Flavio Zanonato |
||||
|
Datum predložitve |
8.2.2019 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
44 |
+ |
|
|
ALDE |
Iveta Grigule-Pēterse, Patricia Lalonde, Javier Nart, Hilde Vautmans |
|
|
ECR |
Bas Belder, Marek Jurek, Charles Tannock |
|
|
GUE/NGL |
Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Helmut Scholz |
|
|
PPE |
Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Santiago Fisas Ayxelà, Michael Gahler, Ingeborg Gräßle, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Gabriel Mato, Francisco José Millán Mon, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Ramón Luis Valcárcel Siso |
|
|
S&D |
Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Karin Kadenbach, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Soraya Post, Joachim Schuster, Flavio Zanonato |
|
|
VERTS/ALE |
Klaus Buchner, Barbara Lochbihler |
|
|
1 |
- |
|
|
NI |
Georgios Epitidios (Georgios Epitideios) |
|
|
1 |
0 |
|
|
NI |
Dobromir Sośnierz |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani