POROČILO o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo
8.2.2019 - (2018/2158(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Sandra Kalniete
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2015 o odnosih med EU in Rusijo[1],
– ob upoštevanju sporazumov, doseženih v Minsku dne 5. in 19. septembra 2014 ter 12. februarja 2015[2],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji[3] in o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov[4],
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[5],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Rusiji z dne 14. marca 2016,
– ob upoštevanju nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018, podeljene ukrajinskemu filmskemu ustvarjalcu Olegu Sencovu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2018 o Rusiji, zlasti primer ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju[7],
– ob upoštevanju končnega poročila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) o predsedniških volitvah v Ruski federaciji z dne 18. marca 2018,
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0073/2019),
A. ker je EU skupnost, ki temelji na nizu skupnih vrednot, med katerimi so mir, svoboda, demokracija, pravna država ter spoštovanje temeljnih in človekovih pravic;
B. ker se zaveda, da so načela iz Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine iz leta 1975 in Pariške listine OVSE iz leta 1990 temelji miru na evropski celini;
C. ker so te vrednote podlaga za odnose EU s tretjimi stranmi;
D. ker morajo odnosi EU z Rusijo temeljiti na načelih mednarodnega prava, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in mirnemu reševanju sporov, ker pa Rusija teh načel ne spoštuje, so odnosi EU z njo trenutno omejeni na sodelovanje na izbranih področjih v skupnem interesu, kakor so opredeljena v sklepih Sveta za zunanje zadeve z dne 14. marca 2016, in na verodostojno odvračanje;
E. ker EU ostaja naklonjena tesnejšemu odnosu in dialogu, s katerim bi ta odnos vzpostavili, ter si želi vrnitve k tvornim odnosom z Rusijo, ko bodo ruske oblasti izpolnile svoje mednarodne in pravne obveznosti ter dokazale resnično zavezo Rusije za ponovno vzpostavitev izgubljenega zaupanja; ker bi bil konstruktiven in predvidljiv odnos vzajemno koristen in v najboljšem primeru v interesu obeh strani;
F. ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVS) zavezala k spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic; ker se zaradi nenehnih hudih kršitev načel pravne države in sprejemanja restriktivnih zakonov v zadnjih nekaj letih vse pogosteje pojavljajo pomisleki o tem, ali Rusija izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in obveznosti na nacionalni ravni; ker Rusija ni izvršila več kot tisoč sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;
G. ker številna vladna poročila kažejo na izredno povečanje ruskih sovražnih dejavnosti vohunjenja v zadnjih letih, ki dosegajo najvišje ravni od konca hladne vojne;
H. ker ostajata izvajanje sporazumov iz Minska in splošno spoštovanje mednarodnega prava osnovni pogoj za tesnejše sodelovanje z Rusijo; ker je EU kot odziv na rusko nezakonito priključitev Krima in hibridno vojskovanje Rusije proti Ukrajini sprejela več omejevalnih ukrepov, ki jih je treba ohraniti, dokler ne bodo izpolnjeni sporazumi iz Minska;
I. ker od leta 2015 v odnosih med EU in Rusijo prihaja do novih spornih točk, ki vključujejo: rusko posredovanje v Siriji in vmešavanje v državah, kot sta Libija in Srednjeafriška republika; obsežne vojaške vaje (Zapad 2017); rusko vmešavanje z namenom vplivanja na volitve in referendume ter ustvarjanja napetosti v evropskih družbah; podporo strankam, usmerjenim proti EU, in skrajnodesničarskim gibanjem s strani Kremlja; omejevanje temeljnih svoboščin in množično kršenje človekovih pravic v Rusiji; širjenje nastrojenosti proti osebam LGTBI; zatiranje politične opozicije; sistematično zatiranje zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in civilne družbe v Rusiji, vključno s samovoljnim pridržanjem Ojuba Titijeva, vodjo urada centra za človekove pravice Memorial v Čečeniji, ali primerom Jurija Dmitrijeva iz karelijske podružnice Memoriala; stigmatiziranje civilnodružbenih aktivistov z oznako „tuji agenti“; hude kršitve človekovih pravic v severnem Kavkazu, zlasti v Republiki Čečeniji (ugrabitve, mučenje, zunajsodne usmrtitve, prirejanje kazenskih zadev itd.); diskriminacijo tatarske manjšine na zasedenem Krimu ter politično motivirano preganjanje Alekseja Navalnega in številnih drugih, pa tudi umore, med katerimi sta najopaznejša primera Borisa Nemcova in Sergeja Magnickega; kibernetske in hibridne napade ter umore, ki jih na evropskih tleh izvajajo agenti ruske obveščevalne službe, pri tem pa uporabljajo kemično orožje; ustrahovanje, aretacije in odvzemanje prostosti tujim državljanom v Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom, tudi dobitniku nagrade Saharova za leto 2018 Olegu Sencovu in številnim drugim; organizacijo nezakonitih in neupravičenih volitev v Donbasu; izvedba nedemokratičnih predsedniških volitev, pri katerih ni bilo prave izbire in so se omejevale temeljne svoboščine; kampanje dezinformiranja in nezakonito izgradnjo mostu čez ožino Kerč; obsežno militarizacijo nezakonito zasedenega in priključenega Krima ter delov Črnega morja in Azovskega morja; omejitve mednarodne plovbe v Azovskem morju skozi ožino Kerč, tudi za ladje, ki plujejo pod zastavami držav članic EU; nezakonit napad na plovila ukrajinske mornarice in aretacijo ukrajinskih vojakov v ožini Kerč; kršitvami sporazumov o nadzoru nad orožjem, zatiralno okolje za novinarje in neodvisne medije s stalnimi pridržanji novinarjev in blogerjev; uvrstitev Rusije, kar zadeva svobodo medijev v letu 2018, na 148. mesto svetovnega indeksa svobode tiska, ki rangira 180 držav;
J. ker je center za človekove pravice Memorial do 1. marca 2018 beležil 143 primerov političnih zapornikov, od tega jih je bilo 97 preganjanih iz verskih razlogov; ker analiza seznama političnih zapornikov centra za človekove pravice Memorial kaže, da so bili v letu 2017 v 23 primerih ljudje preganjani za kazniva dejanja, povezana z javnimi dogodki (množični nemiri, nasilna dejanja proti javnemu organu), v 21 primerih, ki so bili večinoma povezani z objavljanjem prispevkov na internetu, pa je bil pregon sprožen na podlagi „protiekstremističnih“ členov kazenskega zakonika;
K. ker je Rusija neposredno ali posredno udeležena v številnih daljših konfliktih v svojem sosedstvu, in sicer v Pridnestrju, Južni Osetiji, Abhaziji, Donbasu in Gorskem Karabahu, kar je resna ovira za razvoj in stabilnost udeleženih sosednjih držav, spodkopava njihovo neodvisnost ter omejuje njihove svobodne in suverene odločitve;
L. ker je konflikt v vzhodni Ukrajini traja več kot štiri leta in je v njem življenje izgubilo več kot 10.000 ljudi, od tega skoraj tretjina civilistov, več tisoč civilistov pa je bilo v konfliktu ranjenih;
M. ker sedanje vztrajne napetosti in konfrontacije med EU in Rusijo niso v interesu nobene od strani; ker bi morali komunikacijski kanali ostati odprti, kljub nespodbudnim rezultatom; ker nova delitev celine ogroža varnost EU in Rusije;
N. ker je Rusija trenutno najpomembnejše zunanja dobaviteljica zemeljskega plina za EU; ker ima energija v odnosih med EU in Rusijo še vedno osrednjo in strateško vlogo; ker Rusija uporablja energijo kot sredstvo za zaščito in spodbujanje svojih zunanjepolitičnih interesov; ker se odvisnost EU od ruske dobave plina od leta 2015 povečuje; ker lahko EU z bolj raznovrstno oskrbo z energijo in manjšo odvisnostjo od Rusije izboljša svojo odpornost na zunanje pritiske; ker mora EU, ko gre za energetsko varnost, nastopiti enotno in pokazati močno notranjo solidarnost; ker velika odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženega in doslednega pristopa Evrope do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah; ker EU, njene države članice in države vzhodnega partnerstva potrebujejo zanesljivejšo in bolj strateško energetsko infrastrukturo, da bi izboljšale odpornost na ruske hibridne dejavnosti;
O. ker neodgovorna dejanja ruskih lovskih letal v bližini zračnega prostora držav članic EU in Nata ogrožajo varnost civilnih poletov in bi lahko ogrozili varnost evropskega zračnega prostora; ker je Rusija izvajala obsežne provokativne vojaške manevre v neposredni bližini EU;
P. ker Rusija še vedno ne upošteva sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezujočih odločb Stalnega arbitražnega sodišča, na primer v zadevi Naftogaz, kar spodkopava delovanje mednarodnih mehanizmov za reševanje trgovinskih sporov;
Q. ker je ruska policentrična vizija koncerta sil v nasprotju s zavzemanjem EU za multilateralizem in mednarodno ureditev, ki temelji na pravilih; ker bi se z ruskim upoštevanjem in podpiranjem multilateralne, na pravilih temelječe ureditve ustvarili pogoji za tesnejše odnose z EU;
R. ker ruski organi nezakonito zasedene regije še naprej obravnavajo kot notranji del ruskega ozemlja, tako da predstavnikom teh ozemelj omogočijo udeležbo v zakonodajnih in izvršilnih organih Ruske federacije, kar je kršenje mednarodnega prava;
S. ker je Svet 21. decembra 2018 na podlagi ocene izvajanja sporazumov iz Minska gospodarske sankcije, ki so usmerjene v nekatere sektorje ruskega gospodarstva, podaljšal do 31. julija 2019;
T. ker Rusija s svojim delovanjem krši mednarodno pravo in mednarodne zaveze ter dobre sosedske odnose;
U. ker sta v strateških dokumentih Ruske federacije EU in NATO prikazana kot glavna nasprotnika Rusije;
Izzivi in skupni interesi
1. poudarja, da gre pri nezakoniti zasedbi in priključitvi Krima, ki je ukrajinska regija, neposredni in posredni vpletenosti Rusije v oborožene konflikte v vzhodnem delu Ukrajine ter pri nenehnem ruskem kršenju ozemeljske celovitosti Gruzije in Moldavije za namerno kršenje mednarodnega prava, demokratičnih načel in temeljnih vrednot; ostro obsoja kršitve človekovih pravic, ki jih na zasedenih ozemljih izvajajo ruski predstavniki;
2. poudarja, da EU ne more načrtovati postopne normalizacije odnosov, dokler Rusija ne bo v celoti izvedla sporazumov iz Minska in ponovno vzpostavila ozemeljske celovitosti Ukrajine; v zvezi s tem poziva EU, naj celovito in kritično ponovno oceni svoje odnose z Rusko federacijo;
3. poudarja, da v sedanjih okoliščinah Rusije ni mogoče več šteti za „strateško partnerico“; meni, da se načela iz člena 2 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ne spoštujejo več in da bi bilo zato treba ponovno preučiti smiselnost tega sporazuma; meni, da bi moral vsak okvir za odnose med EU in Rusijo temeljiti na polnem spoštovanju mednarodnega prava, helsinških načel OVSE, demokratičnih načel, človekovih pravic in pravne države ter omogočati dialog o obvladovanju svetovnih izzivov, krepitvi globalnega upravljanja in zagotavljanju izvrševanja mednarodnih pravil, zlasti z namenom zagotavljanja evropske ureditve miru, pa tudi varnosti v sosedstvu EU in na zahodnem Balkanu;
4. meni, da bi bilo izvajanje sporazumov iz Minska dokaz pripravljenosti Rusije za prispevanje k reševanju konflikta v vzhodni Ukrajini in njene sposobnosti, da zagotovi varnost v Evropi; poudarja, da bi se morala nujno nadaljevati posvetovanja v sklopu procesa normandijske četverice, vključno z večjo vlogo EU; ponavlja svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine;
5. meni, da je pomembno umiriti sedanjo napetost in v posvetovanju z Rusijo zmanjšati tveganje za nesporazume, napačne razlage in napačno razumevanje; vendar priznava, da mora biti EU odločna, kar zadeva njena pričakovanja glede Rusije; poudarja pomen sodelovanja med EU in Rusijo v ureditvi, ki temelji na mednarodnih predpisih, in pomen pozitivnega sodelovanja v mednarodnih in večstranskih organizacijah, katerih članica je Rusija, zlasti v okviru OVSE, v zvezi s spornimi vprašanji in krizami;
6. odločno obsoja vpletenost Rusije v zadevo Skripal ter v kampanje dezinformiranja in kibernetske napade, ki jih izvajajo ruske obveščevalne službe in so usmerjeni v destabilizacijo javnih in zasebnih komunikacijskih infrastruktur ter zaostrovanje napetosti v EU in njenih državah članicah;
7. je zelo zaskrbljen zaradi povezav med rusko vlado ter skrajno desnimi in populističnimi nacionalističnimi strankami in vladami v EU, na primer na Madžarskem, ki ogrožajo temeljne vrednote Unije, ki so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in izražene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic;
8. poleg tega obžaluje prizadevanja Rusije za destabilizacijo držav kandidatk za članstvo v EU, zlasti na primer s podporo, ki jo Moskva zagotavlja organizacijam in političnim silam, ki nasprotujejo Prespanskem sporazumu, s katerim naj bi se končal dolgoletni spor o imenu med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo;
9. meni, da so ruski državni akterji posegli v referendumsko kampanjo o brexitu z javnimi in prikritimi sredstvi, vključno s socialnimi mediji in potencialno nezakonito finančno podporo, kar trenutno preiskujejo organi Združenega kraljestva;
10. poudarja, da je, če se želimo izogniti nadaljnji napetosti, pomembno povečati vzajemno preglednost pri dejavnostih vojske in mejne straže; močno obsoja rusko kršenje zračnega prostora držav članic EU; poziva k jasnemu kodeksu ravnanja v zvezi z zračnim prostorom, ki ga uporabljajo vojaška in civilna letala; v zvezi s tem močno obsoja ruske večkratne kršitve teritorialnih voda in zračnega prostora držav v regiji Baltskega morja; obsoja Rusko federacijo zaradi njene odgovornosti za sestrelitev letala na letu MH17 nad vzhodno Ukrajino leta 2014, kot je dokazala skupina mednarodnih preiskovalcev, in poziva, naj se odgovorne privede pred sodišče;
11. obžaluje znatno poslabšanje razmer na področju človekovih pravic ter splošno razširjene in neupravičene omejitve pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja v Rusiji ter izraža veliko zaskrbljenost zaradi nenehnega zatiranja, nadlegovanja in preganjanja zagovornikov človekovih pravic, protestnih aktivistov in drugih kritikov;
12. je zelo zaskrbljen, ker Rusija tako očitno kaže svojo vojaško moč, izraža grožnje drugim državam in z resničnimi dejanji izraža voljo in pripravljenost za uporabo vojaške sile proti drugim državam, vključno z naprednim jedrskim orožjem, kot je leta 2018 večkrat ponovil predsednik Putin;
13. obsoja stalno vladno zatiranje drugačnih mnenj in svobode medijev ter represijo nad aktivisti, političnimi nasprotniki in tistimi, ki javno izrazijo nestrinjanje z vlado;
14. izraža zaskrbljenost zaradi poročil o samovoljnih pridržanjih in mučenju moških, ki naj bi bili geji, v Čečeniji, in obsoja izjave čečenske vlade o zanikanju obstoja homoseksualcev v njihovi državi in spodbujanju nasilja nad osebami LGBTI;
15. poudarja, da je pri svetovnih izzivih, kot so podnebne spremembe, okolje, energijska varnost, digitalizacija skupaj z algoritemskim odločanjem in umetno inteligenco, zunanjepolitična in varnostna vprašanja, neširjenje orožja za množično uničevanje, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter spremembe v občutljivem arktičnem okolju, potrebno selektivno sodelovanje z Rusijo;
16. izraža zaskrbljenost zaradi potencialno več sto milijard evrov, ki jih vsako leto prek EU operejo ruska podjetja in posamezniki, ki želijo legitimirati prihodke od korupcije, in poziva k preiskavi teh kaznivih dejanj;
17. poudarja, da se pranje denarja in organizirane kriminalne finančne dejavnosti Rusije uporabljajo za subverzivne politične namene ter pomenijo grožnjo evropski varnosti in stabilnosti; meni, da je obseg tega pranja denarja takšen, da predstavlja del sovražnih dejavnosti, ki so namenjene spodkopavanju, dezinformiranju in destabilizaciji, hkrati pa podpira kriminalne dejavnosti in korupcijo; ugotavlja, da ruske dejavnosti pranja denarja v EU pomenijo grožnjo suverenosti in pravni državi vseh držav članic, v katerih Rusija te dejavnosti izvaja; poudarja, da je to grožnja evropski varnosti in stabilnosti ter velik izziv za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije;
18. obsoja dejavnosti pranja denarja, nezakonite finančne dejavnosti in druge načine gospodarske vojne, ki jih izvaja Rusija; poziva pristojne finančne organe v EU, naj za preprečevanje ruskih dejavnosti pranja denarja okrepijo tako medsebojno sodelovanje kot sodelovanje z ustreznimi obveščevalnimi in varnostnimi službami;
19. v zvezi s tem poudarja, da ni ne časa ne prostora za nove večje pobude;
20. poudarja, da je stališče EU glede sankcij zoper Rusijo odločno, dosledno in usklajeno ter bodo te sankcije podaljšane, dokler se bodo nadaljevale ruske kršitve mednarodnega prava, vseeno pa EU potrebuje dodatno usklajevanje in doslednost pri svojem pristopu do Rusije na področju zunanje in varnostne politike; v zvezi s tem poziva države članice, naj opustijo programe zlatih vizumov/potnih listov, ki koristijo ruskim oligarhom, ki pogosto podpirajo Kremelj, in lahko ogrozijo učinkovitost mednarodnih sankcij; ponovno poziva k sprejetju evropskega „zakona Magnicki“ in poziva Svet, naj brez nepotrebnega odlašanja nadaljuje delo na tem področju; poziva države članice, naj na evropski ravni polno sodelujejo glede svoje politike do Rusije;
21. poudarja, da restriktivni ciljni ukrepi v zvezi z vzhodno Ukrajino in zasedenim Krimom niso usmerjeni proti ruskemu prebivalstvu, temveč nekaterim posameznikom in podjetjem, povezanim z ruskim vodstvom;
22. v zvezi s tem poudarja, da sta doslednost notranjih in zunanjih politik EU ter boljše usklajevanje slednjih bistvena za bolj dosledno, učinkovito in uspešno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi do Rusije, poudarja, da to velja zlasti na področjih politik, kot so evropska obrambna unija, evropska energetska unija, kibernetska obramba in strateška komunikacijska orodja;
23. obsoja kršitev ozemeljske celovitosti sosednjih držav, do katere je prišlo tudi pri nezakoniti ugrabitvi državljanov teh držav, da bi jim bilo mogoče soditi pred ruskim sodiščem; nadalje obsoja rusko zlorabo Interpola z objavo razpisov ukrepov za iskane osebe – t. i. rdečih opozoril – za preganjanje političnih nasprotnikov;
24. obsoja dejanja Rusije v Azovskem morju, saj predstavljajo kršitev mednarodnega pomorskega prava in mednarodnih obveznosti Rusije, ter izgradnjo mostu čez ožino Kerč in polaganje podvodnih kablov do nezakonito priključenega Krimskega polotoka brez soglasja Ukrajine; ostaja zelo zaskrbljen zaradi ruske militarizacije Azovskega morja, črnomorske regije in območja Kaliningrada, pa tudi zaradi ponavljajočih se kršitev teritorialnih voda evropskih držav v Baltskem morju;
25. ponavlja, da odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije; zahteva, da Ruska federacija konča zasedbo gruzijskih ozemelj Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije ter v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije; poudarja, da mora Ruska federacija brezpogojno izpolniti vse določbe sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, zlasti zavezo o umiku vseh vojaških sil z ozemlja Gruzije;
26. poudarja, da rusko nespoštovanje mednarodnih norm – v tem primeru nespoštovanje svobode morij in dvostranskih sporazumov ter nezakonita priključitev Krima – pomeni grožnjo za ruske sosede v vseh delih Evrope, ne le v črnomorski regiji, temveč tudi na območju Baltskega morja in v Sredozemlju; poudarja, da je v zvezi z vsemi temi vidiki pomembno razviti odločno politiko do Rusije;
27. ugotavlja, da sta predsedniške volitve 18. marca 2018 opazovali mednarodna misija za opazovanje volitev v okviru ODIHR in parlamentarna skupščina OVSE; ugotavlja, da je v končnem poročilu misije za opazovanje volitev ODIHR navedeno, da so volitve potekale v preveč nadzorovanem pravnem in političnem okolju, ki so ga zaznamovali stalen pritisk na kritične glasove, omejitve temeljnih svoboščin zbiranja, združevanja in izražanja ter omejitve pri registraciji kandidatov in posledično pomanjkanje prave konkurence;
28. je zaskrbljen zaradi stalne ruske podpore avtoritarnim režimom in državam, kot so Severna Koreja, Iran, Venezuela, Sirija, Kuba, Nikaragva in druge, ter zaradi njene stalne prakse blokiranja mednarodnih ukrepov z uporabo veta v Varnostnem svetu OZN;
Področja v skupnem interesu
29. poudarja podporo petim načelom, v skladu s katerimi se vodi politika EU do Rusije, in poziva k podrobnejši opredelitvi načela selektivnega sodelovanja; priporoča, da se pozornost posveti vprašanjem v zvezi z regijo MENA ter severno in arktično regijo, terorizmom, nasilnim ekstremizmom, neširjenjem orožja, nadzorom nad orožjem, strateško stabilnostjo v kibernetskem prostoru, migracijami in podnebnimi spremembami, vključno s skupnimi prizadevanji za zaščito skupnega celovitega načrta ukrepanja (JCPOA) z Iranom, ki ga je potrdil Varnostni svet OZN, in končanjem vojne v Siriji; poudarja, da se morajo posvetovanja med EU in Rusijo v zvezi s kibernetskim terorizmom in organiziranim kriminalom sicer nadaljevati, a ruske sistematične hibridne grožnje zahtevajo odločne odvračilne ukrepe; v zvezi s tem poziva k dialogu o povezljivosti med EU, Rusijo, Kitajsko in osrednjo Azijo;
30. poudarja, da je EU trenutno največja trgovinska partnerica Rusije in da bo svoj položaj ključne gospodarske partnerice ohranila še kar nekaj časa, vseeno pa plinovod Severni tok 2 povečuje odvisnost EU od ruske dobave plina, ogroža notranji trg EU ter ni v skladu niti z energetsko politiko EU niti z njenimi strateškimi interesi, zato ga je treba ustaviti; poudarja, da se EU še naprej zavzema za dokončanje evropske energetske unije in diverzifikacijo svojih energetskih virov; poudarja, da se noben nov projekt ne bi smel izvajati brez predhodne pravne ocene skladnosti z zakonodajo EU in dogovorjenimi političnimi prednostnimi nalogami; obžaluje politiko Rusije, da svoje energetske vire uporablja kot politično orodje za uveljavljanje, ohranjanje in povečevanje političnega vpliva in pritiska nad območjem, za katero meni, da lahko upravičeno vpliva nanj, in nad končnimi potrošniki;
31. poudarja, da programi čezmejnega sodelovanja med EU in Rusijo ter konstruktivno sodelovanje v partnerstvih severne dimenzije in v Barentsovi evroarktični regiji prinašajo oprijemljive rezultate za prebivalce mejnih območij na obeh straneh ter podpirajo trajnostni razvoj teh območij; v zvezi s tem priporoča, da se še naprej spodbujajo vsa ta pozitivna področja konstruktivnega sodelovanja;
32. ugotavlja pomen medosebnih stikov, na primer prek izobraževanja in kulture;
33. poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj povečajo svoja prizadevanja pri iskanju rešitve za t. i. zamrznjene konflikte v vzhodnem sosedstvu, da bi zagotovili večjo varnost in stabilnost za vzhodne partnerice EU;
Priporočila
34. poudarja, kako pomembna je nenehna politična in finančna podpora, namenjena medosebnim stikom na splošno ter zlasti aktivistom civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic, blogerjem, neodvisnim medijem, preiskovalnim novinarjem, akademikom in javnim osebam, ki izrazijo svoje mnenje, ter nevladnim organizacijam; poziva Komisijo, naj načrtuje ambicioznejšo in dolgoročnejšo finančno in institucionalno pomoč ter pomoč za krepitev zmogljivosti za rusko civilno družbo iz obstoječih zunanjih finančnih instrumentov, in poziva države članice, naj dodatno prispevajo k tej pomoči; spodbuja države članice, naj dejavno izvajajo smernice EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic, tako da zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in drugim aktivistom zagotavljajo učinkovito in pravočasno podporo in zaščito; predvsem spodbuja države članice, naj izdajajo dolgoročne vizume zagovornikom človekovih pravic, ki so izpostavljeni tveganju, in njihovim družinskim članom; podpira povečanje sredstev za usposabljanje novinarjev in izmenjave z evropskimi novinarji ter za instrumente, ki spodbujajo človekove pravice in demokracijo, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter Evropska ustanova za demokracijo (EED);
35. poziva k več medosebnim stikom s poudarkom na mladih, krepitvi dialoga in sodelovanju med strokovnjaki iz EU in Rusije, raziskovalci, civilnimi družbami in lokalnimi organi ter k okrepljeni izmenjavi študentov, udeležencev poklicnih usposabljanj in mladih, zlasti v okviru programa Erasmus+; v zvezi s tem podpira povečano financiranje novih programov Erasmus+ za obdobje 2021–2027; ugotavlja, da EU ruskim državljanom ponuja več priložnosti za akademsko mobilnost kot druge mednarodne partnerske države;
36. poziva k brezpogojni izpustitvi vseh zagovornikov človekovih pravic in drugih oseb, pridržanih zaradi mirnega uveljavljanja pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja, vključno z direktorjem centra za človekove pravice Memorial v Republiki Čečeniji Ojubom Titijevim, ki se mu sodi na podlagi izmišljenih obtožb posedovanja drog; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih in zakonitih pravic teh oseb, vključno z dostopom do odvetnika in zdravstvene oskrbe, telesno celovitostjo in dostojanstvom ter varstvom pred sodnim nadlegovanjem, inkriminacijo in samovoljno aretacijo;
37. ugotavlja, da so organizacije civilne družbe pogosto prešibke, da bi lahko znatno vplivale na boj proti korupciji v Rusiji, pri čemer se nevladne organizacije sistematično odvrača od dejavnega sodelovanja v kakršnih koli protikorupcijskih prizadevanjih ali spodbujanju javne integritete; poudarja, da je treba civilno družbo vključiti v neodvisno spremljanje uspešnosti protikorupcijskih politik; poziva Rusijo, naj pravilno izvaja mednarodne protikorupcijske standarde, ki jih določata na primer Konvencija OZN proti korupciji in Konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (konvencija o boju proti podkupovanju);
38. poudarja, da mora biti spodbujanje človekovih pravic in pravne države v središču sodelovanja EU z Rusijo; zato poziva EU in države članice, naj še naprej izpostavljajo vprašanja človekovih pravic v vseh stikih z ruskimi uradniki; spodbuja EU, naj stalno poziva Rusijo k razveljavitvi ali spremembi vseh zakonov in predpisov, ki niso združljivi z mednarodnimi standardi človekovih pravic, vključno z določbami, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, zbiranja in združevanja;
39. obsoja poskuse ruske vlade, da bi blokirala storitve sporočanja prek interneta in spletišča; poziva rusko vlado, naj ohranja temeljne pravice svobode izražanja in zasebnosti na spletu in zunaj njega;
40. poziva institucije EU in države članice, naj povečajo prizadevanja za krepitev odpornosti, zlasti na kibernetskem in medijskem področju, vključno z mehanizmi za odkrivanje in preprečevanje vmešavanja v volitve; izraža veliko zaskrbljenost, ker sta reakcija in odziv EU na rusko propagandno kampanjo in obsežne neposredne napade z dezinformacijami nezadostna in bi ju bilo treba dodatno okrepiti, zlasti pred prihodnjimi evropskimi volitvami maja 2019; v zvezi s tem poudarja, da je treba znatno povečati finančna sredstva EU in človeške vire za projektno skupino East Stratcom; poziva, naj se v vseh državah članicah podpreta evropska industrija kibernetske varnosti in delujoč digitalni notranji trg ter okrepijo raziskave; v zvezi s tem podpira, da East Stratcom spodbuja evropske vrednote v ruščini; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za preprečevanje dezinformacij ter poziva države članice in vse ustrezne akterje EU, naj izvajajo svoje ukrepe, zlasti pred prihajajočimi evropskimi volitvami maja 2019; poziva, naj se okrepi odpornost proti kibernetskim napadom ter naj se v vseh državah članicah podpre evropska industrija kibernetske varnosti in okrepijo raziskave;
41. poziva EU, naj razmisli o oblikovanju zavezujočega pravnega okvira na ravni EU in mednarodni ravni za obravnavanje hibridnega vojskovanja, ki bi omogočil zanesljiv odziv Unije na kampanje, ki ogrožajo demokracijo ali pravno državo, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami proti tistim, ki so odgovorni za organizacijo in izvajanje teh kampanj;
42. meni, da sta za smiseln dialog potrebni trdnejša enotnost med državami članicami in jasnejša komunikacija glede „rdečih črt“ na strani EU; zato poudarja, da bi morala biti EU, če bo Rusija nadaljevala s kršenjem mednarodnega prava, pripravljena sprejeti nadaljnje sankcije, vključno s ciljnimi sankcijami zoper posameznike, ter omejiti dostop do finančnih sredstev in tehnologije; vseeno poudarja, da ti ukrepi niso usmerjeni proti ruskemu prebivalstvu, temveč ciljnim posameznikom; poziva Svet, naj opravi poglobljeno analizo učinkovitosti in strogosti veljavnega sistema sankcij; pozdravlja odločitev Sveta, da naloži omejevalne ukrepe za evropska podjetja, vpletena v nezakonito izgradnjo mostu čez ožino Kerč; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi vpletenosti teh podjetij, ki so s tem zavedno ali nezavedno spodkopale sistem sankcij EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni in preveri izvajanje veljavnih omejevalnih ukrepov EU, države članice pa, naj si izmenjujejo informacije o vseh nacionalnih carinskih ali kazenskih preiskavah v primerih morebitnih kršitev;
43. poziva k uvedbi vseevropskega mehanizma, ki bo omogočal pregled financiranja političnih strank in posledični ukrepanje, da bi preprečili uporabo nekaterih strank in gibanj za destabilizacijo evropskega projekta od znotraj;
44. obsoja povečanje obsega in števila ruskih vojaških urjenj, pri katerih ruske sile vadijo ofenzivne scenarije z uporabo jedrskega orožja;
45. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj brez odlašanja pripravita zakonodajni predlog „zakona Magnitski“ (globalni režim sankcij EU zaradi kršitev človekovih pravic) na ravni EU, ki bo omogočal prepoved izdajanja vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zaseg premoženja in deležev v nepremičninah na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ki so odgovorni za korupcijo ali hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da je treba takoj pripraviti seznam sankcij, da bi zagotovili učinkovito izvajanje evropskega „zakona Magnitski“;
46. poziva EU, naj preveri uporabo veljavnih omejevalnih ukrepov EU in izmenjavo informacij med državami članicami, da bi zagotovila, da sistem sankcij EU proti dejanjem Rusije ne bo ogrožen, temveč se bo uporabil sorazmerno z grožnjami, ki jih predstavlja Rusija; poudarja, da bi bila ublažitev sankcij nevarna, če Rusija ne bo z jasnimi ukrepi in ne le z besedami pokazala, da spoštuje meje v Evropi ter suverenost svojih sosed in drugih držav, pa tudi mednarodne norme in sporazume; ponavlja, da bo normalizacija odnosov mogoča šele, ko bo Rusija v celoti spoštovala pravila in se bo samoomejevala tako, da bo delovala na miroljuben način;
47. ponavlja, da Rusija nima pravice veta glede evroatlantskih prizadevanj evropskih držav;
48. poziva Komisijo, naj skrbno spremlja posledice ruskih protisankcij za gospodarske subjekte in po potrebi razmisli o izravnalnih ukrepih;
49. poudarja, da je mogoče konflikt v vzhodni Ukrajini rešiti le po politični poti; spodbuja ukrepe za krepitev zaupanja v regiji Donbas; podpira mandat za napotitev mirovnih sil OZN v to vzhodnoukrajinsko regijo; ponovno poziva k imenovanju posebnega odposlanca EU za Krim in regijo Donbas;
50. obsoja samovoljni ukrep, da se politikom EU, med njimi sedanjim in nekdanjim poslancem Evropskega parlamenta, in uradnikom EU prepove dostop do ruskega ozemlja; poziva, naj se nemudoma in brezpogojno vzajemno odpravi prepoved vstopa;
51. poziva Rusijo, naj takoj izpusti politične zapornike, vključno s tujimi državljani, in novinarje;
52. poziva Rusijo, naj tesno sodeluje pri mednarodni preiskavi sestrelitve letala na letu MH17, ki bi utegnila pomeniti vojni zločin; obsoja vse poskuse pomilostitve odgovornih ali odločitve v zvezi s tem, pa tudi zavlačevanje pri kazenskem pregonu, saj je treba storilce privesti pred sodišče;
53. poziva rusko vlado, naj ne blokira resolucij Varnostnega sveta OZN o razmerah v Siriji, v katerih so obravnavani nasilje nad civilisti, vključno z uporabo kemičnega orožja, hude kršitve ženevskih konvencij in kršitve univerzalnih človekovih pravic;
54. podpira hitro vzpostavitev evropske energetske unije, ki bi v prihodnje zajemala tudi vzhodne partnerje; poudarja vlogo, ki jo lahko v tem smislu ima ambiciozna politika energetske učinkovitosti in izkoriščanja obnovljivih virov energije; odločno obsoja pritiskanje Rusije na Belorusijo, naj se odpove svoji neodvisnosti; poudarja, da bi morala EU neodvisno od napredka strategije EU za Rusijo okrepiti svojo zavezanost in podporo svojim vzhodnim partnericam ter podpreti reforme za krepitev varnosti in stabilnosti, demokratičnega upravljanja in pravne države;
55. podpira povečanje sredstev za Evropsko ustanovo za demokracijo, izmenjavo novic v ruskem jeziku ter za druge instrumente, namenjene napredovanju demokracije in človekovih pravic v Rusiji in drugje;
56. poziva ruske organe, naj obsodijo komunizem in sovjetski režim ter naj kaznujejo storilce kaznivih dejanj, storjenih med njegovo vladavino;
57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
- [1] UL C 407, 4.11.2016, str. 35.
- [2] Protokol o izidu posvetovanj tristranske kontaktne skupine, podpisan 5. septembra 2014, in sveženj ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, sprejet 12. februarja 2015.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0266.
- [4] UL C 35, 31.1.2018, str. 38.
- [5] UL C 408, 30.11.2017, str. 43.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0259.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0435.
MANJŠINSKO MNENJE
Stanje političnih odnosov med EU in Rusijo
Člen 52a(4) Poslovnika
Helmut Scholz, Sabine Lösing
Potrebna je temeljita preusmeritev politike EU do Rusije. Za današnje odnose med EU in Rusko federacijo so značilni napetost, oboroževalna tekma in zaostrovanje političnih in vojaških soočenj, kar ogroža mir in stabilnost v Evropi. EU bi morala svojo kritično oceno notranjih dogodkov v Rusiji in njene zunanje politike dopolniti s samokritično analizo lastne politike, ki je ravno tako potrebna z vidika razvoja pristopa Ruske federacije do EU-28.
EU in Rusija bi morali brez pogojevanja obravnavati medsebojne razlike in začeti dialog, ki bo usmerjen v rezultate. Da bi bila takšna temeljita prenova odnosov mogoča, bi bilo treba najprej odpraviti sankcije za poslance parlamenta, ki si prizadevajo za ponovno odprtje medparlamentarnega dialoga. EU in Rusija morata prispevati h krepitvi evropskega reda miru, ki bo zagotavljal varnost vsem, tudi državam v skupnem sosedstvu, ter si prizadevati za razorožitev, krepitev demokracije, pravne države zagotavljanje vseh človekovih pravic, spodbujanje stikov civilne družbe in spodbujati trgovinsko in gospodarsko sodelovanje.
Začeti bi bilo treba priprave za nadomestitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z novim okvirnim sporazumom. Vprašanja, povezana z varnostjo, kot sta pogodbi INF in START, krepitev zaupanja in razoroževanje bi morala biti visoko na dnevnem redu, pa tudi skupna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in krepitev večstranske trgovine. Obnoviti bi bilo treba projekt partnerstva za modernizacijo in pogajanja o liberalizaciji vizumskega režima. Obnoviti je treba sodelovanje na področju energetike. EU bi morala začeti dialog na visoki ravni o sodelovanju z Evrazijsko gospodarsko unijo.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
4.2.2019 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 4 15 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Michèle Alliot-Marie, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Brando Benifei, Neena Gill, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Patricia Lalonde, Soraya Post, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Helmut Scholz |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
José Blanco López, Santiago Fisas Ayxelà, Ingeborg Gräßle, Karin Kadenbach, Joachim Schuster, Ramón Luis Valcárcel Siso, Julie Ward, Flavio Zanonato |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
27 |
+ |
|
ALDE |
Iveta Grigule-Pēterse, Javier Nart, Hilde Vautmans |
|
ECR |
Bas Belder, Marek Jurek, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden |
|
PPE |
Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Santiago Fisas Ayxelà, Michael Gahler, Ingeborg Gräßle, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Francisco José Millán Mon, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Ramón Luis Valcárcel Siso |
|
S&D |
Clare Moody |
|
VERTS/ALE |
Klaus Buchner, Barbara Lochbihler |
|
4 |
- |
|
GUE/NGL |
Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Helmut Scholz |
|
NI |
Georgios Epitidios (Georgios Epitideios) |
|
S&D |
Andrejs Mamikins |
|
15 |
0 |
|
ALDE |
Patricia Lalonde |
|
NI |
Dobromir Sośnierz |
|
S&D |
Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Karin Kadenbach, Arne Lietz, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Soraya Post, Joachim Schuster, Julie Ward, Flavio Zanonato |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani