POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

27.2.2019 - (COM(2018)0372 – C8‑0227/2018 – 2018/0197(COD)) - ***I

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Andrea Cozzolino


Postopek : 2018/0197(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0094/2019
Predložena besedila :
A8-0094/2019
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0372),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 177, 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0227/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 [1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018 [2],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj pa tudi mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0094/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]1 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]1 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

__________________

__________________

1 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

1 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Kohezijskim skladom, Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR) ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), da se bodo medsebojno dopolnjevali, kjer bo to koristno za pripravo uspešnih projektov.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropskega stebra socialnih pravic. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo socialne in dohodkovne neenakosti, nadaljevanje boja proti revščini, ohranitev in spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest s pripadajočimi pravicami in da ESRR in Kohezijski sklad spodbujata enake možnosti za vse, in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada bi morala spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Naložbe v okviru ESRR bi morale v sinergiji z ESS+ prispevati k spodbujanju socialnega vključevanja in boju proti revščini ter povečanju kakovosti življenja državljanov v skladu z obveznostmi iz Konvencije OZN o pravicah invalidov in Konvencije OZN o otrokovih pravicah , da bi tako prispevale k otrokovim pravicam .

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju notranje in zunanje demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. ESRR mora biti pri oblikovanju in izvajanju programov bolj specifično usmerjen v demografske spremembe, ki so ključni izziv in prednostno področje. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in odgovornosti ter delitev prizadevanj med državami članicami pri upravljanju migracij, bi lahko kohezijska politika s sprejetjem pristopa, ki želi zaščititi dostojanstvo in pravice migrantov, prispevala k vključevanju beguncev in migrantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, tudi z vidika vzajemne krepitve povezave med vključevanjem in lokalno gospodarsko rastjo, zlasti z zagotavljanjem infrastrukturne podpore za mesta in lokalne organe, ki sodelujejo pri izvajanju politik vključevanja;

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri zmanjševanju razlik v ravni razvoja in usklajevanju neenakih razmer v regijah EU, soočanju s socialnimi razlikami, novimi izzivi in zagotovili vključujoče družbe in visoko raven varnosti ter za preprečitev marginalizacije in radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne, sodobne in dostopne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot so komunikacije, javni promet, energija ter univerzalne, kakovostne javne storitve, ki so bistvene pri odpravljanju regionalnih in socialnih razlik, podpiranju socialne kohezije in regionalnega razvoja ter spodbujanju podjetij in ljudi, naj ostanejo v lokalnem okolju.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture v vsej Uniji, tudi na podeželskih območjih, kjer ima velik pomen za mala in srednja podjetja, ter k spodbujanju trajnostne večmodalne mobilnosti s poudarkom na hoji, kolesarjenju, javnem prevozu in skupni mobilnosti, ki ne onesažuje.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Številni največji izzivi v Evropi vse bolj vplivajo na marginalizirane romske skupnosti, ki pogosto živijo v v mikroregijah z omejenimi možnostmi, kjer ni varne in dostopne pitne vode, kanalizacije in elektrike in kjer ni možnosti prevoza, digitalne povezljivosti, sistemov obnovljive energije ali odpornosti na nesreče. Zato ESRR in Kohezijski sklad prispevata k izboljšanju življenjskih razmer Romov in polnemu uresničevanju njihovega potenciala kot državljanov EU, države članice pa zagotovijo, da vseh pet ciljev politike ESRR in Kohezijskega sklada vključuje tudi Rome.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Da bi izboljšali splošno upravno zmogljivost institucij in upravljanje v državah članicah, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podporne ukrepe v okviru vseh specifičnih ciljev.

(12)  Da bi prispevali k ustreznemu upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju dobrih praks in inovacij na področju pametne specializacije in krožnega gospodarstva, izboljšali splošno upravno zmogljivost institucij in upravljanje v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni na načelih upravljanja na več ravneh, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba spodbujati strukturne ukrepe za krepitev upravnih zmogljivostv podporo vsem specifičnim ciljem. Ker temeljijo na merljivih ciljih in ker so državljani in podjetja poučeni o njih kot o sredstvu za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence in organe upravljanja, je mogoče s temi ukrepi doseči pravo ravnovesje med usmerjenostjo politike v rezultate ter ravnjo pregledov in kontrol.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) in bi zlasti moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“1. Partnerji so zato lahko iz katere koli regije v Uniji, vendar lahko vključujejo tudi čezmejne regije in regije, ki so vse zajete v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh.

(13)  Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) in bi zlasti moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“1. Partnerji so zato lahko iz katere koli regije v Uniji, vendar lahko vključujejo tudi čezmejne regije in regije, ki so vse zajete v Evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje, v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh.

_________________

_________________

1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. julija 2017, COM(2017)9376.

1 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. julija 2017, COM(2017)0376.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  V prihodnji kohezijski politiki se lahko ustrezno upoštevajo in podpirajo regije v Uniji, ki bodo čutile največ posledic zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, zlasti tiste, ki se bodo zato znašle na zunanjih morskih ali kopenskih mejah Unije.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje.

(14)  Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja, predvsem glede zelo pomembnega obravnavanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter spodbujanja Unije glede ciljev o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“, osredotočanju na revščino, neenakost in pravičen prehod na socialno in okoljsko trajnostno gospodarstvo v sodelovanju z ustreznimi javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam in da bi se prispevalo k financiranju ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni za izpolnitev zavez v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi da bi se zagotovili celostni ukrepi za preprečevanje nesreč, ki združuje odpornost na nesreče, preprečevanje tveganj, pripravo in ukrepe odzivanja, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in varstva biotske raznovrstnosti z namenitvijo 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Sklada morata pomembno prispevati k doseganju krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva na vseh ozemljih Unije in celovito vključevati regionalno razsežnost. Operacije v okviru ESRR bi morale prispevati najmanj 35 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 40 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Te odstotke je treba spoštovati v celotnem programskem obdobju. Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi in ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Ti ukrepi in finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, se vključijo v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter v dolgoročno strategijo prenove, določeno v skladu z revidirano direktivo o energetski učinkovitosti stavb (E) 2018/844, da bi prispevali k doseganju dekarboniziranega stavbnega fonda do leta 2050 in se priložijo programom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez za razogljičenje, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij, ki so v skladu s podnebno zavezo Unije in so določena s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter v skladu z Direktivo 2018/410 o sistemu trgovanja z emisijami, in za zaščito delavcev z možnostmi usposabljanja in prekvalifikacije.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja, je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+]1.

(15)  Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja za izboljšanje in razvoj upravnih znanj in sposobnosti, je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+]1.

__________________

__________________

1 [Popoln sklic – novi ESS+].

1 [Popoln sklic – novi ESS+].

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja omejena samo na mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES1, razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih.

(16)  MSP in mikropodjetja so ključna gonilna sila gospodarske rasti, inovacij in zaposlovanja ter imajo pomembno vlogo pri oživitvi gospodarstva in prehodu na trajnostno gospodarstvo Unije. Spodbujati je treba MSP na novih področjih, povezanih z evropskimi in regionalnimi izzivi, kot so panoge ustvarjalnih in kulturnih podjetij ter inovativne storitve, ki odražajo nove družbene potrebe, skupaj z vključevanjem in boljšo socialno vključenostjo zapostavljenih skupnosti, staranjem prebivalstva, zdravstvenimi storitvami in oskrbo, ekološkimi inovacijami in učinkovito rabo virov. Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, vendar brez poseganja v doseganje objektivnih ciljev programa, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja prednostno omejena na mikro-, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES1, brez poseganja v družbe javnega sektorja, razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

_________________

_________________

1 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

1 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

(17)  ESRR bi moral s finančno podporo v prehodnem obdobju pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Ravno tako bi moral spodbujati odpornost in preprečevati zaostajanje ranljivih ozemelj. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti zlasti na dva politična cilja: „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe , regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, povezljivosti in učinkovite javne uprave“ ter „bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in obvladovanja tveganj“, ob upoštevanju splošnih ciljev politike, ki so bolj povezana in solidarna Evropa, ki bo pomagala zmanjšati ekonomske, socialne in teritorialne asimetrije. Takšno tematsko osredotočenost bi bilo treba doseči na nacionalni ravni, hkrati pa bi bilo treba omogočiti polje prožnosti pri posameznih programih ter med različnimi kategorijami regij, tudi ob upoštevanju različnih ravni razvoja. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Da bodo naložbe, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, strateško pomembne, lahko države članice v okviru veljavnega pakta za stabilnost in rast ustrezno utemeljeno zahtevajo večjo prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije, je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

(18)  Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije in v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU ter ciljev politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nove uredbe o skupnih določbah], je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  ESRR bi moral obravnavati težave pri dostopu do velikih trgov in oddaljenosti od njih, s katerimi se srečujejo območja z zelo majhno gostoto prebivalstva, kot je navedeno v Protokolu (št. 6) o posebnih določbah o cilju 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994. ESRR bi moral poleg tega obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo določeni otoki, obmejne regije, gorske regije in redko poseljena območja, katerih geografska lega zavira njihov razvoj, da bi se podprl njihov trajnostni razvoj.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU, tudi množično financiranje. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi moral seznam dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial in bi ga bilo treba poenostaviti, podpreti pa bi moral naložbe v infrastrukturo, vključno z infrastrukturo in zmogljivostmi za raziskave in inovacije, infrastrukturo za potrebe kulture in dediščine, infrastrukturo za trajnostni turizem, tudi prek turističnih območij, storitve za podjetja ter naložbe v stanovanja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj med partnerji in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE).

(20)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, vključno z obravnavo manjkajočih povezav in ozkih grl na uravnotežen način ter za izboljšanje varnosti obstoječih mostov in predorov, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Ta omrežja morajo dati prednost naložbam v cestnoprometna omrežja in spodbuditi javne storitve na podeželskih območjih, zlasti na redko poseljenih območjih in območjih s pretežno starajočim se prebivalstvom, da bi spodbudili medsebojno povezljivost mest in podeželja, spodbudili razvoj podeželja in premostili digitalni razkorak.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Hkrati je pomembno, da se pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, da se prepreči podvajanje razpoložljivih finančnih sredstev, ki že obstajajo kot del navedene direktive. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada.

(21)  Hkrati je pomembno, da se na eni strani opredelijo sinergije, na drugi strani pa pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, da se pomnožijo učinki ali prepreči podvajanje razpoložljivih finančnih sredstev. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada.

_________________

 

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

 

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24)  Da bi ukrepi na tem področju čim bolj povečali prispevek k teritorialnemu razvoju, bi morali temeljiti na celostnih teritorialnih strategijah, vključno s tistimi v urbanih območjih. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR zagotoviti na podlagi obrazcev iz člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], s čimer bi se zagotovila ustrezna udeležba lokalnih, regionalnih in urbanih organov.

(24)  Da bi čim bolj povečali prispevek k teritorialnemu razvoju in učinkoviteje obravnavali gospodarske, demografske, okoljske in socialne izzive, kot je določeno v členu 174 PDEU, na področjih z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami, vključno s staranjem prebivalstva, dezertifikacijo podeželja in upadanjem števila prebivalstva, pa tudi z demografskimi pritiski ali težko dostopnimi osnovnimi storitvami, bi morali ukrepi na tem področju temeljiti na programih, oseh ali celostnih teritorialnih strategijah, vključno za mestna območja in podeželske skupnosti. Ti ukrepi bi morali biti dve plati iste medalje, ki bi temeljili na osrednjih mestnih vozliščih in njihovi okolici ter na bolj oddaljenih podeželskih območjih. Te strategije imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Celostnemu teritorialnemu razvoja bi bilo treba na nacionalni ravni nameniti najmanj 5 % sredstev iz ESRR. Zato bi bilo treba podporo zagotoviti z ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in urbanih organov, ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ogljično intenzivnim območjem, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, da bi jim pomagali pri izvajanju strategij za razogljičenje v skladu s podnebnimi zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma, ki ščitijo delavce in prizadete skupnosti. Ta območja bi morala biti upravičena do namenske podpore za pripravo in izvajanje načrtov za razogljičenje njihovih gospodarstev ob upoštevanju potrebe po usmerjenem poklicnem usposabljanju in možnostih za preusposabljanje delovne sile.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi, tehnološkimi, socialnimi in kulturnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji in podeželskimi skupnostmi, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji, po potrebi vključno s primestnimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Ti ukrepi imajo lahko koristi tudi od pristopa financiranja iz več skladov in celostnega pristopa, ki vključuje ESRR, ESS +, ESPR in EKSRP. Prednostni nalogi trajnostnega razvoja mest bi bilo treba na nacionalni ravni nameniti najmanj 10 % virov ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi se inovativni urbanistični ukrepi na področju trajnostnega razvoja mest morali nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa urbana območja in podpirati agendo Evropske unije za mesta1.

(26)  Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi bilo treba z inovativnimi urbanističnimi ukrepi na področju trajnostnega razvoja mest nadaljevati in jih razviti v evropsko pobudo za mesta. Pobuda bi morala podpirati agendo Evropske unije za mesta1, da bi se spodbujali rast, kakovost življenja in inovacije ter da bi se opredelili in uspešno obravnavali socialni izzivi.

_________________

_________________

1 Sklepi Sveta o agendi EU za mesta z dne 24. junija 2016.

1 Sklepi Sveta o agendi EU za mesta z dne 24. junija 2016.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(27)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa, zeleno logistiko, upravljanje mobilnosti in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva niso predmet tematske osredotočenosti, kakor predvideva ta uredba. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji po pristopu, ki v ospredje postavlja državljane in je usmerjen v razvoj, ki ga vodi skupnost, obenem pa spodbuja aktivno državljanstvo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 1a

 

Naloge ESRR in Kohezijskega sklada

 

ESRR in Kohezijski sklad prispevata k splošnemu cilju krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije.

 

ESRR prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij v Uniji in k zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno v zvezi z okoljskimi izzivi, trajnostnim razvojem in strukturno prilagoditvijo regionalnih gospodarstev.

 

Kohezijski sklad prispeva k projektom na področju vseevropskih omrežij in okolja.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativnega, pametnega in vključujočega gospodarskega razvoja in preobrazbe, regionalne povezljivosti na področju tehnologij, razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivosti in učinkovite javne uprave“ („PO1“), in sicer z:

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(i)  podporo razvoju in krepitvi raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, naložb in infrastrukture, uvajanja naprednih tehnologij ter podporo in spodbujanjem grozdov za inovacije med podjetji, raziskovalci, univerzami in javnimi organi;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)  izboljšanjem digitalne povezljivosti in uživanjem koristi digitalizacije za državljane, znanstvene ustanove, podjetja, vlade in javno upravo na regionalni in lokalni ravni, vključno s pametnimi mesti in pametnimi vasmi;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)  izboljšanjem trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP in podpiranjem ustvarjanja in varovanja novih delovnih mest in podporo tehnološkim izboljšanjem in posodobitvam;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(iv)  razvojem znanj in spretnosti, strategij in krepitvijo zmogljivosti za pametno specializacijo, pravičen prehod, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, podjetništvo, turistični sektor in prehod v industrijo 4.0;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost;

(i)  spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost, prihranke in boj proti energijski revščini;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem obnovljivih virov energije;

(ii)  spodbujanjem trajnostnih obnovljivih virov energije;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iii)  razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj in krepitvijo odpornosti na nesreče;

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj, obvladovanjaizjemnih vremenskih pojavov in naravnih nesreč, vključno s potresi, gozdnimi požari, poplavami in sušo, in odpornosti nanje, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v)  spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(v)  spodbujanjem splošnega dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi)  spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vi)  spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo in učinkovite rabe virov;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vi a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(via)  podpiranjem regionalnega preoblikovanja v smeri razogljičenja in prehoda na nizkoogljično proizvodnjo energije;

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)  spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(vii)  varovanjem in krepitvijo biotske raznovrstnosti in naravne dediščine, ohranjanjem in poudarjanjem zavarovanih naravnih območij, naravnih virov in zmanjševanjem vseh oblik onesnaževanja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal, obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaževanje;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viia)  izboljšanjem zelene infrastrukture na funkcionalnih mestnih območjih, razvojem male multimodalne mobilnosti v mestih kot del neto brezemisijskega gospodarstva;

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(c)  „bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti („PO3“), in sicer z:

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

črtano

(Zaradi tega predloga spremembe bo treba prilagoditi Prilogi I in II.)

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega , ki je odporno na podnebne spremembe;

(ii)  razvojem pametnih, varnih in trajnostnih cestnih in železniških, intermodalnih TEN-T in čezmejnih povezav, ki so odporne na podnebne spremembe, s poudarkom na ukrepih za zmanjševanje hrupa ter na okolju prijaznih javnih prevoznih in železniških omrežjih;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T, čezmejno mobilnostjo in okolju prijaznih javnih prevoznih omrežjih;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

črtano

(Zaradi tega predloga spremembe bo treba prilagoditi Prilogi I in II.)

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  „bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(d)  „bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in vključevanja vanje in dostopa do zelo kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture ter spodbujanjem socialnega gospodarstva inonovacij;

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)  izboljšanjem enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja in športa prek razvoja dostopne infrastrukture in storitev;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  naložbe v stanovanja, katerih lastniki so javni organi ali neprofitni subjekti in ki so namenjena za uporabo kot stanovanjski objekti za gospodinjstva z nizkim prihodkom ali ljudi s posebnimi potrebami;

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)  spodbujanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti in prikrajšanih skupnosti, kot je romska, zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia)  spodbujanjem dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja beguncev in migrantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanji in socialnimi storitvami z zagotavljanjem podpore za mesta in lokalne organe v okviru infrastrukture ;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture zdravstvenega varstva in drugih sredstev, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom in preventivnimi ukrepi, ter napredkom pri prehodu z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti;

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  zagotavljanjem podpore fizični, gospodarski in socialni oživitvi prikrajšanih skupnosti;

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(e)  „Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest in vseh drugih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma tudi prek turističnih okrožij, športa in varnosti v urbanih območjih, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji;

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma, tudi prek turističnih okrožij, športa in varnosti, na lokalni ravni, na podeželskih, gorskih, otoških in obalnih regijah, odročnih, redko poseljenih in drugih območjih s težjim dostopom do osnovnih storitev, tudi na ravni NUTS 3, prek strategij za teritorialni in lokalni razvoj, v oblikah, navedenih v členu 22(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Izboljšanje večmodalne urbane mobilnosti v majhnem obsegu, kot je opredeljena v točki (b)(viia) tega člena, velja za upravičeno do podpore, če prispevek ESRR k operaciji ne presega 10 000 000 EUR.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V zvezi s specifičnimi cilji iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če:

V zvezi z doseganjem specifičnih ciljev iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad med drugim:

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(a)  izboljšuje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov, ter podpira javne organe, lokalno in regionalno upravo, odgovorne za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada prek posebnih načrtov za okrepitev upravnih zmogljivosti, katerih namen je, da se lokalizirajo cilji trajnostnega razvoja, poenostavijo postopki in skrajša čas izvajanja ukrepov, če so ti strukturni in če ima program izmerljive cilje;

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Podpora krepitvi zmogljivosti iz točke (a) tega člena se lahko dopolni z dodatno podporo iz programa za podporo reformam, vzpostavljenega v okviru uredbe (EU) 2018/xxx (program za podporo reformam);

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija.

Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V skladu z načeli, določenimi v Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo, se zagotovi smiselno sodelovanje regionalnih in lokalnih organov, organizacij civilne družbe, vključno z upravičenci, v vseh fazah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov v okviru ESRR.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

Regije na ravni NUTS 2 se glede na svoj bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca razvrstijo na naslednji način:

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“);

(a)  tiste, katerih BDP na prebivalca je višji od 100 % povprečja BDP EU27 („skupina 1“);

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja EU („skupina 2“);

(b)  tiste, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 100 % povprečja BDP EU27 („skupina 2“);

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75 % povprečja EU („skupina 3“).

(c)  tiste, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečja BDP EU27 („skupina 3“).

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Za namene tega člena se razvrstitev regije v eno od kategorij regij določi glede na razmerje med bruto domačim proizvodom na prebivalca vsake regije, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim BDP EU27 za isto referenčno obdobje.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(a)  za kategorijo bolj razvitih regij (skupina 1) dodelijo:

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

i)  vsaj 50 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1; in

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a – točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2.

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(b)  za kategorijo regij v prehodu (skupina 2) dodelijo:

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

i)  vsaj 40 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1 in

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b – točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2.

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

(c)  za kategorijo manj razvitih regij (skupina 3) dodelijo:

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

i)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO1 in

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c – točka ii (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ii)  vsaj 30 % vseh sredstev iz ESRR na nacionalni ravni za PO2.

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  V ustrezno utemeljenih primerih lahko zadevna država članica prosi, da se raven koncentracije virov na regionalni ravni zmanjša za največ 5 odstotnih točk ali 10 odstotnih točk v primeru najbolj oddaljenih regij, za tematski cilj, določen v skladu s členom 3(4)(a)(i), členov 3(4)(b)(i) in členom 3(4)(c)(i) [novi ESRR-KS].

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno.

6.  Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi z glavnima ciljema politik PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno.

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

6a.  Šteje se, da viri, ki so dodeljeni PO5 ter prispevajo k PO1 in PO2, prispevajo k zahtevam po tematski osredotočenosti. Prispevek k PO1 in PO2 se ustrezno utemelji na podlagi utemeljene ocene.

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  naložbe v raziskave, razvoj in inovacije;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  produktivne naložbe v MSP;

(c)  produktivne naložbe in naložbe, ki pomagajo ohranjati obstoječa delovna mesta in ustvarjajo nova delovna mesta v MSP, ter kakršno koli podporo MSP v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kadar vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1).

Produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, se lahko podprejo, kadar vključujejo sodelovanje z MSP ali poslovno infrastrukturo, ki koristi MSP.

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1).

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, mentorstva, vseživljenjskega učenja, prekvalifikacije in izobraževanja.

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi;

(a)  naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s krožnim gospodarstvom, trajnostnim razvojem in energijo iz obnovljivih virov ter prinašajo okoljske koristi;

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  naložbe v TEN-T;

(b)  naložbe v jedrno in celovito omrežje TEN-T;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  tehnično pomoč.

(c)  tehnično pomoč, vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti lokalnih organov pri upravljanju teh sredstev.

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b).

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b) na podlagi naložb in posebnih zahtev vsake države članice.

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Znesek Kohezijskega sklada, ki se prerazporedi v instrument za povezovanje Evrope23, se uporabi za projekte TEN-T.

2.  Znesek Kohezijskega sklada, ki se prerazporedi v instrument za povezovanje Evrope23, je sorazmeren in se uporabi za projekte TEN-T.

_________________

_________________

23 Sklic.

23 Sklic.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;

(e)  naložb v novo regionalno letališče in letališko infrastrukturo, razen za:

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  naložbe, povezane z najbolj oddaljenimi regijami;

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)  podporo, povezano z jedrnimi omrežji TEN-T;

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ec)  naložbe, povezane z varstvom okolja in namenjene blažitvi ali zmanjšanju njegovega negativnega vpliva na okolje.

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov;

(f)  naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov, razen v najbolj oddaljenih regijah in ukrepov za razgradnjo, pretvorbo ali zavarovanje obstoječih obratov in brez poseganja v člen 4(2) Direktive (EU) 2008/98 Evropskega parlamenta in Sveta1;

 

____________

 

1 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov;

(g)  naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov z izjemo najbolj oddaljenih regij, v primeru najsodobnejših rešitev za recikliranje pa v skladu z načeli krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki ob popolnem spoštovanju ciljev iz člena 11(2) Direktive 2008/98/EU, če so države članice pripravile načrte za ravnanje z odpadki v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2018/851. Ostanke odpadkov bi bilo treba razlagati predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov;

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb, povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta26;

(h)  naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb:

 

(ha)  povezanih s čistimi vozili, kot so opredeljena v členu 4 Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta26

 

(hb)  povezanih z visokoučinkovito in nizkoogljično soproizvodnjo ter učinkovitimi sistemi za daljinsko ogrevanje;

 

(hc)  ki pomembno prispevajo h gospodarstvu z ničelnimi neto emisijami;

 

(hd)  povezanih z doseganjem ciljev iz Direktive (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ter Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov;

__________________

__________________

26 Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

26 Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Izjeme iz točke (b) tega odstavka se omejijo na znesek do 1 % skupnih sredstev ESRR in Kohezijskega sklada na nacionalni ravni.

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

črtano

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

črtano

(i)  opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

 

(ii)  zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah].

 

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja)  naložb v gradnjo objektov za institucionalizirano oskrbo, ki izolira oskrbovance ali omejuje njihovo osebno izbiro in neodvisnost;

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov.

2.  Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov ali rabe energije iz obnovljivih virov oziroma cenovno dostopnih stanovanj za starejše in invalide ter potresnega utrjevanja.

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Partnerstvo

 

1.  Države članice zagotovijo plodno in vključujočo udeležbo socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in uporabnikov storitev pri upravljanju, načrtovanju, izvedbi, spremljanju in ocenjevanju dejavnosti in politik, podprtih s sredstvi ESRR in Kohezijskega sklada v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 6 predlagane uredbe o skupnih določbah (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014).

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Skupni kazalniki izložkov in rezultatov, kot so določeni v Prilogi I v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom, ter po potrebi kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe se uporabljajo v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)], točko (d)(ii) člena [17(3)] in točko (b) člena [37(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

1.  Skupni kazalniki izložkov in rezultatov, kot so določeni in opredeljeni v Prilogi I v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom, ter po potrebi kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe se uporabljajo v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena [12(1)], točko (d)(ii) člena [17(3)] in točko (b) člena [37(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Države članice lahko vložijo ustrezno utemeljeno zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, opravljenih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni to zahtevo ob upoštevanju strateške pomembnosti naložb, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad.

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vsaj 5 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, je namenjenih celostnemu teritorialnemu razvoju na neurbanih območjih, ki so prizadeta ali prikrajšana zaradi neugodnih naravnih, geografskih ali demografskih razmer ali se na njih težje dostopa do osnovnih storitev. Od tega zneska se najmanj 17,5 % dodeli podeželskim območjem in skupnostim ob upoštevanju določb Pakta za pametne vasi, da se razvijejo projekti, kot so pametne vasi.

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Države članice lahko izvajajo celostni teritorialni razvoj, prek posebne osi ali programa ali na podlagi drugih obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], pri čemer so lahko podprte s celostnim pristopom in s financiranjem iz več skladov ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP.

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

1.  ESRR za spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki so lahko podprte s financiranjem iz več skladov in celostnim pristopom, ki vključuje ESRR in ESS+, pri čemer se ta razvoj osredotoča na funkcionalna urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Vsaj 10 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodeli za trajnostni razvoj mest v obliki posebnega programa, posebne prednostne osi, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja, kot je določeno v točki (c) člena 22 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. „Mestne oblasti“ iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/XXXX [nova uredba o skupnih določbah] se pooblastijo za izbiro vključenih ukrepov in projektov. Operacije, ki potekajo v okviru PO, ki se razlikujejo od PO5, če so skladne, lahko pomagajo doseči vsaj 10-odstotni prag za trajnostni razvoj mest Šteti bi se moralo, da naložbe, izvedene v okviru PO5(i), prispevajo k temu namenjanju 10 % sredstev, tako kot operacije, ki se izvajajo v okviru drugih PO, če so v skladu s trajnostnim razvojem mest.

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira agendo Unije za mesta.

Ta pobuda zajema vsa funkcionalna urbana območja in podpira partnerstva ter organizacijske stroške agende Unije za mesta. Lokalne oblasti morajo biti dejavno vključene v oblikovanje in izvajanje evropske pobude za mesta.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  podpora krepitvi zmogljivosti;

(a)  podpora krepitvi zmogljivosti, vključno z ukrepi izmenjave za regionalne in lokalne predstavnike na podnacionalni ravni;

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpora inovativnim ukrepom;

(b)  podpora inovativnim ukrepom, ki lahko prejme dodatno sofinanciranje za Uredbo (EU) 2018/xxx (EKSRP) in se izvaja skupaj z evropsko mrežo za razvoj podeželja, zlasti kar zadeva povezave med podeželjem in mesti ter projekte v podporo razvoja mestnih in funkcionalnih mestnih območij.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpora znanju, razvoju politike in komuniciranju.

(c)  podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju.

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike.

Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike, kot je referenčni okvir za trajnostna mesta, teritorialno agendo Evropske unije in prilagoditev ciljev OZN za trajnostni razvoj na okoliščine na lokalni ravni.

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija Evropskemu parlamentu vsako leto poroča o razvoju dogodkov v okviru evropske pobude za mesta.

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

 

Območja, ki se soočajo z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi

 

1.  V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki se soočajo s hudimi in trajnimi neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami in izzivi, kakor je določeno v členu 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi izzivov, s katerimi se srečujejo ta območja.

 

Zlasti za območja NUTS 3 ali skupine lokalnih upravnih enot z gostoto prebivalstva, manjšo od 12,5 prebivalca/km2 za redko poseljena območja oziroma 8 prebivalcev/km2 za zelo redko poseljena območja, ali s povprečno letno stopnjo upadanja prebivalstva, ki za obdobje 2007–2017 presega 1 %, se pripravijo posebni regionalni in državni načrti, da se poveča privlačnost teh regij, spodbudijo poslovne naložbe in izboljša dostop do digitalnih in javnih storitev, vključno s posebnim skladom v okviru sporazuma o partnerstvu. Posebna finančna sredstva je mogoče nameniti v sporazumu o partnerstvu.

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

1.  Člen 3 se ne uporablja za posebna dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije. Ta posebna dodatna dodeljena sredstva se uporabijo za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Z odstopanjem od člena 4(1) lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetja v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(4) se Komisiji podeli od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13a

 

Razveljavitev

 

Brez poseganja v člen 12 te uredbe se uredbi ES št. 1301/2013 in (ES) št. 1300/2013 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13b

 

Pregled

 

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2027 v skladu s členom 177 PDEU.

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

1.   Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe, regionalna povezljivost na področju tehnologije, razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivost in učinkovita javna uprava (PO1), in sicer s:

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – izložki – RCO -01 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO –01 – povprečni regionalni dohodek

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – izložki – RCO 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 10a – podjetja, ki se podprejo, da bi svoje proizvode in storitve vključila v krožno gospodarstvo

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – izložki– RCO 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 14a – dodatna socialno-ekonomska vozlišča z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – izložki – RCR 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 14b – socialno-ekonomska vozlišča z naročninami na visokozmogljivo širokopasovno omrežje

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – rezultati – RCR -01 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR –01 – povečanje deleža regionalnega dohodka, kot je opredeljen v členu 3(3)

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 2 – rezultati – RCR 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 14 – podjetja, ki uporabljajo javne digitalne storitve*

RCR 14 – uporabniki javnih digitalnih storitev*

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – stolpec 1 – cilj politike 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

2.  Bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 18a – odstotek letnega prihranka energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem, da se vzpostavi stavbni fond, ki bo energetsko zelo učinkovit in razogljičen, kot je določeno v dolgoročni nacionalni strategiji, ki podpira prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 18b – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 18c – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo stanovanj, ki po prenovi dosega standard stavbe s skoraj ničelno porabo energije

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 19 – javne stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti

RCO 19 – stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti (od tega stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 19b – število energijsko revnih/ranljivih porabnikov, ki se podprejo, da bi izboljšali energetsko učinkovitost svojih stanovanj

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 20a – stavbe, ki se podprejo za izboljšanje pripravljenosti na pametne sisteme

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 22a – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba na sektor (ogrevanje in hlajenje, promet, elektrika)

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 22 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 22b – delež skupne proizvedene energije iz obnovljivih virov

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 22 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 22c – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 97a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 97a – delež proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov v celotni nameščeni zmogljivosti za proizvodnjo električne energije

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 98a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 98a – podpora regijam v prehodnem obdobju zaradi dekarbonizacije

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje nesreč ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje*

RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje naravnih nesreč, kot so potresi, gozdni požari, poplave ali suše, ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje*

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 28  območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom

RCO 28  območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom, potresom, poplavam ali sušam

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki– RCO 32a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 32a – skupna fosilna goriva, nadomeščena z nizkoemisijskimi viri energije

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 2 – izložki – RCO 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 34 – dodatna zmogljivost za recikliranje odpadkov

RCO 34 – dodatna zmogljivost za preprečevanje in recikliranje odpadkov

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCO 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCO 34a – število spremenjenih delovnih mest

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – stolpec 3 – rezultati – RCR 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj

RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki dosega vsaj 60-odstotni prihranek energije

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – stolpec 3 – rezultati – RCR 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 28a – stavbe z izboljšano energetsko učinkovitostjo zaradi pogodbenih dogovorov, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije in izboljšano učinkovitost, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, opredeljeno v točki 27 člena 2 Direktive 2012/27/EU1a

 

___________________

 

1a Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCR 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 30a – stavbe z izboljšano pripravljenostjo na pametne sisteme

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati – RCR -43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 43 – izguba vode

 

RCR 43 – zmanjšanje izgub vode

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCR -46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 46a – nastajanje odpadkov na prebivalca

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati – RCR -46 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 46b – odpadki na prebivalca, ki se odstranjujejo in uporabijo za energijsko predelavo

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCR -47 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 47a – reciklirani biološki odpadki

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCR 48 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 48a – prebivalstvo, oskrbovano z obrati za ponovno uporabo odpadkov

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati – RCR 48 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 48b – stopnja krožne porabe materialov

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati – RCR 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 49 – predelani odpadki

RCR 49 – ponovno uporabljeni odpadki

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – stolpec 3 – rezultati– RCR 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 49a – odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Priloga II – cilji politike 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.   Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

3.   Bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 2 – izložki – RCO 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T1

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T1 (jedrna in celovita omrežja)

______________

________________

1 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

1 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 2 – izložki – RCO 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T (jedrna in celovita omrežja)

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 2 – izložki – RCO 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T3

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T3 (jedrna in celovita omrežja)

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 2 – izložki – RCO 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T4

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T4 (jedrna in celovita omrežja)

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 3 – rezultati– RCR 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 55a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 3 – rezultati– RCR 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 57a – delež dokončanega koridorja TEN-T na nacionalnem ozemlju

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

4.  Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 3 – rezultati– RCR -68 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 68a – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (razen Romov)

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 3 – stolpec 3 – rezultati – RCR -68 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 68b – člani marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami (Romi)

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 1 – stolpec 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud

5.  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest in vseh drugih območij ter lokalnih pobud

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Priloga II – stolpec 1 – cilji politike 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe, regionalna povezljivost na področju tehnologije, razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), povezljivost in učinkovita javna uprava, in sicer s:

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 1 – stolpec 3 – izložki– CCO -01 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

CCO 01a – podjetja, ki se podpirajo, da bi izvajala trajnostno gospodarsko dejavnost

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 1 – stolpec 3 – izložki– CCO 04

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

CCO 04 – MSP, ki se podprejo za ustvarjanje delovnih mest in rast

CCO 04 – MSP, ki se podprejo za ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast

Predlog spremembe    175

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 1 – stolpec 4 – rezultati– CCR -01 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

CCR 01a – povečanje deleža regionalnega dohodka

Predlog spremembe    176

Predlog uredbe

Priloga II – stolpec 1 – cilji politike 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.   Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

2.   Bolj zelena, nizkoogljična in odporna Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 2 – stolpec 3 – izložki– CCO 08 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

CCO 08a – razvoj novih podjetij

Predlog spremembe    178

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 2 – stolpec 3 – izložki– CCO 09 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

CCO 09a – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, povečano preprečevanje tveganj naravnih nesreč ter boljša odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave

Predlog spremembe    179

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 2 – stolpec 4 – rezultati– CCR 07 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

CCR 07a – število ustvarjenih delovnih mest

Predlog spremembe    180

Predlog uredbe

Priloga II – cilji politike 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

3. Bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti

Predlog spremembe    181

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 3 – stolpec 3 – izložki– CCO 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste ter mostovi

Predlog spremembe    182

Predlog uredbe

Priloga II – cilj politike 3 – stolpec 4 – izložki– CCO 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane infrastrukture cest in mostov

Predlog spremembe    183

Predlog uredbe

Priloga II – cilji politike 4 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

4.  Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

Predlog spremembe    184

Predlog uredbe

Priloga II – cilji politike 5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud

5.  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest in vseh drugih območij

  • [1]    UL C 62, 15.2.2019, str 90 .
  • [2]    Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

A. Uvod

Ideja, na kateri temelji Evropska unija, je mirno sodelovanje med različnimi ljudstvi in narodi, da bi se spodbudile gospodarska, socialna in teritorialna kohezija ter solidarnost med različnimi regijami.

Te cilje je treba dosegati prek kohezijske politike, ki je glavna politika za naložbe EU v zaposlovanje in rast, ki zmanjšujeta teritorialne razlike, s čimer prispevata k približevanju evropskega projekta državljanom in regijam EU.

Te naloge so postale težje uresničljive zaradi izkrivljajočih učinkov gospodarskih kriz, ki so povečale neenakosti med regijami, čeprav so se obenem zmanjšale neenakosti med državami članicami. Iz teh razlogov proračunske omejitve EU in posameznih držav ter posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU nikakor ne smejo ošibiti kohezijske politike niti izkrivljati njenih ciljev.

Za ustreznejši odziv na sedanje izzive je treba v okviru prihodnje kohezijske politike uporabiti spoznanja, pridobljena iz preteklih izkušenj. Bistveno je, da je v okviru te politike na voljo ustrezen proračun, tudi glede na večji obseg nalog in naložbene cilje v vseh evropskih regijah, ki so posledica novih in starih izzivov, kot so podnebne spremembe, družbene posledice gospodarske krize in demografske spremembe. Preprečiti je treba pretirano centralizacijo, ki bi ogrozila teritorialni vidik kohezijske politike.

B. Splošni cilji poročevalca

Izkušnje iz tega programskega obdobja – ki niso povsem pozitivne – kažejo, da bo treba kohezijsko politiko po letu 2020 začeti zgodaj, da bi lahko pravočasno začeli s konkretnimi pobudami v vseh državah in regijah.

Poročevalec ceni prizadevanje Komisije za poenostavitev, pri čemer želi poudariti, da se poenostavitev ne sme nanašati na načela ali cilje, temveč na zmanjšanje birokracije in stroškov za regije in državljane. Poročevalec poudarja – in za to predlaga popravke – da se pogosto omenjene sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi izgubljajo, zlasti kar zadeva novi socialni sklad (ESS+).

Cilj poročevalca je okrepiti navedene sinergije, da bi se še naprej zagotavljali celostni in dopolnjujoči se pristopi h glavnim izzivom na zadevnem področju, zlasti kar zadeva pristop, usmerjen na posamezna območja in k bolj socialni Evropi.

Poročevalec priznava tudi soodvisnost kohezijske politike in makroekonomskih politik. Vendar ta povezava ne sme škodovati teritorialni politiki, temveč bi bilo, nasprotno, treba zagotoviti nov in konstruktiven pristop, ki izhaja iz temeljitega preoblikovanja ciljev priporočil za posamezne države in, splošneje, samega evropskega semestra. Le tako bi navedena povezava izgubila značilnosti (kohezijske) politike v službi druge (makroekonomske) politike ter omogočila dopolnjevanje v korist obeh politik, zlasti pa v korist državljanov. Gospodarsko upravljanje, ki torej poveča vključitev regionalne raznolikosti med zahteve in izzive gospodarskega, družbenega ali institucionalnega razvoja ter omogoča preoblikovanje politik posredovanja. Hkrati ni koristna nobena oblika makroekonomske pogojenosti.

Poročevalec glede prihodnjega razvoja kohezijske politike splošneje meni, da imajo ravni sofinanciranja bistveno vlogo pri zasnovi skladov. Povečati sofinanciranje – z vidika Komisije – pomeni, da se „okrepi odgovornost“ držav, pa tudi, da se zagotovi več razpoložljivih sredstev in ublaži vpliv zmanjševanja evropskih sredstev. Če vse to drži, potem je treba tem državam omogočiti uporabo teh sredstev, ne da bi zašli v nasprotje z drugimi evropskimi določbami. Ta vidik je zelo sporen, vendar gre za past, ki se ji je treba izogniti, tudi s spodbujanjem izvirnih in smelih rešitev.

C. Glavni predlogi sprememb poročevalca

Poročevalec meni, da je treba navesti vsebino člena 174 PDEU, da bi se poudaril teritorialni in regionalni vidik ukrepov kohezijske politike Unije.

V členu 2 predloga so opredeljeni specifični cilji ESRR in Kohezijskega sklada, ki so naprej razdeljeni na 5 makro področij: Evropa, ki je pametnejša, bolj zelena, bolj socialna in bližje državljanom, ta makropodročja pa so razdeljena naprej na 21 področij delovanja, ki so veliko ohlapnejša in manj natančno opredeljena od področij v sedanjem programskem obdobju. S 5 novimi področji je zajetih in poenostavljenih 11 prejšnjih prednostnih naložb. Predlog Komisije v zvezi s programskim obdobjem 2014–2020 je manj natančno opredeljen, s čimer pušča polje proste presoje glede izbire ukrepov, ki se sprejmejo na ravni držav članic. Čeprav je seznam dovolj vključujoč, je bilo ugotovljeno, da je treba sprejeti nekatere ukrepe, zlasti da se okrepi možnost ukrepov v korist naravne dediščine, brezemisijske urbane mobilnosti in trajnostnega turizma.

V členu 3 so obravnavana merila za osredotočenost na tematske cilje, pri čemer je njihova razvrstitev z regionalne ravni, vezane na BDP na prebivalca, prenesena na nacionalno raven, vezano na bruto nacionalni dohodek. Ta pristop po mnenju poročevalca odpira politično razpravo o stvarnih posledicah morebitne centralizacije in o učinkih, ki lahko iz tega izhajajo za evropske regije. Poročevalec je zlasti zaskrbljen zaradi morebitnih učinkov tematske osredotočenosti na nacionalni ravni, ki ni preveč prožna, na teritorialno porazdelitev ukrepov, zlasti za države, ki so večje in imajo federalno upravno strukturo (ki so med drugim tudi med glavnimi državami upravičenkami do sredstev iz skladov), pa tudi na nacionalna gospodarstva, ki so bolj razčlenjena, razpršena in z večjo stopnjo teritorialne neenakosti. Poročevalec meni, da je treba pri upravljanju skladov na prvem mestu upoštevati teritorialne, gospodarske in socialne posebnosti upravičencev kohezijske politike, začenši z regijami. Poročevalec meni, da v zvezi s členom 3 obstaja široko polje proste presoje in ukrepanja, namen česar je prav ta, da kohezijska politika resnično postane instrument, ki je na voljo državam članicam in lokalnim organom za spopadanje z izzivi, ki jih povzročajo odvijajoče se spremembe.

Zato meni, da je treba tematsko osredotočenost ponovno prenesti na raven kategorij regij in ne, kot je predlagala Komisija, na raven držav članic, saj bi se sicer povzročila pretirana centralizacija, ne da bi se na drugi strani zagotovila želena prožnost. Poročevalec se poleg tega strinja, da je najmanjša osredotočenost potrebna pri PO2 (bolj zelena Evropa), meni pa, da je treba to razširiti tudi na skupino razvitejših regij. Nazadnje, za zagotovitev ustreznega in stvarnega polja prožnosti se je pripravljavcu mnenja zdelo primerno uvesti horizontalno merilo, v skladu s katerim bodo lahko države članice, če bo to merilo dovolj podprto s podatki, zajetimi v analizi potreb, zahtevale dodatno prožnost, izraženo v odstotkih, za PO! (do 5 odstotnih točk in do 10 odstotnih točk za najbolj oddaljene regije) na ravni kategorij regij, tudi tu z namenom boljše prilagoditve zahtevam državljanov in proizvodni strukturi.

Člena 4 in 5 določata področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, kamor med drugim spadajo naložbe v infrastrukturo, naložbe, povezane z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP ter naložbe v trajnostni razvoj in energijo, ki prinašajo koristi za okolje in omogočajo tehnično pomoč. Tehnična pomoč je opredeljena v predlogu „uredbe o skupnih določbah“ v členih 31 (deleži sredstev, povrnjenih za tehnično pomoč) in 32 (možnosti držav članic, da sprejmejo dodatne ukrepe tehnične pomoči za okrepitev zmogljivosti organov in upravičencev za učinkovito upravljanje in uporabo sredstev). Poročevalec meni, da se sicer s členom 31 spremeni način razumevanja tradicionalne tehnične pomoči pri programih, za katero se sredstva povrnejo na podlagi odstotnega deleža, glede na stanje napredka samih programov, vendar člen 32 odpira pomembno možnost v zvezi s strogo povezavo med programskim obdobjem v zvezi s strukturnimi skladi ter povečevanjem, izboljševanjem in optimizacijo lokalne javne uprave.

Poročevalec zato meni, da je bistveno v člena 4 in 5 vstaviti izrecno navedbo, s katero se poudari pomembnost uporabe teh sredstev za okrepitev javnih organov. Preseči je treba pristop, pri katerem se zaradi pogosto zelo velikih stroškov za „zunanjo“ tehnično pomoč zagotavlja izključno odprava strukturnih pomanjkljivosti v javni upravi, ne da bi se hkrati zagotovili ukrepi za preprečitev teh pomanjkljivosti. Zato je nameraval poročevalec kot horizontalni cilj ponovno uvesti okrepitev zmogljivosti javnih organov, zlasti v zvezi z dostopom državljanov do storitev in učinkovitostjo zagotovljenih odzivov. Poročevalec je menil, da predlog Komisije v zvezi s tem ne zadostuje in je v nekaterih točkah pomanjkljiv, zato je to dodal, da se ne bi prekinili ukrepi, začeti v okviru programskega obdobja 2014-2020.

Člen 6 predloga – v zvezi s področji, ki so izključena iz ukrepov ESRR – zahteva obsežnejše premisleke. Seznam je veliko širši kot prej z utemeljitvijo, da je njegov namen zmanjšati področja negotovosti. Vendar še vedno ostajajo nekateri dvomi, zlasti na področju naložb v odstranjevanje odpadkov na odlagališčih, pri čemer je treba ohraniti pomoč za razgradnjo, pretvorbo in zavarovanje opuščenih obratov. Hkrati je treba natančno opredeliti pojem „ostanki odpadkov“, da bi se bolje opredelilo področje izključitve iz financiranja, zlasti zato, da bi se preprečila nasprotja z direktivami na področju odpadkov in energije. Izvzetja na področju letališke infrastrukture in nabave tirnih vozil so prav tako sporna.

V zvezi z razmerjem med kohezijsko politiko in regijami sta pomembna zlasti člena 8 in 9. Poročevalec je želel zlasti poudariti vlogo člena 8 v korist „neurbanih“ območij, pri čemer je po njegovem mnenju treba – enako kot za urbana območja – predvideti najmanjšo dodelitveno rezervo (vsaj 5 %) za podporo in razvoj teh območij, ki so tudi zaradi krize priča pojavoma osiromašenja (premoženjskega in nepremoženjskega, pri proizvodih in storitvah) in demografskega upada. Iz podatkov je razvidno, da so nujni usmerjeni ad hoc ukrepi, ki bi prispevali k ustavitvi trenutne negativne spirale.

Pomemben je tudi trajnostni razvoj mest (člen 9), za katerega – tudi glede na uspeh sedanjega programskega obdobja – je ugotovljeno, da je treba povečati sredstva, namenjena tovrstnemu lokalnemu razvoju, in razširiti obseg instrumentov, ki se lahko uporabijo. Zlasti – tako v členu 8 kot členu 9 – se šteje, da je nujno treba ponovno uvesti možnost celostnih pristopov, sofinanciranih iz ESRR/Kohezijskega sklada in ESS+.

Cilj teh in drugih sprememb poročevalca je zagotoviti – tudi v prihodnosti – kohezijsko politiko, s katero se bodo še naprej zmanjševale neenakosti in se bo prispevalo k Evropi, ki je bolj socialna, pozornejša in bližje svojim regijam, državljanom, podjetjem in mladim.

MNENJE Odbora za proračun (11.12.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavec mnenja: Jan Olbrycht

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a)  ESRR in Kohezijski sklad bi morala prispevati k financiranju podpore za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z odpravo glavnih neskladij in regionalnih neravnovesij v Uniji, s čimer se zmanjša zaostanek v razvoju regij z omejenimi možnostmi, in sicer s trajnostnim razvojem in strukturno prilagoditvijo regionalnih gospodarstev.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]16 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]16 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

__________________

__________________

16 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

16 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba upoštevati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje načela enakosti spolov ter se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja, je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+]18.

(15)  Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, dejavnosti usposabljanja in vključevanja za izboljšanje in razvoj upravnih znanj in sposobnosti, je treba zagotoviti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [novi ESS+]18.

__________________

__________________

18 [Popoln sklic – novi ESS+].

18 [Popoln sklic – novi ESS+].

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter manj razvitih regij, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Omenjena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti določeno prožnost na ravni posameznih programov in med različnimi kategorijami regij, tudi z upoštevanjem različne razvojne stopnje. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči, vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

Obrazložitev

Za učinkovito spodbujanje inovacij in pametnega gospodarskega preoblikovanja je treba posebni cilj „izboljšanje digitalne povezljivosti“spremeniti s PO3 v PO1.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ivb)  okrepitvijo kibernetske varnosti.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viia)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

Obrazložitev

Sprememba cilja „spodbujanje trajnostne večmodalne urbane mobilnosti“ s PO3 na PO2 bo pripomogla k temu, da bodo evropska mesta okolju prijaznejša, kar je pomemben korak na poti prilagajanja podnebnim spremembam v Evropi.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(c)  „bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti“ („PO3“), in sicer z:

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

črtano

Obrazložitev

Za učinkovito spodbujanje inovacij in pametnega gospodarskega preoblikovanja je treba posebni cilj „izboljšanje digitalne povezljivosti“spremeniti s PO3 v PO1.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

črtano

Obrazložitev

Sprememba cilja „spodbujanje trajnostne večmodalne urbane mobilnosti“ s PO3 na PO2 bo pripomogla k temu, da bodo evropska mesta okolju prijaznejša, kar je pomemben korak na poti prilagajanja podnebnim spremembam v Evropi.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iva)  spodbujanjem prometnih povezav, vključno s pomorskimi povezavami, za obrobne in otoške regije Unije;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iva)  razvijanjem socialnega podjetništva in socialnih inovacij.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

Regije se glede na svoj delež bruto domačega proizvoda razvrstijo na naslednji način:

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“);

(a)  bolj razvite regije;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75 % povprečja EU ali več in pod 100 % povprečja EU („skupina 2“);

(b)  regije v prehodu;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75 % povprečja EU („skupina 3“).

(c)  manj razvite regije.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

Za namene tega člena se razvrstitev regije v eno teh treh kategorij določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, ki se meri po paritetah kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v manj razvite regije.

Obrazložitev

Za poenostavitev tematske osredotočenosti podpore ESRR ter večjo prožnost in operativnost se v ustrezni klasifikaciji predlagata samo 2 kategoriji držav. Po vzoru merila upravičenosti za Kohezijski sklad (Uredba o skupnih določbah, člen 102, točka 3) je omejitev je določena v višini 90 % povprečja bruto nacionalnega dohodka EU.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(a)  v bolj razvitih regijah je vsaj 75 % skupnih sredstev iz ESRR na nacionalni ravni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 30 % za PO2;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(b)  v regijah v prehodu je vsaj 35% skupnih sredstev iz ESRR na nacionalni ravni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

(c)  v manj razvitih regijah je vsaj 25 % skupnih sredstev iz ESRR na nacionalni ravni dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  tehnično pomoč.

(f)  tehnično pomoč, vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti lokalnih organov pri upravljanju teh sredstev.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba)  razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb)  spodbujanje trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  tehnično pomoč.

(c)  tehnično pomoč, vključno z izboljšanjem in razvojem upravnih znanj in sposobnosti lokalnih organov pri upravljanju teh sredstev.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b).

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a), (b), (ba) in (bb).

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;

(e)  naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije in regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, v skladu s členom 174 PDEU;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

črtano

(i)  opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

 

(ii)  zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah].

 

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov.

2.  Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti, rabe energije iz obnovljivih virov ali uporabe vode.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaj % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Vsaj 10 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodeli za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  podpora krepitvi zmogljivosti;

(a)  podpora krepitvi zmogljivosti na podnacionalni ravni;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  podpora znanju, razvoju politike in komuniciranju.

(c)  podpora znanju, ocenam teritorialnega učinka, razvoju politike in komuniciranju.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 12a

 

Območja z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami

 

V operativnih programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kakor je določeno v členu 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi posebnih težav, s katerimi se srečujejo navedena območja.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Priloga I – tabela – cilj politike 3 – RCO 34

RCO 34 – dodatna zmogljivost za recikliranje odpadkov

RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za ravnanje z odpadki

 

RCR 47 – reciklirani odpadki

 

RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine

 

RCR 49 – predelani odpadki

Predlog spremembe

RCO 34 – dodatna zmogljivost za preprečevanje in recikliranje odpadkov

RCR -46 – nastajanje odpadkov na prebivalca

 

ERC -46a – odpadki na prebivalca, ki se odstranijo in uporabijo za energijsko predelavo

 

RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za ravnanje z odpadki

 

RCR 47 – reciklirani odpadki

 

RCR 47a – reciklirani biološki odpadki

 

RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine

 

RCR 49 – predelani odpadki

 

RCR 49a – prebivalstvo, oskrbovano z obrati za ponovno uporabo odpadkov

 

RCR 49b – odpadki, pripravljeni za ponovno uporabo, kot je opredeljeno v členu 11a(1)(b) okvirne direktive o odpadkih (Direktive (EU) 2018/851)

 

RCR 49c – kazalniki, ki jih mora Komisija določiti do 31. marca 2019 s sprejetjem izvedbenih aktov za merjenje splošnega napredka pri izvajanju ukrepov za preprečevanje odpadkov (člen 9(7) okvirne direktive o odpadkih (Direktive (EU) 2018/851)).

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 

Referenčni dokumenti

COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Jan Olbrycht

28.6.2018

Obravnava v odboru

24.9.2018

 

 

 

Datum sprejetja

10.12.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, John Howarth, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Pina Picierno, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Indrek Tarand, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Karine Gloanec Maurin, Marco Valli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Claudia Schmidt

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

25

+

ALDE

Jean Arthuis

EFDD

Marco Valli

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Liadh Ní Riada

PPE

Richard Ashworth, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Pina Picierno, Daniele Viotti, Manuel dos Santos

Verts/ALE

Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

1

-

ENF

André Elissen

1

0

ENF

Marco Zanni

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za proračunski nadzor (11.10.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

za Odbor za proračunski nadzor: Gilles Pargneaux (poročevalec)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor predlaga Odboru za regionalni razvoj kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Za uspešnost kohezijske politike po letu 2020 je bistveno zmanjšati upravno breme za njene upravičence in upravne organe, najti pravo mero med usmerjenostjo politike k rezultatom ter ravnjo preverjanj in kontrol, da bi se povečala sorazmernost, uvesti razlikovanje pri izvajanju programov ter poenostaviti pravila in postopke, ki so zdaj pogosto videti preveč zapletena.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov in beguncev. Prednost bi bilo treba dati spodbujanju zaposlovanja in socialne vključenosti, boju proti revščini in diskriminaciji ter naložbam v izobraževanje, stalno usposabljanje in vajeništvo.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture v vsej Uniji, tudi na podeželskih območjih, kjer ima velik pomen za mala in srednja podjetja, ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  V prihodnji kohezijski politiki je treba ustrezno upoštevati in podpirati regije v Uniji, ki so najbolj prizadete zaradi posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, zlasti tiste, ki se bodo zato znašle na zunanjih morskih ali kopenskih mejah Unije;

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  Mala in srednja podjetja ter mikropodjetja so ključno gonilo gospodarske rasti, inovacij in zaposlovanja, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest. V Uniji je trenutno več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij, ki imajo pomembno vlogo za oživitev gospodarstva in prehod na trajnostno gospodarstvo Unije.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja omejena samo na mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES19, razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih.

(16)  Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora iz ESRR za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja omejena samo na mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES19, da bi podprli njihovo konkurenčnost in sposobnost preživetja, razen če naložbe vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih.

_________________

_________________

19Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

19Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij z dne 6. maja 2003 (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a)  Za pravočasno in učinkovito izvajanje bi morali biti vsi postopki spremljanja, uspešnosti in nadzora tako za upravljalne organe kot tudi upravičence sorazmerni in poenostavljeni;

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale v čim večji meri vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  posodobitvijo in inovacijo javne uprave, varstvom intelektualne lastnine in podpiranjem konkurenčnosti malih in srednjih podjetij;

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II.

3.  Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti in rezultatih v skladu s Prilogo II, tako da poroča o napredku in pomanjkljivostih ter ustvari jasno povezavo med izdatki in smotrnostjo.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija je v skladu s členom 13 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I, da po potrebi prilagodi seznam kazalnikov, ki jih uporabljajo države članice, in za spremembo Priloge II, da po potrebi prilagodi informacije o smotrnosti, ki jih je treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Komisija je v skladu s členom 13 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I, da ustrezno in utemeljeno prilagodi seznam kazalnikov, ki jih uporabljajo države članice, in po potrebi za spremembo Priloge II, da Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje izboljšane kvalitativne in kvantitativne informacije o smotrnosti in rezultatih glede na zastavljene cilje.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje zanesljive informacije o kakovosti podatkov o smotrnosti.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5, ki vključuje ustrezni PO1 do PO4.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.

ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta.

Obrazložitev

Agenda za mesta je v izključni pristojnosti držav članic, zato je treba spoštovati načelo subsidiarnosti.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (26.10.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavka mnenja: Kateřina Konečná

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Ta vključuje Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) in Kohezijski sklad.

Pripravljavka mnenja na splošno pozdravlja predlog Komisije, ki poenostavlja zapletene postopke, povezane z ESSR in Kohezijskim skladom, ter razširja podporne ukrepe za doseganje zelenih in podnebnih ciljev. Zlasti podpira višje naložbe v bolj zeleno in nizkoogljično Evropo, kot so ukrepi za energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo, razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije, spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in zmanjševanje onesnaževanja.

Vseeno je treba zagotoviti več finančnih sredstev za potrebno posodobitev in razvoj infrastrukture držav članic, da bi dosegle vse nove ambiciozne okoljske in energetske cilje, cilje ravnanja z odpadki ter prometne in podnebne cilje iz zakonodaje Unije v skladu s Pariškim sporazumom. Podpora za projekte, ki so sofinancirani iz teh skladov, je še posebej pomembna v regijah, ki zaostajajo v razvoju. Poleg tega v številnih državah ESRR in Kohezijski sklad obsegata vsaj 50 % javnih naložb in brez tega sofinanciranja EU te države članice ne bi imele finančnih zmogljivosti za take naložbe.

V zvezi s financiranjem pripravljavka mnenja meni, da je predlagano zmanjšanje sredstev (za polovico) v Kohezijskem skladu veliko v primerjavi s trenutnim programskim obdobjem. Hkrati je znesek, ki bo prenesen iz Kohezijskega sklada na instrument za povezovanje Evrope (IPE), enak znesku, ki je bil prenesen v trenutnem programskem obdobju 2014–2020. Ker naj bi se s sredstvi iz Kohezijskega sklada med drugim financirali tudi podnebni in okoljski projekti, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev EU, pripravljavka mnenja meni, da zmanjšanje sredstev Kohezijskega sklada, ki se upravljajo v okviru deljenega upravljanja, ni ustrezno. Vsakršen prenos iz Kohezijskega sklada v IPE bi moral temeljiti na poglobljeni analizi Komisije, ki bi podprla, ne oslabila, zmožnost držav članic, da dosežejo svoje podnebne in okoljske cilje. Delež sredstev, prenesenih v IPE, bi moral biti sorazmerno enak prenosu v trenutnem programskem obdobju (torej bi moral biti zmanjšan za 50 %) in bi moral biti na voljo državam članicam v celotnem programskem obdobju.

Uporabo ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba po mnenju pripravljavke mnenja izboljšati z večjo povezanostjo naložb kohezijske politike s splošnimi načrti držav članic za doseganje ciljev za leto 2030 v smislu usmeritve k dolgoročnejšemu razogljičenju gospodarstva EU. S tega vidika predlaga, naj se več sredstev nameni ciljem politike 2, ki so usmerjeni v boj proti učinkom podnebnih sprememb.

Prometni sektor EU se trenutno srečuje z velikimi spremembami. Emisije toplogrednih plinov iz prometa bodo morale biti nižje in emisije onesnaževal zraka iz prometa bo treba nemudoma izrazito zmanjšati. Poleg tega bo treba povečati uporabo nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil. Vendar ustrezne infrastrukture za ta vozila ni. 76 % vseh polnilnih mest se nahaja v samo štirih državah članicah, ki pokrivajo le 27 % celotne površine EU. Za uspešen prehod na nizkoemisijsko mobilnost bo potreben skupni okvir politike za vozila, infrastrukturo in električna omrežja, v katerem se bodo ekonomske spodbude in spodbude za zaposlovanje združevale po vsej Uniji na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Pripravljavka mnenja meni, da je treba državam članicam in njihovim regijam omogočiti, da razvoj svoje infrastrukture za nizkoemisijska vozila financirajo iz vseh možnih virov Unije, vključno z ESRR in Kohezijskim skladom. Infrastrukturo za polnjenje in dovod goriva je treba vzpostaviti hitro. Zato pripravljavka mnenja predlaga, naj se cilj spodbujanja trajnostne večmodalne urbane mobilnosti prestavi s cilja politike 3 na cilj politike 2, kateremu so trenutno dodeljena sredstva in pri katerem je večji pritisk na države članice, naj dosežejo okoljske cilje. Po njenem mnenju je prehod na nizkoemisijsko mobilnost bolj povezan s splošnim ciljem nizkoemisijske Evrope kot s cilji povezljivosti.

Zaradi podnebnih sprememb v več regijah EU narašča tveganje suše, zato je za varovanje okolja v Evropi ključna zaščita vodnih virov, vodnih ekosistemov ter pitne in kopalne vode. V zadnjih letih je bilo v Evropi več kot 100 večjih uničevalnih poplav. Poleg gospodarske in družbene škode imajo lahko poplave tudi velike okoljske posledice. Pripravljavka mnenja meni, da je treba spodbujati trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, vključno z ukrepi za spopadanje s sušo in poplavami.

Škodljiv hrup lahko vpliva na skoraj vse vidike posameznikovega življenja. Trajne visoke ravni hrupa lahko povzročijo zdravstvene težave in povečan stres. Visoke ravni hrupa lahko tudi negativno vplivajo na celotne ekosisteme. Prav tako je zdravju škodljivo svetlobno onesnaževanje, ki poleg tega porablja energijo, povečuje emisije ogljika in posledično zvišuje stroške za potrošnike. Umetna svetloba tudi različno negativno vpliva na živalske in rastlinske vrste. Zato pripravljavka mnenja predlaga ukrepe na področju zmanjšanja hrupa in svetlobnega onesnaževanja.

Kohezijska politika je ključni element za uresničitev krožnega gospodarstva. Pripravljavka mnenja meni, da bi manj razvite države morale imeti možnost posodobiti svoje trenutne objekte za obdelavo ostankov odpadkov, da bi dosegle cilje krožnega gospodarstva. Posodobitev trenutnih objektov je v praksi precej manj ekonomsko zahtevna kot postavitev novega objekta in pogosto bolj izvedljiva za države z omejenimi proračuni, hkrati pa ima dejanske pozitivne učinke na okolje.

70 % Evropejcev želi, da bi EU več pozornosti namenila zdravstvenim in socialnim vprašanjem. Pripravljavka mnenja dvomi, da bo imela vključitev programa EU za zdravje v razširjeni ESS+ dodano vrednost. Obžaluje predlagano 8-odstotno zmanjšanje sredstev za področje zdravja v primerjavi z obdobjem 2014–2020. Poleg tega bi kohezijska politika morala prispevati tudi k izboljšanju zdravstvenega stanja državljanov Unije. Pripravljavka mnenja meni, da bi lahko ustvarili sinergije z ESS+ in njegovim sklopom za zdravje, z evropskim stebrom socialnih pravic v okviru evropskega semestra ter s priporočili za posamezne države, ki so bolj osredotočena na zdravstvena vprašanja. Pripraviti bi bilo treba operativne programe, ki bi jih sofinancirala ESRR in Kohezijski sklad, da bi izboljšali dostop do zdravstvenega varstva. Pripravljavka mnenja tudi poudarja, da je treba spodbujati integriran socialni, gospodarski in okoljski razvoj, kulturno dediščino ter varnost in zdravje na mestnih, podeželskih in obalnih območjih. Na področju uspešnih naložb v zdravstvo je potrebno tudi boljše sodelovanje s pacienti ali organizacijami pacientov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi naravno prikrajšanih območij ali neugodnih demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členih od 7 do 11 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in boju proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Tematsko osredotočenost iz te uredbe bi bilo treba doseči na nacionalni ravni, hkrati pa bi bilo treba omogočiti prožnost pri operativnih programih ter med različnimi kategorijami regij. Tematske osredotočenosti bi se lahko po potrebi prilagodile v skladu z namenskimi sredstvi za prednostne naložbe, ki izvirajo iz prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Pri stopnji tematske osredotočenosti bi bilo treba upoštevati stopnjo razvoja posameznih regij, ravni financiranja in posebne potrebe regij, katerih BDP na prebivalca je bil uporabljen kot merilo za upravičenost za obdobje 2014–2020.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Glede na cilj te uredbe, ki je okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije za spodbujanje trajnostnega razvoja, bi bilo treba upoštevati razlike v regionalnem razvoju, v kolikšni meri zaostajajo regije z omejenimi možnostmi ter da imajo nekatere države članice ali regije na voljo omejena sredstva.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  V zakonodajo Unije so bili v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma in v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom uvedeni novi ambiciozni cilji v zvezi z okoljem, energijo, ravnanjem z odpadki in podnebjem. Da bi državam članicam pomagali pri doseganju teh ciljev ter nadaljnjem potrebnem posodabljanju in razvoju infrastrukture v njihovih regijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje. Ta strukturni prehod bo imel velik učinek na zaposlovanje in rast v državah članicah in regijah, zato je treba omogočiti vse možne podporne ukrepe v okviru vseh teh specifičnih ciljev.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje.

(14)  Da bi se upoštevali pomen boja proti podnebnim spremembam in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj ter bi se prispevalo k financiranju potrebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na evropski, nacionalni in lokalni ravni za izpolnitev obveznosti Unije, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 30 % izdatkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bi morale prispevati 35 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. V skladu s priporočili iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 2016/31 bi morala mehanizem za vključevanje podnebnih ukrepov in mehanizem prilagajanja na podnebne spremembe razlikovati med blažitvijo in prilagajanjem ter bi se morala izvajati predhodno prek vseh procesov načrtovanja, ne pa samo služiti za naknadno poročanje.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Prometni sektor Unije se trenutno srečuje z velikimi spremembami, saj digitalizacija in avtomatizacija spreminjata tradicionalne proizvodne postopke ter potrebe potrošnikov. Emisije toplogrednih plinov iz prometa je treba zmanjšati. Nujno je, da se emisije onesnaževal zraka iz prometa nemudoma izrazito zmanjšajo. Poleg tega bi se morala povečati uporaba nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil, da bi dosegli cilje bolj zelene in nizkoogljične Unije. Vendar za ta vozila še vedno ni ustrezne infrastrukture, saj je trenutno v Uniji samo 100 000 polnilnim mest za električna vozila, pri čemer se 76 % vseh polnilnih mest nahaja v le štirih državah članicah, ki pokrivajo samo 27 % celotne površine Unije. Za uspešen prehod na nizkoemisijsko mobilnost je potreben skupni okvir politike za vozila, infrastrukturo in električna omrežja s skupnim učinkom ekonomskih spodbud in spodbud za zaposlovanje v vsej Uniji, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podporo okrepljenih instrumentov za financiranje Unije. Državam članicam in regijam je treba omogočiti, da razvoj svoje infrastrukture za nizkoemisijska vozila financirajo iz vseh možnih virov Unije, vključno z ESRR in Kohezijskim skladom. Infrastrukturo za polnjenje in dovod goriva je treba vzpostaviti hitro, da bi izpolnili podnebne zaveze Unije iz Pariškega sporazuma in ustrezne zakonodaje Unije.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Dejavnosti iz ESRR in Kohezijskega sklada morajo tako glede vsebine kot dodelitve finančnih sredstev prispevati k ukrepom in ciljem, določenim s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, ki se bodo oblikovali v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije, ter s priporočili Komisije v zvezi s temi načrti.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a)  ESRR in Kohezijski sklad bi morala imeti možnost podpreti dejavnosti in cilje iz drugih instrumentov financiranja, da bi izboljšali dostop do zdravstvenega varstva in oskrbe. Ustvarili bi lahko sinergije z Evropskim socialnim skladom+ in njegovim sklopom za zdravje, evropskim stebrom socialnih pravic ter evropskim semestrom in priporočili za posamezne države, ki so bolj osredotočena na zdravstvena vprašanja.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter promet, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Upoštevati bi bilo treba težave, s katerimi se srečujejo nekateri nezadostno financirani lokalni in regionalni organi v centraliziranih upravnih sistemih. Velike težave s sofinanciranjem projektov zmanjšujejo porabo sredstev iz Kohezijskega sklada prav v tistih regijah, kjer so naložbe najbolj potrebne za zmanjšanje socialno-ekonomskih in teritorialnih razlik.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije, je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

(18)  Da bi dosegli cilje držav članic, bi morala biti tematska osredotočenost dovolj prožna, da bi se prilagajala potrebam vsake regije, kar bi Uniji omogočilo, da podpira prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi. Tako bi se izognili dodatnim neravnovesjem ali večjim razvojnim razlikam med regijami.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a)  Z dodatno tehnično in finančno pomočjo bi bilo treba še bolj izboljšati učinkovitost javnih institucij in deležnikov ter upravno učinkovitost in racionalizirati sektor javnih storitev, ki so predmet ukrepov ESRR in Kohezijskega sklada.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a)  Da bi dosegli zastavljene cilje, bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje regionalne ali lokalne mobilnosti oziroma za zmanjšanje onesnaženosti zraka ali obremenitve s hrupom.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26b)  Sprejeti bi bilo treba ukrepe za spodbujanje čistih, trajnostnih in varnih načinov prevoza.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1.  Ta uredba prispeva k financiranju podpore, katere namen je okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo s tem, da odpravlja glavna regionalna neravnovesja v Uniji in zmanjšuje zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najbolj oddaljene regije, najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje:

1.  V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje ob upoštevanju potrebe po posebnih naložbah in infrastrukturi v posameznih državah članicah:

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo ter promet, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj in krepitvijo odpornosti na nesreče;

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj, požarov in poplav, krepitvijo odpornosti na nesreče ter z ukrepi proti hidrogeološki nestabilnosti;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v)  spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(v)  spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z ukrepi za spopadanje s sušo in poplavami in njuno preprečevanje ter trajnostnim ravnanjem z odpadki;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi)  spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo;

(vi)  spodbujanjem prehoda na krožno gospodarstvo, zlasti za doseganje ciljev na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/851 in Direktivi (EU) 2018/852, ter ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/850;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)  spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(vii)  spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja zraka, vode in tal ter zvočnega in svetlobnega onesnaževanja;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viia)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti, vključno z infrastrukturo za nizkoemisijsko mobilnost;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viia)  spodbujanjem naložb v sektor odpadkov, da bi se dosegle okoljske zahteve, uveljavljene v Uniji, zlasti v tistih državah članicah, kjer se te zahteve presegajo;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viib)  spodbujanjem naložb v vodni sektor, da bi se dosegle okoljske zahteve, uveljavljene v Uniji, zlasti v tistih državah članicah, kjer se te zahteve presegajo;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, kampanjami ozaveščanja, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine, varnosti in zdravja v urbanih območjih;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine, varnosti in zdravja, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov;

(a)  prek tehnične in finančne pomoči izboljšujejo zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov, vključno z organizacijami civilne družbe;

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 40 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 35 % za PO2;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 35 % za PO2.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  produktivne naložbe v MSP;

(c)  produktivne naložbe v MSP v smislu priporočila Komisije 2003/361/ES;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  naložbe v preobrazbo nazadujočih industrijskih regij in regij, ki zaostajajo v razvoju;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Če podjetja, ki niso MSP, sodelujejo z MSP pri ukrepih za energetsko učinkovitost ali dejavnostih za nizkoogljično gospodarstvo ali krožno gospodarstvo, podprtih v skladu s točkami (b)(i), (iii), (vi) in (vii) člena 2(1), se lahko produktivne naložbe podprejo, če so zagotovljene prek finančnih instrumentov.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  naložbe v zdravstvene in negovalne ustanove, vključno s celostno oskrbo in primarnim zdravstvenim varstvom;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ab)  naložbe v ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti in rabo energije iz obnovljivih virov, s poudarkom na posebnih potrebah stanovanj in stanovanjskih stavb;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b).

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a), (aa), (ab) in (b).

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje pomoči (vključno s popolnim ali delnim preklicem), ki jo je odobrila Komisija na podlagi uredb (EU) št. 1300/2013 in (EU) št. 1301/2013 ali drugega akta, sprejetega v skladu z njima.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni v skladu z uredbama (EU) št. 1300/2013 in (EU) št. 1301/2013, ostanejo veljavni.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – podnaslov 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

2. Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj

RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

RCO 19 – javne stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti

RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj

RCO 20 – novozgrajena ali izboljšana omrežja za daljinsko ogrevanje

RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

 

RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*

 

RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo

 

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov*

RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

 

RCO 23 – digitalni upraviteljski sistemi za pametna omrežja

RCR 33 – uporabniki, priključeni na pametna omrežja

RCO 98 – gospodinjstva, ki se podprejo za uporabo pametnih energetskih omrežij

RCR 34 – uvedba projektov za pametna omrežja

RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje nesreč ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje*

RCR 35 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam

RCO 25 – obalni pas, rečni bregovi in bregovi jezer ter novozgrajena ali utrjena zaščita pred zemeljskimi plazovi za varovanje ljudi, sredstev in naravnega okolja

RCR 36 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti gozdnim požarom

RCO 26 – zelena infrastruktura, zgrajena za prilagajanje podnebnim spremembam

RCR 37 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (razen poplav in gozdnih požarov)

RCO 27 – nacionalne/regionalne/lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam

RCR 96 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim tveganjem, ki niso povezana s podnebjem, in tveganjem, ki so povezana s človekovim delovanjem*

RCO 28 – območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom

RCR 38 – ocenjeni povprečni odzivni čas na nesreče*

 

RCO 30 – dolžina novih in utrjenih cevi za vodovodne priključke v gospodinjstvih

RCR 41 – prebivalci, priklopljeni na izboljšano oskrbo z vodo

RCO 31 – dolžina novozgrajenih ali utrjenih omrežij za zbiranje odpadne vode

RCR 42 – prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode

RCO 32 – nova ali posodobljena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

RCR 43 – izguba vode

 

RCR 44 – ustrezno očiščena odpadna voda

 

RCO 34 – dodatna zmogljivost za recikliranje odpadkov

RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za ravnanje z odpadki

 

RCR 47 – reciklirani odpadki

 

RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine

 

RCR 49 – predelani odpadki

 

RCO 36 – površina zelene infrastrukture, ki se podpre v urbanih območjih

RCR 50 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka

RCO 37 – površina območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi v skladu s prednostnim akcijskim okvirom

RCR 95 – prebivalci, ki imajo dostop do nove ali posodobljene zelene infrastrukture v urbanih območjih

RCO 99 – površina zunaj območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi

RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje hrupa

RCO 38 – podprta površina saniranih zemljišč

RCR 52 – sanirano zemljišče, ki se uporabi za zelene površine, socialna stanovanja, gospodarske dejavnosti ali dejavnosti skupnosti

RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka

 

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

2. Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj

RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj

RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

RCO 19 – javne stavbe, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti

RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj

RCO 20 – novozgrajena ali izboljšana omrežja za daljinsko ogrevanje

RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe)

 

RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov*

 

RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo

 

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov*

RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

 

RCO 23 – digitalni upraviteljski sistemi za pametna omrežja

RCR 33 – uporabniki, priključeni na pametna omrežja

RCO 98 – gospodinjstva, ki se podprejo za uporabo pametnih energetskih omrežij

RCR 34 – uvedba projektov za pametna omrežja

RCO 24a – ukrepi za spopadanje s sušo in poplavami

RCR 35 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti poplavam ali suši

RCO 24 – novi ali posodobljeni sistemi za spremljanje nesreč ter za pripravljenost, opozarjanje in odzivanje nanje*

RCR 36 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti gozdnim požarom

RCO 25 – obalni pas, rečni bregovi in bregovi jezer ter novozgrajena ali utrjena zaščita pred zemeljskimi plazovi za varovanje ljudi, sredstev in naravnega okolja

RCR 37 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (razen poplav in gozdnih požarov)

RCO 26 – zelena infrastruktura, zgrajena za prilagajanje podnebnim spremembam

RCR 96 – prebivalci, deležni zaščitnih ukrepov proti naravnim tveganjem, ki niso povezana s podnebjem, in tveganjem, ki so povezana s človekovim delovanjem*

RCO 27 – nacionalne/regionalne/lokalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam

RCR 38 – ocenjeni povprečni odzivni čas na nesreče*

RCO 28 – območja, ki jih pokrivajo zaščitni ukrepi proti gozdnim požarom

 

 

RCO 30 – dolžina novih in utrjenih cevi za vodovodne priključke v gospodinjstvih

RCR 41 – prebivalci, priklopljeni na izboljšano oskrbo z vodo

RCO 31 – dolžina novozgrajenih ali utrjenih omrežij za zbiranje odpadne vode

RCR 42 – prebivalci, priklopljeni vsaj na sekundarno čiščenje odpadne vode

RCO 32 – nova ali posodobljena zmogljivost za čiščenje odpadne vode

RCR 43 – izguba vode

 

RCR 44 – ustrezno očiščena odpadna voda

 

RCR 45 – prispevki k pridobivanju energije in surovin iz odpadne vode

 

RCR 45a – nastajanje komunalnih odpadkov

 

RCR 45b – nastajanje ostankov odpadkov

 

RCO 34 – dodatna zmogljivost za preprečevanje in recikliranje odpadkov

RCR 46 – prebivalci, ki jim služijo obrati za recikliranje odpadkov in manjši sistemi za trajnostno ravnanje z odpadki

 

RCR 47 – reciklirani odpadki

 

RCR 48 – reciklirani odpadki, uporabljeni kot surovine

 

RCR 49 – ponovno uporabljeni odpadki

 

RCO 36 – površina zelene infrastrukture, ki se podpre v urbanih območjih

RCR 50 – prebivalci, deležni ukrepov za kakovost zraka

RCO 37 – površina območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi v skladu s prednostnim akcijskim okvirom

RCR 95 – prebivalci, ki imajo dostop do nove ali posodobljene zelene infrastrukture v urbanih območjih

RCO 99 – površina zunaj območij Natura 2000 je pokrita z zaščitnimi in sanacijskimi ukrepi

RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje hrupa

RCO 38 – podprta površina saniranih zemljišč

RCR 51a – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja

RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo

RCR 52 – sanirano zemljišče, ki se uporabi za zelene površine, socialna stanovanja, gospodarske dejavnosti ali dejavnosti skupnosti

RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene

RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu

RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz

RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo

RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta)

RCR 64a – ocenjene preprečene emisije toplogrednih plinov

RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi mestnimi transportnimi sistemi

 

RCO 60a – število hitrih polnilnih mest za električna vozila

 

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – podnaslov 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

RCO 41 – dodatna gospodinjstva z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 53 – gospodinjstva z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCO 42 – dodatna podjetja z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 54 – podjetje z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

 

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T1

RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest

RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo

 

 

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T

RCR 57 – dolžina železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ki obratujejo

RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo

RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T

RCR 59 – železniški tovorni promet

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

 

RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo

 

RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno

 

RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene

 

RCO 100 – število podprtih pristanišč

 

 

RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo

RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu

RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene

RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo

RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura

 

RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta)

 

RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi mestnimi transportnimi sistemi

 

_______________

1 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

RCO 41 – dodatna gospodinjstva z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 53 – gospodinjstva z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCO 42 – dodatna podjetja z dostopom do visokozmogljivega širokopasovnega omrežja

RCR 54 – podjetje z naročninami na zelo visokozmogljivo širokopasovno omrežje

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T1

RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest

RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo

 

 

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T

RCR 57 – dolžina železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ki obratujejo

RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo

RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T

RCR 59 – železniški tovorni promet

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

 

RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo

 

RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno

 

RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene

 

RCO 100 – število podprtih pristanišč

 

 

črtano

črtano

_______________

1 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – podnaslov 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

4. Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

RCO 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje

RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje

 

RCO 63 – ustvarjena zmogljivost začasne sprejemne infrastrukture

RCR 66 – zgrajena ali obnovljena zasedenost začasne sprejemne infrastrukture

RCO 64 – zmogljivost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCR 67 – zasedenost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCO 65 – zmogljivost saniranih stanovanj – drugo

RCR 68 – zasedenost saniranih stanovanj – drugo

 

RCO 66 – število otrok na razred pri podprti infrastrukturi za varstvo otrok (nova ali posodobljena)

RCR 70 – število otrok na leto, ki uporabljajo podprto infrastrukturo za varstvo otrok

RCO 67 – število otrok na razred pri podprti izobraževalni infrastrukturi (nova ali posodobljena)

RCR 71 – število študentov na leto, ki uporabljajo podprto izobraževalno infrastrukturo

 

RCO 69 – zmogljivost podprte infrastrukture zdravstvenega varstva

RCR 72 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

RCO 70 – zmogljivost podprte socialne infrastrukture (razen stanovanj)

RCR 73 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove zdravstvenega varstva

 

RCR 74 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove socialnega varstva

 

RCR 75 – povprečni odzivni čas za nujno medicinsko pomoč na podprtem območju

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

4. Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

RCO 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje

RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje

 

RCO 63 – ustvarjena zmogljivost začasne sprejemne infrastrukture

RCR 66 – zgrajena ali obnovljena zasedenost začasne sprejemne infrastrukture

RCO 64 – zmogljivost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCR 67 – zasedenost saniranih stanovanj za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

RCO 65 – zmogljivost saniranih stanovanj – drugo

RCR 68 – zasedenost saniranih stanovanj – drugo

 

RCO 66 – število otrok na razred pri podprti infrastrukturi za varstvo otrok (nova ali posodobljena)

RCR 70 – število otrok na leto, ki uporabljajo podprto infrastrukturo za varstvo otrok

RCO 67 – število otrok na razred pri podprti izobraževalni infrastrukturi (nova ali posodobljena)

RCR 71 – število študentov na leto, ki uporabljajo podprto izobraževalno infrastrukturo

 

RCO 69 – zmogljivost in dostopnost podprte infrastrukture zdravstvenega varstva in inovativnih zdravstvenih tehnologij

RCR 72 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

RCO 70 – zmogljivost in dostopnost podprte socialne infrastrukture (razen stanovanj)

RCR 73 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove zdravstvenega varstva

 

RCR 74 – število oseb na leto, ki uporabljajo podprte ustanove socialnega varstva

 

RCR 75 – povprečni odzivni čas za nujno medicinsko pomoč na podprtem območju

 

RCR 75a – osebe z dostopom do kampanj ozaveščanja in kampanj za preprečevanje bolezni

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Priloga II – podnaslov 4 – točka iv

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Specifični cilj

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

(4)

4. Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

(iv) zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom

CCO 20 – nova ali nadgrajena zmogljivost infrastrukture zdravstvenega varstva

CCR 19 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Specifični cilj

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

(4)

4. Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

(iv) Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom ob upoštevanju potreb, ki jih opredelijo pacienti ali organizacije pacientov

CCO 20 – nova ali nadgrajena zmogljivost in dostopnost infrastrukture zdravstvenega varstva

CCR 19 – prebivalci z dostopom do izboljšanih storitev zdravstvenega varstva

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 

Referenčni dokumenti

COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Kateřina Konečná

21.6.2018

Obravnava v odboru

29.8.2018

 

 

 

Datum sprejetja

25.10.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Linnéa Engström, Eleonora Evi, Norbert Lins, Sirpa Pietikäinen, Christel Schaldemose, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Jaromír Kohlíček, Tonino Picula

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38

+

ALDE

Nils Torvalds

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Jaromír Kohlíček, Kateřina Konečná

PEE

Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Sirpa Pietikäinen, Adina Ioana Vălean

S&D

José Blanco López, Paul Brannen, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Tonino Picula, Christel Schaldemose, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Linnéa Engström, Benedek Jávor, Keith Taylor

1

-

EFDD

Julia Reid

4

0

ECR

Mark Demesmaeker, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za promet in turizem (4.12.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavka mnenja: Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Predlog Komisije

V predlogu uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) in Kohezijskem skladu so opredeljeni ustrezni cilji za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada.

Ta uredba določa tematsko osredotočenost na nacionalni ravni, da bi zagotovili okvir za izvajanje skladov. Glede tega Evropska komisija predlaga, naj se večina virov (od 65 % do 85 %) uporabi za uresničevanje strateških ciljev št. 1 „pametnejša Evropa“ in št. 2 „bolj zelena, nizkoogljična Evropa“, opredeljenih v evropski uredbi o skupnih določbah o vseh evropskih skladih.

Predlagana uredba opredeljuje tudi izčrpen seznam nedovoljenih dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe intervencij v okviru skladov.

Nazadnje ta uredba opredeljuje okvir kazalnikov za spremljanje ter pristop do določenih ozemelj, vključno s trajnostnim razvojem mest, in do najbolj oddaljenih regij.

2. Predlogi pripravljavke mnenja

Ker je najprimerneje, da regije same opredelijo svoje potrebe in prednostne naloge, ter za spodbujanje decentraliziranega upravljanja pri izvajanju evropskih skladov pripravljavka mnenja predlaga, naj se ohrani regionalna in ne nacionalna tematska osredotočenost, kot je določeno v tej uredbi.

Da bi se regijam omogočila večja prožnost pri uporabi sredstev ESRR, pripravljavka mnenja predlaga tudi, naj se tematska osredotočenost razširi na druge strateške cilje. Ker ima promet osrednjo vlogo pri doseganju prednostnih ciljev Evropske unije, pripravljavka mnenja glede tega predlaga, naj se v tematsko osredotočenost vključi strateški cilj št. 3 „povezana Evropa“.

Da bi se regijam omogočila tudi večja prožnost za podpiranje drugih strateških ciljev, pripravljavka mnenja predlaga, naj se minimalni delež sredstev, namenjenih za strateški cilj št. 1 „pametna Evropa“, zmanjša s 60 % na 30 % za najbolj razvite regije, s 45 % na 30 % za regije v prehodu in s 35 % na 20 % za najmanj razvite regije.

Ker ima promet osrednjo vlogo pri doseganju prednostnih ciljev Evropske unije, pripravljavka mnenja predlaga, naj se uvedejo novi specifični cilji v zvezi s prometom:

•  specifični cilj, povezan s pametno mobilnostjo in kakovostjo prevoznih storitev, v okviru strateškega cilja št. 1 „pametnejša Evropa“;

•  specifični cilj, povezan s trajnostno mobilnostjo, v okviru strateškega cilja št. 2 „bolj zelena Evropa“;

•  specifični cilj, povezan s financiranjem sklada za pravičen prehod, v okviru strateškega cilja št. 2 „bolj zelena Evropa“;

•  specifični cilj, povezan z mobilnostjo kot sredstvom za teritorialno kohezijo, v okviru strateškega cilja št. 3 „bolj povezana Evropa“;

•  specifični cilj, povezan z dostopom do javnih prevoznih storitev, v okviru strateškega cilja št. 4 „bolj socialna Evropa“;

Za spodbujanje uporabe ESRR v prometu pripravljavka mnenja prav tako predlaga, naj se odpravijo nekatere določbe, ki omejujejo uporabo ESRR za regionalna letališča in tirna vozila.

Nazadnje pripravljavka mnenja vlaga predloge sprememb za spodbujanje sinergije med ESRR, Kohezijskim skladom in drugimi instrumenti proračuna Evropske unije za financiranje razvoja vseevropskega prometnega omrežja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije OZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost brez ovir v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti, zmanjšanje regionalnih razlik in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, državljanstva, rasne ali etnične pripadnosti,, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru podnebnih zavez Unije iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter prizadevanj Unije za spodbujanje trajnostnega razvoja ter ciljev o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi morala ESRR in Kohezijski sklad zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti in kohezije njihovih državljanov ter preprečitev radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju vseevropskih omrežij prometne infrastrukture in celovitega širokopasovnega omrežja digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste, varne in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilje politike, ki so „pametnejša Evropa“, „bolj zelena, nizkoogljična Evropa“, „bolj povezana Evropa“ in „bolj socialna Evropa“. Ta tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na regionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad in ESRR bi morala biti zmožna podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, varnost obstoječih predorov in mostov, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE).

(20)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada in ESRR, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega upravljanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE).

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a)  Poleg tega bi si bilo treba, da bi se dosegla čim višja dodana vrednost naložb v promet, ki se financirajo v celoti ali delno iz proračuna Unije, prizadevati za sinergije med ESRR ter instrumenti, ki se neposredno upravljajo, kot je instrument za povezovanje Evrope, in finančnimi instrumenti prihodnjega programa InvestEU.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(27)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da se izravnajo dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi enega ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, pri čemer njihova stalnost in kombinacija resno omejujeta njihov razvoj. Ta dodeljena sredstva lahko zajemajo naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje lahko zajema odhodke za storitve tovornega prometa, zeleno logistiko, upravljanje mobilnosti in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter odhodke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(i)  krepitvijo raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade ter izboljšanjem digitalne povezljivosti;

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)  izboljšanjem rasti, konkurenčnosti in trajnosti MSP;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  razvojem pametnih, varnih in interoperabilnih načinov prevoza;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(va)  spodbujanjem nizkoemisijske in večmodalne mobilnosti;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vi a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(via)  spodbujanjem strukturne spremembe za prehod na nizkoogljično proizvajanje energije;

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti in čezmejnih povezav;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in zanesljivega intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iii)  razvojem trajnostne, pametne, varne in zanesljive intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T, čezmejno mobilnostjo in povezljivostjo z najbolj oddaljenimi regijami;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne in dostopne urbane mobilnost, vključno s hojo, kolesarjenjem, javnim prevozom in skupno mobilnostjo;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  izboljšanjem dostopa do kakovostnih in vključujočih javnih prevoznih storitev;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, tudi na podeželju;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine, sektorja turizma in varnosti v urbanih območjih;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine, sektorja turizma in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji ter najbolj oddaljenimi regijami, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  sprejemanjem ukrepov za večjo privlačnost regij in območij, ki spodbujajo trajnostni turizem.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4.

1.  Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na regionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

2.  V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za najbolj oddaljene regije držav članic se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način:

Regije se razvrstijo v skladu z odstavkom 2 člena 102 Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]:

(a)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 100% povprečja EU ali več („skupina 1“);

(a)   manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);

(b)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je enak 75% povprečja EU ali več in pod 100% povprečja EU („skupina 2“);

(b)   regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca je med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);

(c)  tiste, katerih delež bruto nacionalnega dohodka je pod 75% povprečja EU („skupina 3“).

(c)  bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100% povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje.

črtano

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3.

Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino manj razvitih regij.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 60 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 20 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 35 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

(c)  države članice skupine 3 dodelijo vsaj 15 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  naložbe v infrastrukturo;

(a)  naložbe v infrastrukturo, zlasti z evropsko dodano vrednostjo na področju prometa, energije in vseevropskih digitalnih omrežij, ter izboljšanje varnosti obstoječih prometnih infrastruktur, kot so mostovi in predori;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  naložbe v trajnostno urbano mobilnost, pa tudi v javni prevoz in kolesarske steze;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  financiranje nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1) in specifičnemu cilju v okviru PO4 iz člena 2(2)(d), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Znesek ESRR, ki se prerazporedi v instrument za povezovanje Evrope, se uporabi v skladu z določbami Uredbe (EU) št. [nova uredba o IPE].

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  naložbe v TEN-T;

(b)  naložbe v TEN-T in trajnostno mobilnost;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) naložb v letališko infrastrukturo, razen za najbolj oddaljene regije;

črtano

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov;

(g)  naložb v objekte za obdelavo ostankov odpadkov, razen za najbolj oddaljene regije;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  financiranja nakupa voznega parka za uporabo v železniškem prometu, razen če je to povezano z:

črtano

(i)  opustitvijo obveznosti javne službe, ki je bila javno razpisana, v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, kakor je bila spremenjena;

 

(ii)  zagotavljanjem storitev v železniškem prometu na progah, ki so v celoti odprte za konkurenco, upravičenec pa je nov udeleženec na trgu, ki je upravičen do financiranja na podlagi Uredbe (EU) 2018/xxxx [uredba EU o naložbah].

 

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II.

3.  Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo II. Take informacije omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 2.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest in načrti za trajnostno mobilnost v mestih) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

1.  Člen 3 se ne uporablja za posebna dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije. Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Z odstopanjem od člena 4(1) lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetjih v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 1 – stolpec 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

1.  Konkurenčna in pametnejša Evropa s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T

RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest

 

RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

 

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

 

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo

RCR 57 – dolžina železniških prog, ki so opremljene z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa in obratujejo

 

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T

RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah

 

RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo

RCR 59 – železniški tovorni promet

 

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

 

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo

 

 

RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

 

 

RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo

 

 

RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno

 

 

RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene

 

 

RCO 100 – število podprtih pristanišč

 

 

RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo

RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu

 

RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene

RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

 

RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko kolesarsko infrastrukturo

 

RCO 58 – podprta namenska kolesarska infrastruktura

 

 

RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta)

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

RCO 43 – dolžina podprtih novih cest – TEN-T

RCR 55 – uporabniki novozgrajenih, obnovljenih ali posodobljenih cest

 

RCO 44 – dolžina podprtih novih cest – drugo

RCR 56 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

 

RCO 45 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – TEN-T

RCR 101 – prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture

 

RCO 46 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih cest – drugo

 

 

– število cestnih in železniških mostov in predorov, ki se pregledujejo vsaka tri leta in dobro vzdržujejo zaradi varnosti

 

 

RCO 47 – dolžina podprtih novih železniških prog – TEN-T

 

 

RCO 48 – dolžina podprtih novih železniških prog – drugo

 

 

RCO 49 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – TEN-T

RCR 57 – dolžina železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ki obratujejo, vključno s čezmejnimi železniškimi povezavami, opremljenimi s sistemi ERTMS

 

RCO 50 – dolžina obnovljenih ali posodobljenih železniških prog – drugo

 

 

RCO 51 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – TEN-T

RCR 58 – število potnikov na leto pri podprtih železnicah za razdaljo, krajšo od 50 km, od 50 do 300 km in daljšo od 300 km

 

RCO 52 – dolžina novih ali posodobljenih celinskih plovnih poti – drugo

 

 

RCO 53 – železniške postaje in objekti – novo ali posodobljeno

RCR 59 – železniški tovorni promet

 

– vključno s številom železniških postaj v skladu z uredbo Komisije o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s funkcionalno oviranimi osebami

– število tovornih vagonov, naknadno opremljenih z zavornjaki LL za zmanjšanje hrupa

 

RCO 54 – intermodalne povezave – nove ali posodobljene

RCR 60 – tovorni promet po celinskih plovnih poteh

 

RCO 100 – število podprtih pristanišč

 

 

RCO 55 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – novo

 

 

RCO 56 – dolžina tramvajskih prog in prog podzemne železnice – obnovljene/posodobljene

RCR 62 – število potnikov na leto v javnem prevozu

 

RCO 57 – okolju prijazna tirna vozila za javni prevoz

RCR 63 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove/posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

 

RCO 58 – podprta namenska infrastruktura za pešce in kolesarje

– število uporabnikov koles na leto

 

RCO 59 – podprta infrastruktura za alternativno gorivo (oskrba z gorivom/polnilna mesta)

– intermodalni tržni delež (razčlenitev načinov prevoza) uporabnikov osebnih avtomobilov, javnega prevoza (podzemna železnica – tramvaji – avtobusi), souporabe avtomobila, skupinskega prevoza, koles in pešcev

 

RCO 60 – mesta z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi mestnimi transportnimi sistemi

RCR 64 – število potnikov na leto, ki uporabljajo namensko infrastrukturo za pešce in kolesarje

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

5. Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud

RCO 74 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest

RCR 76 – zainteresirane strani, vključene v pripravo in izvajanje strategij za razvoj mest

 

RCO 75 – integrirane strategije za razvoj mest

RCR 77 – turisti/obiski podprtih krajev*

 

RCO 76 – skupni projekti

RCR 78 – uporabniki, deležni podprte kulturne infrastrukture

 

RCO 77 – zmogljivost podprte kulturne in turistične infrastrukture

 

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(2)

(3)

5. Evropa ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud

RCO 74 – prebivalci, zajeti v strategijah za celostni razvoj mest

RCR 76 – zainteresirane strani, vključene v pripravo in izvajanje strategij za razvoj mest

 

– število obstoječih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih

RCR 77 – turisti/obiski podprtih krajev*

 

RCO 75 – integrirane strategije za razvoj mest

 

 

RCO 76 – skupni projekti

– projekti na področju trajnostnega turizma, pri katerih je mogoče navesti koristi tako za turiste kot za prebivalce

 

RCO 77 – zmogljivost podprte kulturne, naravne, zgodovinske in industrijske infrastrukture

RCR 78 – uporabniki, deležni podprte kulturne infrastrukture in ekološkega turizma

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Priloga II – tabela 1 – točka 1 – stolpec 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

1.  Konkurenčna in pametnejša Evropa s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Priloga II – tabela 1 – točka 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(3)

(4)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

 

CCO 15 – TEN-T za železnice: nove in nadgrajene železnice

CCR 14 – število potnikov na leto, ki jim služi izboljšan železniški promet

 

CCO 16 – razširitev in posodobitev tramvajskih prog in prog podzemne železnice

CCR 15 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice

Predlog spremembe

Cilj politike

Izložki

Rezultati

(1)

(3)

(4)

3. Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT

CCO 14 – TEN-T za ceste: nove in nadgrajene ceste

CCR 13 – prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture

 

 

– povečanje zastojev zaradi razširitve cestne infrastrukture

 

CCO 15 – TEN-T za železnice: nove in nadgrajene železnice

 

 

– število regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile opuščene ali porušene (manjkajoče povezave)

CCR 14 – število potnikov na leto, ki jim služi izboljšan železniški promet

 

– število čezmejnih železniških povezav, ki jim je primanjkovalo povezav in so bile ponovno vzpostavljene

 

 

CCO 16 – razširitev in posodobitev tramvajskih prog in prog podzemne železnice ter infrastrukture za pešce in kolesarje

CCR 15 – število uporabnikov na leto, ki jim služijo nove in posodobljene tramvajske proge in proge podzemne železnice ter infrastruktura za pešce in kolesarje

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 

Referenčni dokumenti

COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy

17.7.2018

Obravnava v odboru

9.10.2018

 

 

 

Datum sprejetja

15.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Innocenzo Leontini, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Renaud Muselier, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Stefan Gehrold, Maria Grapini, Bolesław G. Piecha, Anders Sellström, Matthijs van Miltenburg, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Edward Czesak, Theodor Dumitru Stolojan, Richard Sulík

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Gesine Meissner, Dominique Riquet, Matthijs van Miltenburg

ECR

Edward Czesak, Bolesław G. Piecha, Richard Sulík, Kosma Złotowski

GUE/NG

Tania González Peñas, Merja Kyllönen

PPE

Georges Bach, Heinz K. Becker, Andor Deli, Stefan Gehrold, Dieter-Lebrecht Koch, Innocenzo Leontini, Marian-Jean Marinescu, Renaud Muselier, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Anders Sellström, Theodor Dumitru Stolojan, Henna Virkkunen, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Francisco Assis, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Claudia Țapardel, István Ujhelyi

VERTS/ALE

Michael Cramer, Karima Delli, Keith Taylor

4

-

ECR

Peter Lundgren

EFDD

Jill Seymour

ENF

Marie-Christine Arnautu, Georg Mayer

2

0

EFDD

Daniela Aiuto

S&D

Inés Ayala Sender

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (14.11.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavec mnenja: James Nicholson

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja na splošno podpira namene in cilje Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR) in Kohezijskega sklada. Prav je, da ima EU usklajen pristop k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami in državami članicami ter si prizadeva spodbujati trajnostni razvoj. Pripravljavec mnenja sicer razume, da imajo mestna območja ključno vlogo pri zmanjševanju brezposelnosti in spodbujanju socialne vključenosti ter boju proti revščini, vendar meni, da je potrebno boljše ravnovesje med potrebami podeželskih in mestnih območij. Zato je besedilu dodal nekaj elementov, ki so osredotočeni na podeželska območja in njihove skupnosti. Pri razpravi o izobraževanju, usposabljanju in ustvarjanju delovnih mest smo včasih lahko osredotočeni le na mesta EU, zato pripravljavec mnenja predlaga, da se posebna pozornost nameni podeželskim območjem (predlog spremembe 6). Pripravljavec mnenja je v besedilo vključil nekaj novih vidikov, kmete, ki so potisnjeni na rob, ker lahko delajo v oddaljenih krajih in v osami, ter sezonske delavce, ki imajo pogosto lahko težave pri vključevanju v podeželske skupnosti. Pripravljavec mnenja želi spodbuditi inovacije in digitalizacijo, zato priporoča, da se dodelitev sredstev za PO1 poveča s 60 % na 65 % (predlog spremembe 10). Glede na to, da je za kmete ključen dostop do interneta, pripravljavec mnenja ni bil zadovoljen s tem, da ESRR in Kohezijski sklad ne bosta mogla podpreti naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, kjer sta vsaj dve širokopasovni omrežji. Pripravljavec mnenja se s tem ne strinja, saj bi morale države članice in regije odločati, kje so sredstva najbolj potrebna. Širokopasovna omrežja lahko obstajajo, toda če niso primerna in ne omogočajo ustreznega dostopa do interneta za kmete v najbolj oddaljenih delih EU, bi morale imeti države članice možnost, da več vlagajo v izboljšave (predlog spremembe 12).

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi naravno prikrajšanih območij ali neugodnih demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  Poleg tega so naložbe Kohezijskega sklada osredotočene na številna ključna prednostna področja, na katerih se ekonomska in socialna vrzel še naprej povečuje, in usmerjene zlasti v odpravljanje razlik med podeželskimi in mestnimi območji, pri čemer se ne upoštevajo podeželska območja, ki so prizadeta zaradi revščine in stagnacije;

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]16 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(3)  Uredba (EU) 2018/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [nova uredba o skupnih določbah]16 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropskim socialnim skladom plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Skladom za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Skladom za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrumentom za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: skladi).

_________________

_________________

16 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

16 [Popoln sklic – nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključevanja. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in boju proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Za opredelitev vrste dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti posebne cilje politike za zagotavljanje podpore iz navedenih skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah].

(7)  Za opredelitev vrste dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti harmonizirane posebne cilje politike, prilagojene različnim razmeram, za zagotavljanje podpore iz navedenih skladov, da se zagotovi, da prispevata k večji dodani vrednosti v vsaki regiji in ustvarjanju novih delovnih mest. Ti cilji nikakor ne bi smeli odvračati od ključnega splošnega cilja zmanjšanja razlik v stopnji razvitosti različnih regij EU in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Univerzalne in kakovostne javne storitve so bistvene za odpravljanje regionalnih in socialnih razlik, spodbujanje socialne kohezije in regionalnega razvoja ter spodbujanje ljudi in podjetij k temu, da ostanejo na svojem lokalnem območju, zlasti v najmanj razvitih regijah.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  Naložbe iz ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba usmeriti v trajnostno in dostopno nacionalno, regionalno in lokalno mobilnost, zlasti v regijah, v katerih primanjkuje sredstev za gospodarsko oživitev in rast, ter regijah z nizko gostoto prebivalstva, kjer resno pomanjkanje mobilnosti predstavlja strukturno oviro za rast.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture, ki bo pokrival tudi podeželska območja, ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane in ruralne mobilnosti ter s tem spodbujati močnejšo gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo, s katero se je mogoče učinkovito boriti proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Naložbe v digitalna omrežja na podeželskih območjih EU so vir neizkoriščenih možnosti in so ključne za izkoriščanje novih gospodarskih priložnosti, kot so precizno kmetijstvo in razvoj biogospodarstva, ter lahko pripomorejo k doseganju ciljev EU v zvezi z razvojem digitalne infrastrukture in spodbujanjem zelene in trajnostne večmodalne mobilnosti.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Operacije v okviru ESRR in Kohezijskega sklada morajo tako glede vsebine kot dodelitve finančnih sredstev prispevati k ciljem, določenim s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, ki se bodo oblikovali v skladu z [uredbo o upravljanju energetske unije], pri tem pa je treba upoštevati tudi priporočila Komisije v zvezi s temi načrti.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

(17)  ESRR bi moral pomagati pri spodbujanju dejanske konvergence, odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, ob upoštevanju legitimnih odločitev, prednostnih nalog in potreb vsake države članice, odvisno od njenega posebnega položaja. Pri podpori iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi bilo treba zato upoštevati tudi kolektivno opredeljene prednostne naloge v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba pri podpori iz ESRR upoštevati zlasti cilje politike „Evropa, ki temelji na večji koheziji in solidarnosti, z zmanjšanjem ekonomske, socialne in teritorialne asimetrije in doseganjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zmanjšanjem vpliva industrije na okolje, zelenimi in modrimi naložbami, krožnim gospodarstvom, bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje ter preprečevanjem in upravljanjem tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic, oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana in podeželska območja, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji in tesnejšem sodelovanju. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ta uredba prav tako določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ iz [točke (a) člena 4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

2.  Ta uredba prav tako določa specifične cilje in področje uporabe podpore iz Kohezijskega sklada v zvezi s ciljem „naložbe za delovna mesta in rast“ iz [točke (a) člena 4(2)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. Poleg tega dopolnjuje politiko razvoja podeželja glede podpore za uravnotežen teritorialni razvoj.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(a)  „Evropa, ki temelji na večji koheziji in solidarnosti, z zmanjšanjem ekonomske, socialne in teritorialne asimetrije in spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

Obrazložitev

ESRR in Kohezijski sklad sta ključna instrumenta kohezijske politike, zato bi morali njuni cilji vključevati prizadevanje za kohezijo in preprečevanje asimetrije.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanjem naprednih tehnologij;

(i)  izboljšanjem raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, uvajanjem naprednih tehnologij, izboljšanjem dostopa do tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja, javne službe in vlade;

Obrazložitev

Javne službe so bistvenega pomena za kohezijo in regionalni razvoj, poslovno dejavnost in trajno število prebivalcev, zlasti v manj razvitih regijah.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  spodbujanjem kakovostnih, moderniziranih in univerzalnih javnih storitev

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)  izboljšanjem in spodbujanjem rasti in konkurenčnosti MSP na podeželskih območjih;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(iv)  razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo, razvojem podeželja in infrastrukturo za pametno specializacijo, ponovno vzpostavitev industrije v regijah, ki jih je prizadel upad industrijskih zmogljivosti, in podjetništvo;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)   spodbujanjem oživitve in gospodarske prenove regij, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalcev, in območij z naravnimi omejitvami;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ivb)  razvijanjem zagonskih ekosistemov;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem in podpiranjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelenih in modrih naložb ter zmanjšanja potrošnje, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in upravljanja tveganj“ („PO2“), in sicer s:

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni;

(iii)  razvojem pametnih energetskih sistemov in pametnih omrežij, hrambe energije na lokalni ravni in vzpostavljanjem energetskih zadrug;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia)  spodbujanjem zmanjšanja potrošnje;

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanjem tveganj in krepitvijo odpornosti na nesreče;

(iv)  spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja in upravljanja tveganj in krepitve odpornosti na naravne nesreče, zlasti ekosistemskih pristopov;

Amendement    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vii)  spodbujanjem biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanjem onesnaženja;

(vii)  spodbujanjem biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture v urbanem in podeželskem okolju in zmanjšanjem onesnaženja zraka, vode in tal ter zvočnega in svetlobnega onesnaževanja, pa tudi odpadkov;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti in dostopa do hitre internetne povezave, zlasti na podeželskih območjih z manjšo gostoto prebivalstva, ki niso tako privlačna za komercialne operaterje;

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe;

(ii)  razvojem trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe, s posebnim poudarkom na vzpostavitvi prometne mreže EU, ki bo ustvarila povezave med podeželskimi vozlišči in ne samo poti do prestolnic ali velikih mestnih središč;

Amendement    30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti;

(iv)  spodbujanjem trajnostne večmodalne mobilnosti na mestnih in podeželskih območjih;

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  uporabo digitalnih tehnologij za soočanje z izzivi podeželskih območij Evrope;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ivb)  spodbujanjem mobilnosti na podeželju;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve in podpore za mobilnost delavcev prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture, ki spodbuja uravnotežen ozemeljski razvoj po vsej EU, zlasti za ženske na podeželju, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju na podeželju;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  doseganjem uravnoteženega ozemeljskega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ib)  pomočjo podeželskemu prebivalstvu, da pridobi dostop do dragocenih zaposlitvenih priložnosti;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja in predšolske vzgoje, predvsem s krepitvijo povezav med izobraževanjem in gospodarstvom ter podjetništvom, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

Amendement    37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti in zapostavljenih skupin, tudi tistih, ki delajo na odročnih podeželskih območjih, kot so kmetje in ribiči, prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia)  izboljšanjem dostopa do sistema varstva starejših oseb, s poudarkom na oskrbi na domu in opravljanju tovrstnih storitev izven okvirov institucionalnega varstva;

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiib)  podporo migrantom na podeželskih območjih, zlasti sezonskim delavcem, ki imajo lahko težave pri vključevanju v podeželske skupnosti;

Amendement    40

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)  spodbujanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom in zdravstvenim varstvom nosečnic in porodnic, zlasti na obrobnih podeželskih območjih;

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  „Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

(e)  „Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja, otokov in obalnih območij, partnerstev med mesti in podeželjem ter lokalnih pobud“ („PO5“), in sicer s:

Amendement    42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, zlasti za podeželje, otoke in obalna območja, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, prek lokalnih akcijskih skupin;

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  obravnavanjem povezav med urbanimi in podeželskimi območji v odgovor na izzive funkcionalnih območij glede zaposlovanja in trgov dela, medsebojne odvisnosti različnih sektorjev, vzorcev dnevnih migracij, demografskih premikov, kulturne in naravne dediščine, občutljivosti na podnebne spremembe, rabe zemljišč in upravljanja virov, institucionalnih ureditev in ureditev upravljanja, povezljivosti in dostopnosti.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iib)  spodbujanjem koncepta "pametnih vasi" z namenom zmanjšanja razvojne vrzeli med mestnimi in podeželskimi območji;

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 60 % za PO1;

(a)  države članice skupine 1 dodelijo vsaj 85 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 in PO2 ter vsaj 65 % za PO1;

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 30 % za PO2;

(b)  države članice skupine 2 dodelijo vsaj 45 % svojih skupnih sredstev iz ESRR v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, za PO1 ter vsaj 35% za PO2;

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  naložbe v infrastrukturo;

(a)  naložbe v infrastrukturo, s poudarkom na IKT infrastrukturi na podeželju;

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  naložbe v dostop do storitev;

(b)  naložbe v dostop do storitev in spretnosti, s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih;

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  Inovacije in raziskave

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  informiranje, komuniciranje, študije, mreženje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in dejavnosti, ki vključujejo grozde;

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea)  naložbe v inovacije, vključno s socialnimi inovacijami, in tehnologijo za spodbujanje razvoja podeželja in zagotovitev obetavne prihodnosti podeželskih območij EU;

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa)  nizkoogljično gospodarstvo.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi;

(a)  naložbe v okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo, s poudarkom na krepitvi energetskih zadrug in decentralizaciji trgov električne energije, ter prinašajo okoljske koristi;

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik;

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spodbujanje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo ustrezno ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b).

Države članice zagotovijo ravnovesje med naložbami iz točk (a) in (b), ki je z nacionalnega vidika pošteno, sorazmerno in ustrezno.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije;

črtano

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Trajnostni razvoj mest

Trajnostni razvoj mest in podeželja

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

1.  ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana in podeželska območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest in podeželja) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe.

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest in podeželja v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – izložki – RCO 22 in RCO 97

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCO 22 – dodatna proizvodna zmogljivost za trajnostno energijo iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov*

RCO 97 – število podprtih energetskih skupnosti in skupnosti na področju trajnostne energije iz obnovljivih virov*

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – rezultati – RCR 31 in RCR 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCR 31 – skupna proizvodnja trajnostne energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija)

RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

RCR 32 – trajnostna energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)*

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – rezultati – RCR 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje hrupa

RCR 51 – prebivalci, deležni ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka, vode in tal ter zvočnega in svetlobnega onesnaževanja;

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – cilj politike 2 – izložki – RCO 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženosti zraka

RCO 39 – nameščeni sistemi za spremljanje onesnaženja zraka, vode in tal ter zvočnega in svetlobnega onesnaževanja

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 

Referenčni dokumenti

COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

James Nicholson

10.7.2018

Datum sprejetja

12.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Matt Carthy, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Martin Häusling, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Maria Heubuch, Anthea McIntyre, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Hilde Vautmans, Miguel Viegas, Thomas Waitz

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Jan Huitema, Ulrike Müller, Hilde Vautmans

ECR

Zbigniew Kuzmiuk, Anthea McIntyre

EFDD

Giulia Moi, Marco Zullo

ENF

Jacques Colombier, Philippe Loiseau

GUE/NGL

Matt Carthy, Luke Ming Flanagan

NI

Diane Dodds

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană

4

-

EFDD

John Stuart Agnew

GUE/NGL

Maria Lidia Senra Rodríguez, Miguel Viegas

PPE

Albert Deß

3

0

VERTS/ALE

José Bové, Martin Häusling, Thomas Waitz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (16.11.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Andrzej Zdrojewski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu COM(2018)0372 določa okvir za oba sklada v obdobju 2021–2027.

V skladu z njim je treba sredstva usmeriti v niz prednostnih nalog, vsebuje pa tudi seznam tematskih ciljev, ki so skladni s temi nalogami, in spodbuja k celostnemu načrtovanju.

Cilj mnenja se je osredotočiti na vprašanja, ki jih predlog ne obravnava, kot so ustvarjalni sektor, kultura, mladi in šport.

Ena glavnih ovir pri spodbujanju kulturnih naložb je, da kultura v pravno zavezujočih predpisih ni posebej navedena. Zato je potreben ambicioznejši pristop, pri katerem se bo upošteval člen 167(4) PEDU, ki določa, da „Unija pri svoji dejavnosti na podlagi drugih določb Pogodb upošteva kulturne vidike“. Pripravljavec mnenja poudarja, je treba priznati vse možnosti, ki jih ponuja kultura, in njene naloge pri spodbujanju gospodarskega razvoja, socialne vključenosti in kohezije.

Žal je v predlogu uredbe, o katerem se razpravlja, navedena kulturna dediščina, ne upošteva pa se kultura kot celota. Prispevek kulture k lokalnemu in regionalnemu razvoju ni omenjen, čeprav je tesno povezan z vprašanji izobraževanja, socialnega vključevanja in inovacij. Ker kultura prispeva k izobraževanju in učenju z razvijanjem spretnosti in veščin, h gospodarskemu razvoju z ustvarjalnim sektorjem in umetnostjo ter k socialni vključenosti s preprečevanjem marginalizacije skupnosti, raznovrstnost njenih prispevkov upravičuje, da bi bila kultura posebej navedena v tematskem cilju predlaganih načrtov. Poleg tega je treba opredeliti specifične ukrepe in nameniti sredstva za projekte, kot so inkubatorji, digitalna infrastruktura (na primer širokopasovna povezava) in nematerialna infrastruktura za izobraževalne, kulturne in raziskovalne organe, pri čemer je treba upoštevati, da so kulturni projekti v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020 pomenili vsaj 11 milijard EUR odhodkov kohezijske politike.

Pri oceni projektov in njihovih rezultatov pa je treba uporabiti tudi širši nabor kazalnikov, da bi bil pristop močneje usmerjen v uspešnost in rezultate. Pripravljavec mnenja zato predlaga, da se uvede nov niz kazalnikov za infrastrukturne projekte na področju turizma, kulture in naravnih območij, ki bo bolje prikazal večji obisk podprtih spomeniških območij.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Spodbujanje pravic otrok, kakor so določene v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah, je izrecen cilj politik Unije (člen 3 PEU). EU in države članice bi morale ustrezno uporabljati ESRR za podporo ukrepom, namenjenim spodbujanju učinkovitega posredovanja, ki prispeva k uresničevanju otrokovih pravic.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov, ne glede na njihov status glede prebivališča. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo lokalni in regionalni organi dostop do sredstev ESRR, ki jim morajo biti na voljo v ustreznem obsegu, da bodo lahko obravnavali vprašanje vključevanja migrantov na lokalni in regionalni ravni.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Pravični prehod na socialno in okoljsko trajnostno gospodarstvo naj bi prispeval k utrjevanju razvojnih poti, usmerjenih v prihodnost, in sicer s pomočjo večje prilagojenosti lokalnih in regionalnih veščin ter strategij zavezam za razogljičenje ter s krepitvijo zmogljivosti in podpornih shem, namenjenih temu. Pravični procesi prehoda so dolgoročni, močno odvisni od izobraževalnih ukrepov in zavez ter bi jih bilo treba razvijati od spodaj navzgor v sodelovanju z ustreznimi javnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organi civilne družbe.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti državljanov, pa tudi vključenosti vseh državljanov, kar vključuje preventivno politiko za preprečevanje marginalizacije ali radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, na primer na področju kulture, izobraževanja, mladine in športa, zlasti prek programov Ustvarjalna Evropa (tudi prek pečata odličnosti) in Erasmus ter Evropske solidarnostne enote, bi morale naložbe v okviru ESRR olajšati dostop do kakovostnega izobraževanja, kulture in množičnega športa s pomočjo organom pri posodobitvi njihove infrastrukture ter prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija, ter k trajnosti povezanih družb, s čimer se zagotovijo odprti kulturni in javni prostori.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  V poročilu glede odprte metode koordinacije iz leta 2018, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov iz držav članic in se nanaša na javne politike ter potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, je poudarjena gonilna sila kulturnih in ustvarjalnih sektorjev pri povezovanju kulture in ustvarjalnosti z inovacijami, socialno kohezijo ter regionalnim in podjetniškim razvojem. Veliko število regionalnih strategij za pametno specializacijo, vključno s tisto v zvezi s kulturo in ustvarjalnostjo, pomeni priložnost za okrepitev skupnega dela.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(19)  V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroški bi se lahko podprli z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njihovih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v okolje in TEN-T. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba poenostaviti seznam dejavnosti in podpreti bi moral naložbe v infrastrukturo, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, vključno s kulturno in ustvarjalno industrijo, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem, izmenjavo izkušenj in dejavnostmi, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi tudi oba sklada morala podpreti dejavnosti tehnične pomoči. Da bi podprli zagotavljanje širšega nabora intervencij za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki izložkov in rezultatov se lahko po potrebi dopolnijo s kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II.

(22)  Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov izložkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki izložkov in rezultatov se lahko po potrebi dopolnijo s kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov iz Priloge II.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(23)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, kulturnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji ter zmanjšanju digitalnega razkoraka. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(27a)  Kultura, izobraževanje, usposabljanje, prostovoljstvo in šport so bistvena gonila pri uresničevanju ciljev bolj povezane, vključujoče in inovativne družbe.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji po pristopu, ki v ospredje postavlja državljane in je usmerjen v razvoj, ki ga vodi skupnost, obenem pa spodbuja aktivno državljanstvo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(29a)  Demografske spremembe sodijo med glavne izzive, s katerimi se sooča Unija, in imajo obsežne gospodarske, socialne in okoljske posledice. Med njimi so staranje prebivalstva, zmanjševanje števila mladih, nižja rodnost, manj delovno aktivnega prebivalstva in beg možganov. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki jih je prizadela huda demografska kriza;

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja in vlade;

(ii)  uživanjem koristi digitalizacije za državljane, podjetja, vlade in javne institucije;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem rasti in konkurenčnosti MSP;

(iii)  izboljšanjem ustvarjalnosti, rasti in konkurenčnosti MSP;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  razvojem znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

(iv)  razvojem znanj in spretnosti ter programov usposabljanja, vključno s kombiniranim učenjem, za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo;

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve, zlasti za mlade, prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, varstva predšolskih otrok, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, kulture in športa prek razvoja infrastrukture ter kakovostnih programov izobraževanja in usposabljanja, vključno z množičnimi odprtimi spletnimi tečaji in kombiniranim učenjem;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  izboljšanje dostopa do kulture in sodelovanja v njej, saj kulturna in ustvarjalna zavzetost krepi moč skupin, ki jim grozi izključenost, kot so ekonomsko zapostavljene osebe, starejši, invalidi ter pripadniki etničnih manjšin, da postanejo dejaven del družbe;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, brezposelnih, mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in so nizkokvalificirani,1a ter migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami, kulturnimi in športnimi dejavnostmi, lokalno izobraževalno, kulturno in športno infrastrukturo ter vseživljenjskim učenjem;

 

_________________

 

1a Poročilo Evropskega parlamenta o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (A8–0276/2017)

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, kulturne dediščine, športa ter zagotavljanjem športne infrastrukture in varnosti v urbanih območjih; pri tem je treba opozoriti, da bi bilo treba pri vseh projektih, povezanih z ohranjanjem, obnovo, ponovno uporabo in komunikacijo na področju kulturne dediščine, upoštevati priporočila o kakovostnih posegih na območjih kulturne dediščine, izdana v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ia)  izboljšanjem dostopa do kulture ter spodbujanjem kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi se prispevalo k oživitvi podeželskih in drugih necentralnih območij in skupnosti ter povečala privlačnost mest in regij;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulture, kulturne dediščine, športa in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; pri tem je treba opozoriti, da bi bilo treba pri vseh projektih, povezanih z ohranjanjem, obnovo, ponovno uporabo in komunikacijo na področju kulturne dediščine, upoštevati priporočila o kakovostnih posegih na območjih kulturne dediščine, izdana v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iia)  krepitvijo ohranjanja, spodbujanja in razširjanja kulturne dediščine, tako snovne kot nesnovne, na mestnih, podeželskih in obalnih območjih;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  programi usposabljanja, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu, kombinirano učenje in množični odprti spletni tečaji, dejavnosti vseživljenjskega učenja in izobraževanja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za naložbe v infrastrukturo za kulturo in turizem se šteje, da so majhnega obsega in upravičene do podpore, če sofinanciranje iz ESRR ne presega 10 000 000 EUR; ta zgornja meja se poviša na 20 000 000 EUR, če se infrastruktura šteje za svetovno kulturno dediščino v smislu člena 1 Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 4 – stolpec 2 – RCO 70 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 70a – zmogljivost podprte kulturne infrastrukture

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 4 – stolpec 2 – RCO 70 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 70b – zmogljivost podprte športne infrastrukture

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 2 – RCO 77 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 77a – kulturni projekti

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 2 – RCO 77 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCO 77b – projekti, povezani s športom

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

RCR 77a – število podprtih kulturnih infrastrukturnih objektov

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 77b – število podprtih turističnih infrastrukturnih objektov

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 77c – število podprtih naravnih območij

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 77d – povečanje števila obiskov podprte kulturne infrastrukture

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 77e – povečanje števila obiskov podprte turistične infrastrukture

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 77 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 77f – povečanje števila obiskov podprtih naravnih območij

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 78 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 78a – udeleženci in upravičenci kulturnih projektov

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – točka 5 – stolpec 3 – RCR 78 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 78b – udeleženci in upravičenci projektov, povezanih s športom

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 2 – stolpec 3 – RCR 86 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

RCR 86a – projekti, ki prispevajo k dolgoročnemu trajnostnemu ohranjanju območij kulturne dediščine in sledijo priporočilom za nadzor kakovosti, izdanim v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad 

Referenčni dokumenti

COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

REGI

11.6.2018

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

CULT

11.6.2018

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Bogdan Andrzej Zdrojewski

1.6.2018

Datum sprejetja

15.11.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Santiago Fisas Ayxelà, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jarosław Wałęsa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Remo Sernagiotto

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)

PPE

Andrea Bocskor, Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Jarosław Wałęsa, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Damian Drăghici, Petra Kammerevert, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward

VERTS/ALE

Jill Evans, Helga Trüpel

1

-

ENF

Dominique Bilde

2

0

ECR

Rupert Matthews, John Procter

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (19.10.2018)

za Odbor za regionalni razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu
(COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))

Pripravljavka mnenja: Soraya Post

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Največji izziv za Unijo in svet je revščina, s katero se kršijo človekove pravice, saj so ljudje prikrajšani za dostop do drugih pravic in njihovo uveljavljanje.

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 priznava škodljive posledice revščine, saj navaja, da je izkoreninjenje revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih, vključno s skrajno revščino, največji svetovni izziv in nujen pogoj za trajnostni razvoj, kot prvi cilj trajnostnega razvoja pa je opredeljena odprava vseh oblik revščine povsod po svetu.

Unija se poleg revščine sooča še z vrsto drugih resnih izzivov na področju segregacije, socialne izključenosti in diskriminacije, ki se bodo vsi še zaostrovali, če ne bomo hitro ukrepali s politikami Unije in držav članic ter s programi za financiranje.

Če želimo učinkovito izkoreniniti revščino in se boriti proti socialni izključenosti in segregaciji, je treba ubrati celovit pristop ter načrtovati in izvajati programe, ki se financirajo iz več skladov. Zato je treba ohraniti možnost združevanja in dopolnjevanje ESRR in Kohezijskega sklada z ESS+ (z vsemi njegovimi združenimi deli), a tudi drugimi skladi, kot so EKSRP, program Erasmus ipd. Zagotoviti moramo, da bodo ustrezna pravila enostavna, prilagodljiva in usklajena ter da ne bodo povzročala visokih upravnih stroškov.

Po drugi strani pa so naši nacionalni programi in programi Unije, pa čeprav pogosto nezavedno in nehote diskriminatorni, saj ne upoštevajo izzivov in stvarnosti ljudi, ki živijo v Uniji. Zato je bistveno, da naložbe v infrastrukturo (tudi v zvezi z dostopom do vode, kanalizacijo in elektriko), gospodarsko preobrazbo, energetski prehod, digitalno povezljivost in transport, razvoj mest in podeželja ter ukrepe za preprečevanje tveganja podnebnih sprememb dosežejo vse prebivalce Unije, vključno z zapostavljenimi mikroregijami in podeželjem.

Če jemljemo skupno določene vrednote v naših pogodbah resno in če želimo izpolniti skupaj določene zaveze Unije ter doseči cilje trajnostnega razvoja, ne moremo dopustiti, da bi imeli proračun Unije, ki ne zagotavlja nediskriminacije in enakih možnosti.

Če bosta ESRR in Kohezijski sklad dobro zasnovana in če bodo države članice uspešne v boju proti korupciji, lahko razsvetlita sedaj mračno evropsko realnost, prispevata k uresničitvi potencialov vseh naših državljanov in prebivalcev ter pomagata pri dolgoročnem vključevanju ljudi, ki so v Evropski uniji našli svoj novi dom.

Zato je bil glavni cilj pripravljavke mnenja zagotoviti, da bi bilo besedilo predloga hkrati zagotovilo, da bodo prihodnji projekti, takšni, ki se financirajo iz enega sklada, pa tudi takšni, ki povezujejo več skladov, čim bolj vključujoči in nediskriminatorni ter da bodo omogočili boljše življenjske obete za vse v Uniji, s čimer bo naša družba postala trajnostna družba.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem in tistim, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) – s posebnim poudarkom na boju proti socialni izključenosti in diskriminaciji – in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob polnem spoštovanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti obveznost, da se zagotovi dostopnost v skladu s členom 9 ter v skladu s pravom Unije, ki harmonizira zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Dostopnost bi morala biti invalidom zajamčena v vseh infrastrukturnih projektih, ki jih financirata ESRR in Kohezijski sklad, z izjemo ustrezno utemeljenih primerov. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za izkoreninjenje revščine, odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji v skladu s členom 21 Listine, ki določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  ESRR in Kohezijski sklad bi morala prispevati k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo uresničile cilje trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja migrantov.

(8)  V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja, kot so Evropski socialni sklad plus (ESS+), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Sklad za azil in migracije. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora solidarnosti in prizadevanjem za pravično delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR zagotoviti podporo za olajšanje dolgoročnega vključevanja državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečitev radikalizacije, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

(9)  ESRR bi bilo treba uporabiti za preprečevanje marginalizacije in izkoreninjenje segregacije, s čimer bi prispevali k prizadevanjem držav članic in regij pri zagotavljanju visoke ravni kohezije in vključevanja v družbo. Naložbe v okviru ESRR bi morale prispevati tudi k varnosti na področjih, na katerih je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Če želimo učinkovito izkoreniniti revščino in se boriti proti socialni izključenosti in segregaciji, je treba ubrati celovit pristop ter načrtovati in izvajati programe, ki se financirajo iz več skladov. Zato so izjemno pomembne možnosti združevanja in dopolnjevanja ESRR in Kohezijskega sklada z ESS+ in EKSRP.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti.

(10)  Poleg tega bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne večmodalne urbane mobilnosti, tudi povezav med urbanimi območji in podeželjem.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(25)  V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi, socialnimi in geografskimi izzivi, s katerimi se srečujejo urbana območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med urbanimi in podeželskimi območji ter povezav z oddaljenimi otoškimi regijami. Načela za izbiro urbanih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli minimalna ciljna vrednost 6 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom. Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad bi morala obravnavati tudi posebne izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja, kot so zmanjševanje in staranje prebivalstva, šibek trg dela, omejen dostop do izobraževanja in usposabljanja, pomanjkanje zdravstvenih ustanov in socialnih storitev, oddaljenost, odročnost ter tveganje za revščino in socialno izključenost.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

(a)  „pametnejša Evropa s spodbujanjem vključujoče, inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ („PO1“), in sicer z:

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

(b)  „bolj zelena, nizkoogljična Evropa za vse s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“ („PO2“), in sicer s:

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v)  spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

(v)  zagotavljanjem splošnega dostopa do vode in kanalizacije ter spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri;

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  „bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

(c)  „bolj povezana Evropa za vse z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT“ („PO3“), in sicer z:

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti;

(i)  izboljšanjem digitalne povezljivosti s posebnim poudarkom na najbolj zapostavljenih mikroregijah, podeželskih območjih in oddaljenih otoških regijah;

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

(iii)  razvojem trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe in vključuje vse regije, vključno z zapostavljenimi regijami, regijami z majhnimi mesti in podeželskimi območji, ter z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iva)  spodbujanje povezav med urbanimi območji in podeželjem, zlasti učinkovite in trajnostne mobilnosti med urbanimi območji in podeželjem;

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  „bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ („PO4“), in sicer z:

(d)  „nediskriminacijska, vključujoča in bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in odpravo revščine in socialne izključenosti“ („PO4“), in sicer z:

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  izboljšanjem učinkovitosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

(i)  izboljšanjem učinkovitosti in vključenosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve prek razvoja socialnih inovacij in infrastrukture;

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture;

(ii)  izboljšanjem dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture, zlasti na podeželju;

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

(iii)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, kot so Romi in druge zapostavljene skupine, prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia)  izboljšanjem socialno-ekonomske vključenosti državljanov tretjih držav prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom;

(iv)  zagotavljanjem enakega dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva z razvijanjem infrastrukture, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, pri čemer se posebej upoštevajo podeželska območja in zapostavljene družbene skupine, kot so Romi;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in varnosti v urbanih območjih;

(i)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulturne dediščine in socialne infrastrukture v urbanih območjih;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  spodbujanjem celostnega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in varnosti, vključno s podeželjem in obalnimi območji, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

(ii)  spodbujanjem celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulturne dediščine in socialne infrastrukture, vključno s podeželjem, obalnimi območji in oddaljenimi otoki, tudi prek lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe