POROČILO o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament

27.2.2019 - (2018/2167(DEC))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Claudia Schmidt


Postopek : 2018/2167(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0108/2019
Predložena besedila :
A8-0108/2019
Sprejeta besedila :

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament

(2018/2167(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017[1],

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8-0319/2018)[2],

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament[3],

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2017,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij[4],

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[5] računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[6] in zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[7] in zlasti členov 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta[8] in zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0108/2019),

A.  ker je predsednik 4. julija 2018 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2017;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 6. julija 2018 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij;

C.  ker je Računsko sodišče po reviziji navedlo, da pri posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2017 ni odkrilo hujših pomanjkljivosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot to zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046;

D.  ker člen 262(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament

(2018/2167(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0108/2019),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa dal razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnih tokov Parlamenta;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 161 vprašanj in ker je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor (CONT) prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2017 znašal 1.909.590.000 EUR oziroma 19,25 % razdelka V večletnega finančnega okvira[9], predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2017, kar je 3,9-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2016 (1.838.613.983 EUR); poudarja, da to povečanje občutno presega belgijsko inflacijo za leto 2017, ki je znašala samo 2,65 %;

2.  je seznanjen, da so skupni prihodki, vknjiženi do 31. decembra 2017, znašali 206.991.865 EUR (v primerjavi s 183.381.513 EUR leta 2016), vključno s 50.052.674 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 30.589.787 EUR leta 2016);

3.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 69,5 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na veliko togost večine odhodkov Parlamenta; poudarja, da je levji delež proračuna Parlamenta upravne, ne operativne narave, kar je treba upoštevati;

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2017:

(a) Razpoložljiva odobrena sredstva (v EUR)

odobrena sredstva za 2017:

1 909 590 000

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2016:

---

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2016:

285 312 645

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2017:

50 052 674

namenski prejemki, preneseni iz leta 2016:

39 595 290

Skupaj:

2 284 550 609

(b) Uporaba odobrenih sredstev v proračunskem letu 2017 (v EUR)

obveznosti:

2 209 881 836

izvršena plačila:

1 904 053 540

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

329 655 011

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

337 227 783

razveljavljena odobrena sredstva:

39 823 600

(c) Proračunski prihodki (v EUR)

prejeti v letu 2017:

206 991 865

(d) Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2017 (v EUR)

1 628 445 094

5.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 99 % odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.889.574.057 EUR, delež razveljavljenih sredstev pa je znašal 1 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; je seznanjen, da so plačila skupaj znašala 1.599.788.767 EUR, zaradi česar je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,7 %, kar je 0,3 % več kot leto prej;

6.  poudarja, da so bila razveljavljena odobrena sredstva za leto 2017, ki so znašala 17.451.943 EUR, povezana predvsem z osebnimi prejemki in drugimi pravicami, pa tudi z odhodki za nepremičnine;

7.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2017 v skladu s členoma 27 in 46 finančne uredbe odobrenih sedem prerazporeditev, ki so skupaj znašale 57.402.860 EUR oziroma 3,01 % končnih odobrenih sredstev; ugotavlja, da se je večina prerazporeditev nanašala na nepremičninsko politiko Parlamenta, zlasti financiranje letne najemnine za gradbeni projekt Konrad Adenauer;

8.  poudarja, da je zbiranje neporabljenih sredstev ob koncu leta ohlapno sledenje načelu specifikacije in da je očitno v nasprotju z načelom točnosti proračuna; poziva, da se sredstva za financiranje stavb, zlasti poslopja Konrad Adenauer, vključijo v predlog letnega proračuna, da jih bo lahko sprejel proračunski organ; meni, da je prerazporeditev neizkoriščenih sredstev še vedno zelo veliko; je prepričan, da bi bilo treba z dobrim upravljanjem proračuna te prerazporeditve zmanjšati na najnižjo možno raven; poziva, da bi bilo treba v okviru proračunske strategije nepremičninsko politiko Parlamenta oblikovati dovolj jasno; odločno obsoja prerazporeditve za financiranje nepremičninske politike Parlamenta, ki se pogosto opravijo v zadnjem trenutku; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj Odboru za proračun posredujeta vse dokumente, načrte in pogodbe, povezane z nepremičninsko politiko;

9.  poudarja, da so prenosi sredstev za velike gradbene in infrastrukturne projekte v naslednje leto nujno potrebni, kljub enoletni naravi proračuna;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2017 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

10.  želi spomniti, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

11.  je seznanjen, da revizije na splošno kažejo, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja, da na podlagi devetih količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira znaša 0,5 % (povečanje z 0,2 % v letu 2016);

12.  je seznanjen s posebnimi ugotovitvami glede Parlamenta iz letnega poročila Računskega sodišča za leto 2017; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče pregledalo osem transakcij Parlamenta in kar pri treh odkrilo pomanjkljivosti v zvezi s postopkom javnega naročanja – namreč izpolnjevanjem izbirnih meril za dodelitev naročila, popolnim spoštovanjem okvirne pogodbe in merili za izbor potovalne agencije –, pri eni pa pomanjkljivosti v zvezi s povračilom stroškov političnih skupin;

13.  je seznanjen z odgovori Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem; slednjega prosi, naj odgovorni odbor obvešča o izvajanju svojih priporočil;

Letno poročilo notranjega revizorja

14.  je seznanjen, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 26. novembra 2018 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2017 pripravil poročila o naslednjih zadevah:

–  spremljanje nedokončanih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – fazi I in II za leto 2017;

–  revidirana proračunska nomenklatura generalnega direktorata za komuniciranje (GD COMM);

–  organizacija povabil novinarjem v GD COMM;

–  oddaja javnih naročil in izvajanje pogodb na področju zunanjega prevajanja;

–  nakupna politika za knjižnične članarine – generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve (GD EPRS);

–  individualne pravice iz kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

–  decentralizirane dejavnosti informacijske tehnologije (IT);

15.  želi spomniti, da je letno poročilo o dejavnostih eden od elementov strukture upravljanja Parlamenta; pozdravlja in podpira naslednje ukrepe, o katerih se je notranji revizor dogovoril z odgovornimi generalnimi direktorati:

–  na osnovi revizije organizacije povabil novinarjem v GD COMM bi bilo treba izboljšati okvir za upravljanje in kontrolo, tako da se bodo novinarjem povrnili le dejansko nastali stroški (npr. preverjanje izhodiščne in ciljne točke potovanj); odpraviti bi bilo treba sistemska odstopanja od pravil, ki urejajo povabila; stroški novinarjev bi se morali obvezno povrniti z bančnim nakazilom, tudi za potovanje v Strasbourg; potrebni so ukrepi za usmerjanje izbirnega procesa in ocenjevanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti postopka povabil;

–  na osnovi revizije individualnih pravic iz kadrovskih predpisov bi bilo treba izboljšati kontrolno okolje in metodologijo, posebne postopke upravljanja in kontrole za izselitveno nadomestilo in dnevnice (npr. dosledna uporaba pravil) ter posebne postopke za letno pavšalno nadomestilo potnih stroškov;

–  na osnovi revizije javnega naročanja in izvajanja pogodb o zunanjem prevajanju bi bilo treba v organizacijo postopka javnega naročanja vključiti pravočasne zahteve za dodatne informacije in izboljšano ocenjevanje, dopolniti kakovostna merila za dodelitev v prihodnjih postopkih, spodbuditi zunanje izvajalce, naj izboljšajo kakovost prevodov, tudi z obsežnejšim naknadnim preverjanjem, in povečati zanesljivost izračuna dejanskih celotnih stroškov zunanjega prevajanja, zlasti ker približno tretjino vseh prevedenih strani proizvedejo zunanji prevajalci in ker se bo ta delež najverjetneje še povečal;

–  na osnovi revizije decentraliziranih dejavnosti informacijske tehnologije bi bilo treba z namenom, da se izkoristijo vse njihove prednosti, poostriti spremljanje proračuna, dodeljenega pobudam na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se usklajujejo v programih IT, ne samo s podporo v nekaterih fazah projektov, temveč tudi z njihovim pregledom od začetka do konca; povečati je treba zanesljivost, da se bodo omenjene pobude izvedle pravočasno, v dogovorjenem obsegu in kakovosti ter s predvidenim proračunom; izboljšati je treba preverjanje in potrjevanje novih različic programske opreme s strani decentraliziranih oddelkov ter njihove procese za reševanje težav; postopoma je treba preiti s pogodb na podlagi porabljenega časa in sredstev zunanjih strokovnjakov na pogodbe o dostavljenih proizvodih in opravljenih storitvah;

16.  je seznanjen, da je bilo v procesu nadaljnjih ukrepov leta 2017 dokončanih 34 od 71 nezaključenih ukrepov in da se je profil tveganja ukrepov, katerih izvedba zamuja, v letu 2017 še naprej postopoma izboljševal; še zlasti ugotavlja, da se je število nedokončanih ukrepov za odpravo pomembnih tveganj zmanjšalo s 26 na 11 in da v najvišji, kritični kategoriji tveganja ni bilo nedokončanih ukrepov; poudarja, da na novo dodani nezaključeni ukrepi za proračunsko leto 2017 ne bi smeli zasenčiti dosežkov v zvezi z zaključitvijo nedokončanih ukrepov;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2016

17.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2016, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 17. septembra 2018, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2016 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

18.  obžaluje, da v odgovor na nekatera priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2016 ni bil sprejet noben ukrep in da v dokumentu o nadaljnjem ukrepanju na osnovi razrešnice ni nobenega pojasnila v zvezi s tem; poudarja, kako pomembno je, da bi v Odboru za proračunski nadzor pogosteje potekale razprave z generalnim sekretarjem o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem;

Razrešnica Parlamentu za leto 2017

19.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja, ki je v okviru postopka podelitve razrešnice Parlamentu za leto 2017 potekala 26. novembra 2018;

20.  ugotavlja, da bo imela odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, precejšnje posledice za več služb Parlamenta, zlasti odbore, raziskovalne oddelke in skupne službe; je seznanjen, da so službe Parlamenta na podlagi ugotavljanja dejstev pripravile analitično gradivo, v katerem se obravnava vpliv izstopa na politike in zakonodajo na posameznih področjih, in da je to gradivo na voljo na spletišču Parlamenta;

21.  ugotavlja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije prizadel šest začasnih uslužbencev generalnega sekretariata, 41 začasnih uslužbencev v političnih skupinah in sekretariatu samostojnih poslancev ter 30 pogodbenih uslužbencev; je seznanjen, da se njihovi primeri obravnavajo individualno; pozdravlja zagotovilo generalnega sekretarja, da podaljšanje nobene od pogodb ne bo zavrnjeno izključno zaradi državljanstva; poziva ga, naj preudarno pretehta morebitne posledice nasprotja interesov v občutljivem prehodnem obdobju, če bo uvedeno, in možnost, da Združeno kraljestvo ne bo izstopilo na urejen način;

22.  pozdravlja podporo pravne službe Parlamenta pri pripravi smernic za finančne akterje, ki se ukvarjajo s pogodbenimi vprašanji, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva, in pri pisanju klavzul, ki bodo vključene v razpisno in pogodbeno dokumentacijo, povezano s tem izstopom;

23.  opozarja, da je cilj 5-odstotnega letnega zmanjšanja števila zaposlenih v letu 2017 zahteval, da Parlament iz upravnega kadrovskega načrta izbriše 60 delovnih mest; poudarja, da so v skladu s političnim dogovorom med Parlamentom in Svetom o proračunu za leto 2016, s katerim je bil določen nov parameter za zmanjšanje števila zaposlenih v Parlamentu, rok pa podaljšan do leta 2019, politične skupine izključene iz tega procesa; vseeno obžaluje, da je proračunski organ zahteval, da se kadrovski načrt uprave Parlamenta v letu 2017 zmanjša še za dodatnih 76 delovnih mest, da bi se izravnalo povečanje števila uslužbencev v političnih skupinah; je zaskrbljen, da bo imelo to občutno zmanjšanje negativne posledice za zmogljivosti Parlamenta ter da bo povzročilo prevelike delovne obremenitve uradnikov in preložitev odgovornosti na pisarne poslancev;

24.  poziva generalnega sekretarja in vse pristojne generalne direktorate, naj skupaj pripravijo celovit pregled krčenja števila zaposlenih od leta 2014 dalje, vključno s premeščanjem uslužbencev iz uprave v politične skupine in med institucijami; poudarja, da se zaradi tega kroženja uslužbencev poraja vprašanje, ali so opisi delovnih mest ustrezni; je močno zaskrbljen, da bi bili zaradi pretiranega zmanjševanja števila zaposlenih poslanci in akreditirani parlamentarni pomočniki obremenjeni z dodatnimi upravnimi nalogami, kar bi škodovalo zakonodajnemu delu, ki naj bi ga opravljali;

25.  poudarja, da bi poslovanje brez papirja in ustrezna uporaba digitalnih tehnologij, na primer digitalnih podpisov, dvostopenjskega preverjanja pristnosti in elektronskih dosjejev, tudi za plenarne dokumente, lahko olajšala administrativno breme vseh vpletenih in prispevala k uresničitvi ciljev Parlamenta v zvezi z zmanjšano rabo papirja; opozarja, da gre pri parlamentarnih odborih brez papirja v resnici preprosto za to, da vse dokumente namesto sekretariatov odborov zdaj tiskajo pisarne poslancev;

26.  ugotavlja, da pri povračilu stroškov za nekatera službena potovanja prihaja do velikih zamud; predlaga, da se poišče rešitev, da bodo ti stroški povrnjeni v razumnem času;

27.  še enkrat poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj preuči proračunske posledice ter organizacijo in logistične vidike teh misij;

28.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi od akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zahtevali, da službeno potujejo, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga ter brez povrnjenih stroškov službenega potovanja ali celo potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo stroške poravnati sami, povrhu tega pa niso kriti z zavarovanjem na delovnem mestu; poziva generalnega sekretarja, naj te navedbe razišče in o tem poroča do konca leta;

29.  ugotavlja, da so 1. januarja 2017 začela veljati revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov sponzoriranim skupinam obiskovalcev; poziva generalnega sekretarja, naj nemudoma predloži oceno teh pravil; znova poziva, da se možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki, umakne;

30.  poziva k pregledu sistema za izračunavanje povračila potnih stroškov za skupine obiskovalcev pod pokroviteljstvom poslancev, da bi zagotovili enako obravnavo vseh državljanov Unije ter spodbujali uporabo bolj okolju prijaznih prevoznih sredstev, saj sedanji sistem, temelječ na izračunavanju kilometrine, ne upošteva, da so nekateri deli Unije skorajda odrezani od sveta ali ležijo za geografskimi ovirami, prav tako pa ne krije stroškov potovanja do krajev, v katerih so na voljo hitrejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva;

31.  ugotavlja, da imajo praktikanti, ki jih zaposlujejo poslanci, pogodbo s poslancem v okviru zasebnega prava, kar jim ne omogoča, da bi v Parlamentu imeli status, podoben drugim kategorijam uslužbencev Parlamenta, ali bili upravičeni do štipendij Parlamenta (Schumanove štipendije); obžaluje, da v generalnem direktoratu za finance (GD FINS) ni instrumenta ali pravnega okvira, s katerim bi bilo mogoče uvesti mehanizem neposrednih vnaprejšnjih plačil praktikantom, preden se odpravijo na službeno potovanje, kakor je v uporabi za druge uslužbence, saj praktikanti iz očitnih razlogov te stroške le stežka pokrijejo iz lastnega žepa;

32.  poudarja, da je predsedstvo preučilo predlog generalnega sekretarja o izboljšavah obstoječega pravnega okvira za praktikante, ki jih zaposlujejo poslanci, saj ne vsebuje nekaterih varoval, in da je to zahtevalo tudi več kot 140 poslancev, ki so podprli kampanjo za bolj pravično prakso medskupine za mlade; poudarja, da je dolžnost vsakega poslanca, da praktikantom zagotovi primerno plačilo v skladu s pravnim okvirom; podpira prizadevanja predsedstva, da bi pripravilo celovit in uravnotežen predlog, ki bo poslancem dal svobodo odločanja ter zagotovil zadostno plačilo in popolna pravna varovala za praktikante; poziva predsedstvo, naj hitro sprejme nova pravila, ki naj bi začela veljati z novim parlamentarnim obdobjem; upa, da bo predlog pripravljen čim prej;

33.  poudarja, da je izpad informacijske tehnologije oktobra 2017 povzročil hude motnje v parlamentarnih dejavnostih; je seznanjen, da je bil zatem sprejet akcijski načrt, da bi zagotovili zanesljivejše neprekinjeno poslovanje; poudarja, kako pomembna sta hiter odziv in odprava motenj, zlasti če ovirajo ali celo povsem onemogočijo zakonodajno delo;

34.  je seznanjen z objavo dveh poročil o stroških neukrepanja na ravni EU in z dokončanjem dveh ocen evropske dodane vrednosti v letu 2017;

35.  ugotavlja, da so na zahtevo generalnega sekretarja vsi generalni direktorati Parlamenta razvili upravljavska orodja, da bi upoštevali načelo priprave proračuna glede na uspešnost; ugotavlja, da bodo morda nekateri obstoječi kvantitativni cilji v generalnih direktoratih, ki se časovno prilagajajo političnemu ciklu, težko uresničljivi; poziva generalnega sekretarja, naj to dejstvo upošteva pri ocenjevanju priprave proračuna glede na uspešnost v generalnih direktoratih, pri tem pa ostane osredotočen na dodano vrednost;

36.  ceni, da so bile uvedene tehnične rešitve za poslance, ki želijo na svojih straneh na spletišču Parlamenta objavljati srečanja s predstavniki interesov; ugotavlja tudi, da predsedstvo preučuje, ali naj to rešitev dopolni tako, da bodo informacije neposredno dostopne na spletišču Parlamenta;

37.  poziva upravo Parlamenta, naj pripravi poročilo s celovitim pregledom predstavnikov interesov in drugih organizacij, ki so lahko v letu 2017 vstopali v prostore Parlamenta; zahteva, da se to poročilo pripravlja vsako leto, da se zagotovi čim večja preglednost;

38.  poziva upravo Parlamenta, naj pripravi pregled imenovanja uradnikov na najvišje položaje v letu 2017; spodbuja generalnega sekretarja, naj da pobudo za dodatne ukrepe za večjo preglednost in enakopravnost v postopkih imenovanja v Parlamentu, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil evropske varuhinje človekovih pravic v povezanih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/KR;

Geografska razpršitev Parlamenta – enotni sedež

39.  še vedno globoko obžaluje, da Evropski svet kljub vztrajnim pozivom Parlamenta k uvedbi enotnega sedeža in dejstvu, da državljani Unije ne razumejo, zakaj parlamentarne dejavnosti potekajo na dveh sedežih, še ni niti začel razpravljati o tem, kako bi ugodil zahtevi Parlamenta; opominja na oceno Računskega sodišča iz leta 2014, da bi prihranki v primeru, da bi Parlament deloval centralizirano, znašali 114 milijonov EUR letno; spominja na resolucijo Parlamenta iz leta 2013[10], po kateri naj bi ocenjeni stroški geografske razpršitve znašali od 156 milijonov EUR do 204 milijonov EUR letno;

40.  je prav tako seznanjen z ugotovitvijo iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije[11], da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, pri čemer emisije CO2 znašajo med 11.000 in 19.000 ton; poudarja, da javnost to razpršitev sprejema negativno; znova poziva Svet, naj oblikuje celovito strategijo za dogovor o enotnem sedežu Parlamenta;

41.  odločno poudarja, da so ti dodatni izdatki v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja in načelom proračunske discipline; priznava, da je mogoče enotni sedež uvesti samo s soglasno spremembo ustanovne pogodbe; poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma sprožita postopek za to spremembo, saj meni, da bo koristila evropskim davkoplačevalcem, tako finančno kot v smislu bolj kakovostnega dela poslancev; zato poziva, da se hitro naredijo praktični koraki za uvedbo enotnega sedeža Parlamenta, da se prepreči dodatno razsipanje javnega denarja; obžaluje, da lahko stroški geografske razpršitve Parlamenta v posameznem parlamentarnem obdobju dosežejo celo 1 milijardo EUR; nasprotuje večletnim gradbenim projektom, s katerimi naj bi povečali pisarniške prostore poslancev v Strasbourgu;

42.  je seznanjen z dodatnimi stroški, tj. potnimi stroški poslancev, za 12 letnih potovanj Parlamenta v Strasbourgu, ki jih je za leto 2017 mogoče razčleniti takole:

 

 

KATEGORIJA

 

 

VSOTA 1

 

 

POVPREČJE/MESEC

potni stroški

7 700 358

641 696

dnevnice

10 036 444

836 370

nadomestilo za razdaljo

1 394 608

116 217

nadomestilo za porabljeni čas

1 994 045

166 170

drugi stroški

47 594

3 966

SKUPAJ

21 173 049

1 764 421

43.  poudarja tudi, da so stroški čarterskega vlaka Thalys v letu 2017 znašali kar 3.668.532 EUR;

44.  ugotavlja, da bi bila lahko ustanovitev inštituta za izobraževanje prihodnjih evropskih diplomatov v Evropski službi za zunanje delovanje primer, kako spremeniti namembnost prostorov Parlamenta v Strasbourgu;

Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM)

45.  ugotavlja, da je bil v letu 2017 glavni kazalnik GD COMM število ur, ko je Parlamentu v komunikacijskih kanalih namenjena pozornost; z zadovoljstvom ugotavlja, da GD COMM poleg tega oblikuje tudi metodologijo za merjenje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti svojih dejavnosti v vseh komunikacijskih kanalih; poziva generalnega direktorja, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi rezultate prvega leta uporabe;

46.  ugotavlja, da so dolgoročni projekti, ki so del strateškega izvedbenega okvira/parlamentarnega projektnega portfelja za 2017–2019, v različnih fazah izvajanja, vendar se pri vseh skuša uresničiti cilj „proizvesti manj, komunicirati bolje“;

47.  je seznanjen z večjimi tehničnimi in uredniškimi spremembami javnega spletišča Parlamenta, zlasti v zvezi z optimizacijo iskalnika na njem; čestita GD COMM za napredek, vendar je zaskrbljen, ker je ta še vedno počasen, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve leta 2019 in večje zanimanje za delo Parlamenta; poudarja, da so nadaljnje izboljšave izjemnega pomena, in zahteva, da se proces nemudoma pospeši; poudarja, da je pregledno in dostopno spletišče osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

48.  poudarja, da je na spletišču Parlamenta težko poiskati rezultate glasovanja in da je komercialno spletišče VoteWatch veliko bolj praktično, saj je iskanje lažje; poziva generalnega sekretarja, naj za spletišče Parlamenta uvede naprednejši sistem, ki bo registriral poimensko glasovanje na plenarnih zasedanjih in ponujal preprosto iskalno funkcijo, da bo mogoče prikazati vzorce glasovanja posameznih poslancev in jih primerjati z vzorci drugih poslancev v isti skupini oziroma poslancev iz drugih skupin;

49.  ugotavlja, da so bili v letu 2017 na medijskem področju izvedeni številni projekti, navzočnost Parlamenta v spletu pa še utrjena z uvedbo pristopa več platform, novega portala in „novičarskega planeta“; poleg tega priznava, da se je Parlament občutno izboljšal pri uporabi družbenih medijev in da je sprejel ukrepe za ozaveščanje mladih; ugotavlja tudi, da je bil vložen velik trud v celovito strategijo za obiskovalce in v program ambasadorskih šol s posebnim poudarkom na mladih; poudarja, da bi bilo treba evropsko vozlišče za znanstvene medije še dodatno razvijati, da bo nemudoma lahko začelo nemoteno delovati in da bo mogoče znanstveno medijsko poročanje v večjem obsegu;

50.  ugotavlja, da je bilo v letu 2017 v državah članicah organiziranih 223 seminarjev za medije, ki se jih je udeležilo več kot 3076 novinarjev; pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo 1905 novinarjev povabljenih, da se udeležijo plenarnih zasedanj, centralno organiziranih seminarjev za medije in konferenc; izreka pohvalo GD COMM za uporabo vseh obstoječih medijskih kanalov za obveščanje o delu in dosežkih Parlamenta; spodbuja generalni direktorat, naj posveti ustrezno pozornost pomenu družbenih medijev ter njihovemu izjemnemu in naraščajočemu potencialu, da dosežejo državljane;

51.  je seznanjen s poskusi GD COMM, da bi dosegel tudi državljane, ki jih delo Parlamenta samo po sebi ne zanima; spodbuja generalnega sekretarja, naj oblikuje resnično interaktivno komunikacijsko strategijo, ki ne bo namenjena samo ciljnim skupinam, kot so novinarji in študenti, in bo vključevala tudi „poslušanje“, namreč spremljanje morebitnih kritik in odgovarjanje nanje;

52.  je seznanjen z reorganizacijo GD COMM, med katero sta bila ustanovljena dva nova direktorata – za kampanje in obiskovalce – da bi zagotovili, da bo strategija za evropske volitve 2019 v celoti uresničena; poziva GD COMM, naj nadaljuje delo v zvezi s celovito strategijo za boj proti dezinformacijskim kampanjam, s katerimi se želi vplivati na evropske volitve 2019; je globoko zaskrbljen, da bi tuji viri lahko povzročili motnje in spodkopali volitve z namernim širjenjem neresničnih informacij in tako vplivali na vedenje volivcev;

53.  ugotavlja, da je služba za poizvedbe državljanov (AskEP) v letu 2017 odgovorila na 9200 vprašanj posameznikov in 42.900 vprašanj, poslanih v sklopu dozdevno organiziranih kampanj o aktualnih temah; predlaga, da se odgovori Parlamenta objavijo na njenem portalu;

54.  pozdravlja odprtje Hiše evropske zgodovine v maju 2017 in parlamentariuma Simone Veil v Strasbourgu julija 2017; ugotavlja, da je med majem in decembrom Hišo evropske zgodovine obiskalo 99.344 ljudi; obžaluje, da je bilo odprtje preloženo za več kot eno leto; je zaskrbljen, da se 99.344 obiskovalcev zdi majhno število glede na 4,4 milijona EUR stroškov za zaposlene: 2,7 milijona EUR za stalne in 1,7 milijona EUR za pogodbene uslužbence (vključno s stroški varnostnikov); poziva predsedstvo, naj opravi analizo stroškov in koristi;

55.  močno obžaluje, da evropski državljani kljub dejavnostim, ki jih organizira GD COMM, še vedno menijo, da ni dovolj informacij o Uniji ter dosežkih in delu Parlamenta; poziva GD COMM, naj si še naprej prizadeva, da bi spodbudil inovativne zamisli, kako preseči to razdaljo med Unijo in njenimi državljani, in je seznanjen z inovativnim pristopom, predlaganim za institucionalno komunikacijsko kampanjo za evropske volitve 2019;

56.  poziva GD COMM; naj poskrbi, da bodo med predvolilno kampanjo za evropske volitve 2019 javni in zasebni mediji o stališčih poslancev in političnih skupin v Parlamentu poročali na objektiven in pluralističen način;

Pisarne Evropskega parlamenta za stike

57.  je seznanjen z reformo pisarn za stike Parlamenta, ki jo je novembra 2017 odobrilo predsedstvo in po kateri spremenjena izjava o poslanstvu navaja stike z državljani, mediji in deležniki, da bi dosegli državljane; poziva te pisarne, naj poskrbijo, da bodo državljani obveščeni o delu evropskih institucij in da se bodo zavedali obstoja pisarn za stike;

58.  je seznanjen s postavkami odhodkov za leto 2017, razčlenjenimi takole:

Odhodkovna postavka

Odhodki v letu 2017

splošne dejavnosti komuniciranja

5 945 229 EUR

odhodki za posebne dejavnosti

5 320 867 EUR

skupni gradbeni stroški

8 874 530 EUR

vzdrževanje varnostne opreme

1 733 071,32 EUR

59.  ugotavlja, da so skupni gradbeni stroški razčlenjeni takole:

najemnine

5 898 724 EUR

dela

148 573 EUR

posebni stroški upravljanja stavb

266 977 EUR

čiščenje in vzdrževanje

1 126 853 EUR

stroški javnih storitev in oskrbe

1 433 403 EUR

60.  je seznanjen, da so bile komunikacijske dejavnosti pisarn za stike v letu 2017 obsežnejše in da so vključevale vsakodnevne stike z regionalnimi in lokalnimi mediji, ciljno usmerjene objave v družbenih medijih, odnose z lokalno skupnostjo, organizacijo lokalnih prireditev ter odnose z lokalnimi organi, šolami in deležniki; obžaluje, da odhodkovne postavke, kot so plače in stroški službenih potovanj, v odgovoru na vprašalnik niso bile sporočene; se sklicuje na podatke, posredovane v postopku razrešnice za leto 2016, po katerih so stroški plač zaposlenih v pisarnah za stike znašali 23.058.210 EUR, stroški službenih potovanj pa 1.383.843 EUR; predvideva, da se ta dva zneska v proračunskem letu 2017 nista bistveno spremenila;

61.  se zaveda, da je učinkovita komunikacija v državah članicah pomembna, vendar poudarja, da je potrebna stroškovna učinkovitost; je prepričan, da bo revidirana izjava o poslanstvu prispevala k temu cilju, in poziva vse vpletene strani, ki sprejemajo odločitve, naj si prizadevajo za večjo dodano vrednost, zlasti kar zadeva tekoče stroške;

62.  poudarja, da je treba modernizirati poslanstvo pisarn za stike Parlamenta z bolj optimalno uporabo novih komunikacijskih tehnologij, saj je njihova naloga boljše obveščanje državljanov;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS)

63.  ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD PERS v letu 2017 rok izvedbe; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili cilji in metode zbiranja podatkov izpopolnjeni, ocena rezultatov pa je bila v splošnem pozitivna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da dva cilja, namreč izboljšanje postopkov za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in za sprejem otrok v vrtec Parlamenta, nista bila izpolnjena, vendar so bile odkrite težave v letu 2018 rešene;

64.  poudarja, da se utegne zato zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ob začetku novega parlamentarnega obdobja izkazati za težavno; poziva generalnega sekretarja, naj v interesu poslancev in pomočnikov sprejme vse potrebne tehnične in kadrovske ukrepe, da bi preprečil težave in zamude, še posebej pa naj si prizadeva, da bi se izognil zapletom, kakršni so nastali v letih 2009 in 2014;

65.  ugotavlja, da je Parlament decembra 2017 zaposloval 9682 dejavnih uslužbencev, kar je vključevalo stalne, začasne in pogodbene uslužbence ter akreditirane parlamentarne pomočnike (v primerjavi z 9643 v letu 2016); spominja, da je bilo s sporazumom, ki je bil rezultat spravnega postopka za proračun 2017, odpravljenih 136 delovnih mest;

66.  je seznanjen z zapletenim položajem akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so brez prekinitve delali dve parlamentarni zakonodajni obdobji, vendar zaradi predčasnih volitev v letu 2014 in zamud v prvem valu zaposlovanja v letu 2009 zaradi začetka veljavnosti novega statuta niso dopolnili desetih let delovne dobe in zato niso upravičeni do evropske pokojnine, do česar jim manjka en ali dva meseca; z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo razpravljalo o tem vprašanju ter v sodelovanju z GD PERS in predstavniki pomočnikov išče rešitve; prosi, naj bodo te rešitve takšne, da bodo spremembe pogodb pomočnikov, zaradi katerih bi utegnili izgubiti pravice, pridobljene ob zaposlitvi leta 2009, čim manjše;

67.  poziva upravo, naj v novem parlamentarnem obdobju čim prej poskrbi za tečaje in publikacije za nove akreditirane parlamentarne pomočnike, tudi o praktičnih in administrativnih zadevah (potni nalogi, zdravniški pregled, akreditacija, parkirne nalepke, skupine obiskovalcev, razstave itd.), da bi preprečila sistemske napake, ki ovirajo potek administrativnih postopkov za pomočnike;

68.  priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjih uslužbencev v prostorih Parlamenta presega število uradnikov;

69.  vseeno pa ugotavlja, da zunanje izvajanje ne pojasnjuje najema vseh zunanjih uslužbencev;

70.  je zaskrbljen zaradi posledic diverzifikacije v gostinskem sektorju za nadaljnjo zaposlitev gostinskega osebja, ki trenutno dela v Parlamentu; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, da bo trenutno zaposleno gostinsko osebje v Parlamentu obdržalo svoje službe;

71.  ugotavlja, da je bila šoferska služba v letu 2017 internalizirana, s čimer naj bi izboljšali varnost poslancev; ugotavlja, da je Parlament zato lahko šoferje pred zaposlitvijo varnostno preveril ter jim ponudil stalno usposabljanje in spremljanje; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v letu 2017 zaposlenih 116 šoferjev in odpravnikov; zahteva podrobne podatke o stroških internalizacije šoferske službe;

72.  podpira prizadevanja za internalizacijo šoferske službe in napredek, dosežen do zdaj; ugotavlja, da je internalizacija omogočila kvalitativno in kvantitativno izboljšanje storitev za poslance, pa tudi hitro in učinkovito odzivanje na nepredvidene izredne dogodke ali nenaden porast povpraševanja;

73.  pozdravlja uvedbo priložnostnega dela na daljavo v generalnem sekretariatu Parlamenta; podpira izvedbo ankete o delu na daljavo v prvem letu in poziva, da se rezultati ocene posredujejo poslancem in vsem parlamentarnim službam; meni, da bi morali delo na daljavo omogočiti vsem zaposlenim, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom in uslužbencem političnih skupin, če bo ocena pozitivna;

74.  pozdravlja, da spodbujanje enakih možnosti ostaja ena ključnih komponent politike upravljanja človeških virov Parlamenta; močno obžaluje, da načrt za enakost spolov še ni do konca uresničen, zlasti kar zadeva zastopanost žensk na srednjih in višjih vodstvenih položajih (40 %) do leta 2020;

75.  obžaluje, da se je delež žensk na položaju generalnega direktorja zmanjšal s 25 % (3 mesta) v letu 2016 na 17 % (2 mesti) v letu 2017; poudarja, da se razmere v primerjavi z letom 2006, ko je delež žensk na položaju generalnega direktorja znašal 11,1 %, v bistvu niso spremenile; poudarja, da je bil za leto 2019 določen cilj, da bi bilo na teh položajih 30 % žensk; ugotavlja, da se število žensk na direktorskem položaju med letoma 2006 in 2017 ni spremenilo in je znašalo 30 % (14 mest);

76.  poudarja, da je bil za leto 2019 določen cilj, da bi bilo na direktorskih položajih 35 % žensk; poudarja, da ta deleža močno odstopata od načrta za enakost spolov in raznolikost; meni, da je ta trend v nasprotju z načrtom Parlamenta za enakost spolov; poziva generalnega sekretarja, naj odborom BUDG, CONT in FEMM nemudoma poroča o razlogih, zakaj načrt ni bil spoštovan; poziva predsedstvo, naj na najvišje položaje imenuje večje število žensk iz vrst Parlamenta, kot je slednji že večkrat zahteval;

77.  pozdravlja dejstvo, da je generalni sekretar pri imenovanju vodij oddelkov dal prednost ženskam, zaradi česar se je njihov delež med letoma 2006 in 2018 skoraj podvojil, z 21 % na malo manj kot 40 %;

78.  pozdravlja dejstvo, da je Parlament leta 2017 sprejel politiko ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja; ugotavlja tudi, da so bile sprejete oziroma se sprejemajo različne pobude za obravnavanje nadlegovanja, zlasti posodobljen načrt za uvedbo preventivnih ukrepov in ukrepov zgodnje podpore v primerih sporov in nadlegovanja med poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, praktikanti in drugimi zaposlenimi, zunanja revizija notranjih praks in postopkov Parlamenta, vzpostavitev mreže zaupnih svetovalcev ter organizacija javnih predstavitev s strokovnjaki za nadlegovanje na delovnem mestu; ugotavlja, da naj bi bili rezultati notranje revizije nared v začetku novembra 2018, in zahteva, da se mu jih posreduje, takoj ko bodo na voljo; pričakuje tudi, da bo načrt popolnoma in pregledno uresničen v skladu s sprejeto parlamentarno resolucijo in da se bo njegovo izvajanje začelo in da bo čim bolj napredovalo še pred iztekom tega zakonodajnega obdobja;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO)

79.  ugotavlja, da je imel GD INLO v letu 2017 na voljo prevzete obveznosti v znesku 267.588.704 EUR, kar je 6 % več kot v letu 2016 (251.599.697 EUR); je seznanjen, da je bila v Bruslju dokončana, prenovljena in opremljena stavba Martens, da se je odprla Hiša evropske zgodovine, da je bila kupljena stavba Trèves I, poteka pa tudi obnova in širitev dveh drugih poslopij; ugotavlja, da projekt KAD v Luxembourgu napreduje in da je bila v Strasbourgu aprila 2017 odprta stavba Havel, julija isto leto pa še parlamentarium Simone Veil;

80.  ugotavlja, da je predsedstvo odobrilo ustanovitev Hiše Evropa in več pisarn za stike, ki bodo odprte v prihodnjih letih; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bodo lokacije novih pisarn za stike izbrane na podlagi skrbne analize stroškov in koristi, in obžaluje, da so bile v nekaterih mestih, na primer v Parizu, brez ustrezne utemeljitve izbrane najdražje ulice; poziva, da se v letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata vključijo podrobne informacije o napredovanju del; poziva generalnega sekretarja, naj še pred skorajšnjimi evropskimi volitvami projekte, ki jih je sprejelo predsedstvo, utemeljitev zanje in njihov proračun predloži odboroma BUDG in CONT;

81.  je seznanjen s številnimi nepremičninami Parlamenta, in sicer:

Stavbe v Bruslju

Stavbe v Luxembourgu

Stavbe v Strasbourgu

13 v lasti

1 v lasti

5 v lasti

6 najetih

6 najetih

 

659.960 m2

197.873 m2

343.930 m2

Parlamentarne pisarne za stike

 

Skupaj

35

v lasti

11

najetih

24

površina

27.737 m2

82.  znova opozarja, da večina poslopij Parlamenta ni bila načrtovana in zgrajena v skladu s standardi Eurocodes za celovitost konstrukcije, saj ti v času gradnje še niso obstajali; se zaveda, da se bo nepremičninska politika postopoma preusmerila od nakupov k obnovi in vzdrževanju;

83.  spominja na izjavo Parlamenta o stavbah kot zgledu v smislu Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (direktiva o energetski učinkovitosti)[12], da bi jih uskladil z najvišjimi standardi energetske učinkovitosti; poziva k oblikovanju celovite in dolgoročne strategije za temeljito prenovo vseh poslopij Parlamenta ter k vključitvi standardne specifikacije o ekstrakciji gradbenega materiala, ki ga je mogoče znova uporabiti, v pogodbe o prenovi stavb;

84.  je seznanjen, da je predsedstvo generalnemu sekretarju naročilo, naj GD INLO naloži izvedbo arhitekturnega natečaja za prenovo stavbe Paul-Henri Spaak samo z izbranima možnostma B (tehnična posodobitev) in C (ponovno projektiranje stavbe); ugotavlja, da naj bi bil rezultat postopka znan leta 2019; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi celovit načrt jamstev, ki bodo preprečila porast stroškov glede na prvotno oceno, in zagotovi takšne pogodbe, da Parlament ne bo izpostavljen tveganju takšnih zapletov; poziva ga tudi, naj Parlamentu predloži jasen načrt, ki bo vključeval tudi posredne stroške obeh scenarijev, zlasti če bo treba zaradi prenovitvenih in gradbenih del preseliti del dejavnosti, in predstavi možnosti za odpravo varnostnih tveganj, ne da bi bilo treba zgraditi povsem novo stavbo;

85.  obžaluje, da so bile v letu 2017 prevzete obveznosti v višini 75.000 EUR za preskusno inovativno opremljeno pisarno za poslance; obžaluje tudi, da je prenova poslanskih pisarn in hodnikov v stavbi Louise Weiss, edinem poslopju Parlamenta, kjer so potekala dela v letih 2016 in 2017, stala skupaj 1.157.975 EUR, kar je precej več kot leto poprej (840.260 EUR v letu 2016);

86.  močno obžaluje odločitev, da se zamenja pohištvo v pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju; ugotavlja, da je večina tega pohištva primernega za uporabo in ustreznega videza, zato ni razloga, da bi ga zamenjali; meni, da odziv določenega števila poslancev – ne gre torej za anketo, ki bi zajela vse – sam po sebi ni zadostno opravičilo za zamenjavo, prav tako pa so neustrezne utemeljitve uprave v zvezi z okusom, trendi ali zastarelim videzom; poudarja, da se lahko zamenjajo le posamezni kosi pohištva, če obstajajo očitni znaki propadanja, hude obrabe ali posebnega oziroma splošnega tveganja za zdravje na delovnem mestu (na primer morebiten razvoj bolj ergonomskih pisarniških stolov);

87.  poziva generalnega sekretarja, naj odbora za proračun in proračunski nadzor še pred koncem aprila 2019 obvesti, kako in s kakšnim urnikom bo potekala ta prenova (preureditev) pisarn poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju in Strasbourgu ter koliko naj bi načrtovana dela stala;

88.  poudarja, kako pomembno je, da se vsaka zamenjava pohištva v pisarnah poslancev ustrezno utemelji in pojasni poslancem, tem pa je treba omogočiti, da to zamenjavo sprejmejo ali zavrnejo;

89.  je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o upravljanju poslopij institucij Unije in ugotavlja še, da Parlament 55 % svojih površin uporablja za pisarne, 45 % pa za sejne sobe in druge namene; ugotavlja, da ima Parlament v lasti 84 % svojih stavb, in poudarja, da se bo ta odstotek še povečal, ko bo dokončano poslopje KAD v Luxembourgu;

90.  je močno zaskrbljen, ker naj bi bila stavba KAD II predana v uporabo že leta 2013, trenutna ocena za vzhodno in zahodno krilo pa je konec leta 2019 oziroma leto 2022; poudarja, da sta razloga za to veliko zamudo neizkušenost izvajalca in neuspešen prvi javni razpis za gradbena dela; je zgrožen, ker so se zato stroški najema stavb povečali za 14,4 milijona EUR letno oziroma 86 milijonov EUR v šestletnem obdobju;

91.  ugotavlja, da je bil prvotno predvideni proračun v znesku 317,5 milijona EUR leta 2009 zaradi konceptualnih sprememb povečan na 363 milijonov EUR (v cenah iz leta 2005); je zelo zaskrbljen, ker projekt še ni končan, čeprav naj bi se to zgodilo do konca leta 2019, končna cena pa ni znana, kljub temu da Parlament ne namerava preseči trenutnega proračuna v višini 432 milijonov EUR (v cenah iz leta 2012); ugotavlja, da bo projekt končan z več kot šestletno zamudo in s proračunom, višjim za 115 milijonov EUR; zahteva, da se mu do 30. junija 2019 predloži poročilo o napredku pri gradnji stavbe KAD II;

92.  je zaskrbljen zaradi 8-odstotnega povečanja indeksa cen za gradbena dela v obdobju 2012–2017, zaradi česar bi utegnili stroški gradnje še narasti;

93.  je seznanjen z izvajanjem načrta za e-mobilnost z namenom diverzifikacije, ekologizacije in elektrifikacije voznega parka; spominja na resolucijo o razrešnici za leto 2016, izglasovano aprila 2018, v kateri je predsedstvo pozval, naj se ne omeji na električne avtomobile kot okolju prijaznejšo rešitev, saj v povezavi z njimi obstajajo pomisleki, kar zadeva njihovo proizvodnjo (tudi razpoložljivost potrebnih virov v zadostnih količinah) in odlaganje akumulatorjev ob koncu njihove življenjske dobe; še vedno obžaluje, da poslanci niso bili obveščeni o analizi alternativnih goriv, kot so biogoriva, sintetična goriva in vodikove gorivne celice; poudarja, da bi z diverzifikacijo okolju prijaznega voznega parka zmanjšali odvisnost od enega dobavitelja in se izognili posledicam morebitnih izpadov dobave v prihodnosti;

94.  je zaskrbljen zaradi velike količine plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in plastičnih odpadkov, ki jih proizvedejo menze in kavarne Parlamenta, in poziva upravo, naj na prihodnjem javnem razpisu za gostinske storitve izrecno izključi plastično embalažo in plastične proizvode za enkratno uporabo;

95.  je razočaran nad odstopanjem v kakovosti med menzami, ki jih upravlja isti ponudnik storitev; meni, da je treba ta vidik pozorneje spremljati, in zato poziva k izvedbi ankete o zadovoljstvu uporabnikov; pozdravlja dejstvo, da so nekateri gostinski obrati v Strasbourgu že začeli ponujati hrano, primerno za zaposlene, preobčutljive na gluten, in poziva, da se ponudba takšne hrane še razširi in da jo začnejo čim prej ponujati tudi gostinci v drugih krajih dela;

96.  je seznanjen, da imajo praktikanti popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,90 EUR v Strasbourgu, vseeno meni, da glede na povprečno višino njihovih prihodkov in visoke cene, ki se zaračunavajo v zadnjih treh letih, ti popusti niso dovolj in da niti malo ne vplivajo na njihov finančni položaj; znova poziva generalnega sekretarja, naj odobri popuste, ki bodo v skladu z njihovim zaslužkom;

97.  pozdravlja ustanovitev oddelka za predhodno preverjanje in usklajevanje javnih naročil v letu 2017 in službe za javno naročanje v vseh direktoratih; poziva, da se dejavnostim novega oddelka v letnem poročilu o dejavnostih nameni posebno poglavje;

Generalni direktorat za tolmačenje za konference se je preimenoval v generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference

98.  ugotavlja, da se je skupni povprečni čas, ki ga tolmači tedensko preživijo v tolmaški kabini, v letu 2017 podaljšal na 14 ur; pozdravlja to podaljšanje, saj je ta čas v letu 2016 znašal 13 ur in 25 minut; obžaluje, da je sprememba vzorcev dela, ki se je začela z novimi kadrovskimi predpisi, privedla do stavke, zaradi katere je bilo moteno tolmačenje za poslance; izraža priznanje za ohranitev osrednjih tolmaških storitev, ki so omogočile nemoteno zakonodajno delo;

99.  odločno obsoja stopnjevanje napetosti, ki je vodilo v 45-minutno prekinitev plenarnega dela v Strasbourgu, brez opaznih prizadevanj za umiritev situacije; pozdravlja sporazumno rešitev, ki jo je predlagal generalni sekretar in ki je omogočila ponovno vzpostavitev rednih tolmaških dejavnosti;

100.  je seznanjen, da je bil zaradi izvedbe strategije za modernizacijo upravljanja konferenc v Parlamentu premeščen oddelek konferenčnih slug, v generalnem direktoratu pa je bil ustanovljen nov direktorat za organizacijo konferenc; poziva, da se novemu oddelku v letnem poročilu o dejavnostih nameni posebno poglavje, vključno z oceno dejavnosti na osnovi prepričljivih kazalnikov uspešnosti, poleg rednih dejavnosti generalnega direktorata;

Generalni direktorat za finance

101.  ugotavlja, da je generalni sekretar sklenil, da bo več funkcij, povezanih s storitvami za akreditirane parlamentarne pomočnike in službo za strokovno usposabljanje poslancev, prenesel iz GD FINS v GD PERS; obžaluje, da ta prenos ni zadostoval za omilitev negativnih posledic zmanjšanja števila zaposlenih v letu 2017 za GD FINS; poziva k poenostavitvi povračila potnih stroškov poslancev, uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, oprti na sisteme, kot sta elektronski podpis in dvostopenjsko preverjanje pristnosti; se zaveda, da je preverjanje potrebno, vendar poudarja, da ga je mogoče izvajati na učinkovitejši način in brez papirja;

102.  priporoča temeljito revizijo notranjih pravil za službena potovanja in potovanja po uradni dolžnosti uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, pa tudi izvedbenih ukrepov za naslov VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, predvsem zato, da se obravnava akreditiranih parlamentarnih pomočnikov uskladi z obravnavo uradnikov;

103.  ugotavlja, da je 1. januarja 2019 začela delovati nova potovalna agencija, ki je v preteklosti že sodelovala s Parlamentom; pozdravlja dejstvo, da nova pogodba določa strožje pogoje, zlasti kar zadeva cene vozovnic in stalno razpoložljivost klicnega centra potovalne agencije, tudi ob koncu tedna; znova poudarja pomen enostavnega in uporabniku prijaznega mehanizma za pritožbe, ki bi hitro izpostavil pomanjkljivosti ter omogočil čimprejšnjo rešitev morebitnih težav; poudarja, da je treba pozornost nameniti posebnim zahtevam poslancev in njihovim potrebam po prilagojenih storitvah;

104.  spodbuja novo potovalno agencijo, naj si prizadeva za čim bolj konkurenčne cene za potovanja, povezana z delom Parlamenta;

105.  poziva, naj se za lokalne pomočnike poenostavijo postopki zaposlovanja ter povračila stroškov službenih poti in potnih stroškov; obžaluje, da so ti postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, zaradi česar prihaja do znatnih zamud; poziva GD FINS, naj to vprašanje obravnava prednostno;

106.  ugotavlja, da plačilni posredniki, s katerimi morajo poslanci sodelovati v državi izvolitve, niso dovolj dobro seznanjeni z internimi postopki Parlamenta; poudarja, da zaradi zapletenih pravil pogosto zagrešijo napake, ki so v škodo poslancem; meni, da bi bilo treba za plačilne posrednike organizirati usposabljanje ali napisati priročnik;

Nadomestilo splošnih stroškov

107.  je seznanjen z dejavnostmi predsedstva v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov, zlasti ustanovitvijo priložnostne delovne skupine, ki naj bi določila in objavila pravila za uporabo tega nadomestila; obžaluje pa, da se edina odločitev, ki jo je sprejelo predsedstvo, nanaša na necelovit seznam upravičenih stroškov; ugotavlja še, da se je delovna skupina predsedstva strinjala, da bi moral imeti prav vsak poslanec Parlamenta ločen bančni račun za sredstva, ki jih prejme kot del nadomestila splošnih stroškov;  je seznanjen z odločitvijo predsedstva, da bodo dogovorjene spremembe tega nadomestila začele veljati šele po volitvah 2019; poziva poslance, naj v celoti odgovarjajo za porabo tega nadomestila; spominja, da je v prejšnjih resolucijah o razrešnici pozval k temu, da:

  je treba določiti, razširiti in objaviti pravila za uporabo nadomestila splošnih stroškov (kar med drugim zahteva seznam vseh upravičenih stroškov);

  morajo poslanci hraniti vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;

  morajo poslanci neporabljeni del nadomestila splošnih stroškov ob koncu mandata vrniti;

Prostovoljni pokojninski sklad

108.  spominja, da je 23. oktobra 1997 svoje predsedstvo pozval, naj Računsko sodišče zaprosi za pregled prostovoljnega pokojninskega sklada Parlamenta, kar je vodilo k mnenju Računskega sodišča št. 5/99 o pokojninskem skladu in zavarovanju poslancev Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj Računsko sodišče prosi, da v letu 2019 pripravi še eno mnenje o pokojninskem skladu in zavarovanju;

109.  opozarja, da je generalni sekretar Parlamenta v sporočilu predsedstvu z dne 8. marca 2018 potrdil, da bo pokojninski sklad, povezan s sistemom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za poslance, „izčrpal svoj kapital znatno pred koncem pokojninskih obveznosti in mogoče že do leta 2024“; zato poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj ob popolnem spoštovanju statuta poslancev nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev takoj po volitvah leta 2019;

110.  je seznanjen, da je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2017 znašal 305,4 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2017 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 137 milijonov EUR oziroma 442,4 milijona EUR; na osnovi tega ugotavlja, da to premoženje zadostuje za kritje komaj 30 % obveznosti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;

111.  opozarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, vendar presegajo trenutno razpoložljiva sredstva, in ugotavlja, da so izplačila iz prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2017 znašala 17,2 milijona EUR; ugotavlja, da je konec leta 2017 iz sklada prejemalo pokojnino 661 upokojencev in 99 vzdrževanih družinskih članov;

112.  poudarja, da se zato porajajo pomisleki o predčasnem izčrpanju sklada, saj že več let prodaja osnovna sredstva, da bi lahko izpolnil plačilne obveznosti do upokojencev, saj njegovi prihodki ne zadostujejo za kritje povečanih pokojnin; spominja, da je bilo izplačilo pokojnin in podobnih obveznosti izračunano na osnovi 6,5-odstotne letne donosnosti naložb, kar že od samega začetka ni bilo vzdržno;

113.  pozdravlja predloge generalnega sekretarja in dogovor, da bo leta 2020 situacijo znova preučil, da bi preveril, ali so ukrepi dovolj zmanjšali aktuarski primanjkljaj; pozdravlja dejstvo, da se je generalni sekretar posvetoval s pravno službo;

114.  ugotavlja, da je na predlog generalnega sekretarja 10. decembra 2018 predsedstvo sprejelo dve spremembi pravil o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, da bi podprlo povečanje upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotnega davka na pokojnine prihodnjih upokojencev; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bo predsedstvo nemudoma sprejelo vse pravno sprejemljive ukrepe, da bi izboljšalo vzdržnost sklada in preprečilo njegovo predčasno insolventnost; poziva ga tudi, naj zagotovi, da bo predsedstvo to odločitev sprejelo še pred iztekom tega mandata;

115.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči pravno podlago prostovoljnega pokojninskega sklada in vse morebitne razsežnosti, zlasti to, ali je Evropski parlament kot garant pravno in finančno vzdržen, saj je prostovoljni pokojninski sklad luksemburški investicijski sklad, ne pa redni pokojninski sklad; poudarja, da bi morala to preiskavo opraviti neodvisna stran;

116.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita vse možne rešitve, da bi obveznosti Parlamenta ohranili na čim nižji ravni, saj gre za denar davkoplačevalcev; opominja, da je bil sklad leta 1990 ustanovljen zato, da bi poslanci imeli prostovoljno pokojninsko zavarovanje; opominja, da so bili poslanci pred sprejetjem statuta leta 2009 že upravičeni do pokojnine, enake pokojnini svojih kolegov v državnih parlamentih, z izjemo italijanskih, francoskih in luksemburških poslancev, ki pa so lahko prispevali v posebno pokojninsko shemo Evropskega parlamenta, ki je bila ustanovljena leta 1981 samo za potrebe omenjenih treh narodov; opominja tudi, da je bil prostovoljni pokojninski sklad že od nekdaj samo dodatno pokojninsko zavarovanje;

117.  poudarja, da se dve tretjini mesečnega prispevka poslancev v prostovoljni pokojninski sklad, ki sta leta znašali 2.236 EUR, že izplačujeta iz proračuna Parlamenta; opominja, da samo dve leti vplačevanja v sklad že omogočata izplačilo dosmrtne pokojnine, ko poslanec doseže upokojitveno starost; ugotavlja, da je najvišja pokojnina, ki je bila leta 2018 izplačana iz sklada, znašala 6.262 EUR, povprečna pokojnina pa 1.934 EUR; ugotavlja, da je trenutno (oktober 2018) 71 dejavnih poslancev članov prostovoljnega pokojninskega sklada; se sklicuje na etično in ekonomsko vest ter razsodnost upravnega odbora, predsedstva in poslancev, ki so včlanjeni v sklad, da bodo podprli vse ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja sklada;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC)

118.  ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD ITEC v letu 2017 odzivnost na zahteve uporabnikov in partnerjev na vseh področjih dejavnosti na pravočasen in učinkovit način; ugotavlja, da so splošni rezultati v zvezi s priročnostjo podpore, recepcijo IT in telefonsko podporo zadovoljivi, vendar je treba narediti še več za varne storitve na daljavo, ki so za uporabnike po pomembnosti na drugem mestu; poudarja, da odzivnost ne pomeni pravočasnega reševanja težav; poudarja, da bi morale biti težave s sistemi IT, kot je at4am, obravnavane prednostno, če še niso;

119.  poudarja, da je osrednja strateška naloga Parlamenta v svetu odprte komunikacije izboljšati varnost informacijske in komunikacijske tehnologije, ne da bi bilo zato s samovoljnimi pravili in zahtevami moteno parlamentarno delo poslancev, uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; poudarja, da morajo biti varnostni ukrepi prilagojeni vsem operacijskim sistemom – tako sistemu iOS kot sistemu Windows – in ne smejo v nobenem ovirati dela; poudarja, da mora GD ITEC upoštevati, da raba sistema iOS narašča in da je treba vse storitve na daljavo za naprave s sistemom Windows nemudoma prilagoditi sistemu iOS; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev oddelka za varnost informacijske in komunikacijske tehnologije januarja 2017; obžaluje, da ni dovolj vrhunskih strokovnjakov za kibernetsko varnost, ki bi se želeli zaposliti v upravi Parlamenta, zlasti zaradi konkurenčnosti trga;

120.  pozdravlja dva nova projekta, ki sta se začela izvajati leta 2017 – „Od tablice do hibrida“ in „Vključevanje inovacij“ – saj bosta izboljšala inovativno in digitalno delovno okolje Parlamenta; poziva k čimprejšnjemu načrtovanju in izvedbi usposabljanja o varnosti IT za poslance, akreditirane parlamentarne pomočnike in uslužbence, s poudarkom na njihovih posebnih potrebah;

121.  poziva vse zadevne generalne direktorate, naj sodelujejo in uvedejo poslovanje brez papirja z uporabo vseh digitalnih storitev, kot sta e-podpis in dvostopenjsko preverjanje pristnosti; poudarja, da je mogoče z e-obrazci prihraniti čas in vire samo, če jih ni treba natisniti, podpisati in poslati drugi službi ali celo v drugo državo, kot je potrebno storiti z zahtevki za povračilo stroškov službenih potovanj;

122.  opozarja na stroške, emisije ter zdravstvene in varnostne probleme, ki jih povzročajo zaboji za prevoz opreme v Strasbourg, in predlaga njihovo takojšnjo odpravo, saj so na voljo računalniške storitve, kot je tiskanje na zahtevo, sistemski pristopi, kot so pisarne brez papirja, ter naprave, kot so tablični in prenosni računalniki;

123.  opozarja na ugotovitev predsedstva, da je nujen celovit pristop k varnostnim vprašanjem, da bi pri odzivanju na izredne razmere zagotovili optimalno koordinacijo vseh ustreznih služb, zaradi česar je tesno sodelovanje med GD ITEC ter generalnim direktoratom za varnost in zaščito (GD SAFE) izjemnega pomena; spodbuja generalna direktorata, naj načrtujeta skupne srednje- in dolgoročne dejavnosti;

124.  poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z GD ITEC pripravi ukrepe za obvladovanje tveganja, da se zagotovi nemoten potek parlamentarnega dela v primeru poškodb sistema ali izpadov; poudarja pomen seznama prednostnih storitev, ki določa vrstni red, po katerem je treba čim hitreje obnoviti storitve, da bi v primeru kibernetskega napada nekatere osnovne funkcije še delovale; poziva predsedstvo, naj pripravi načrt za izredne razmere za primer dolgotrajnega izpada sistema; priporoča, naj podatkovni centri razpršijo lokacije svoje strežnikov, da bi izboljšali varnost in neprekinjenost informacijskih sistemov Parlamenta;

125.  znova poziva, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z GD SAFE s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki bodo želeli biti na seznamu za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

Generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE)

126.  pozdravlja precejšen napredek pri izboljšavah varnosti in zaščite v Parlamentu, dosežen leta 2017; je seznanjen, da je bil okrog poslopij v Strasbourgu in Bruslju vzpostavljen perimeter, da je bilo uvedeno varnostno preverjanje vseh uslužbencev zunanjih podjetij, ki delajo v Parlamentu, s strani belgijskih oblasti in da je bil v sodelovanju s Svetom in Komisijo začet medinstitucionalni projekt skupnega skladišča; pozdravlja pobudo za skupno skladišče, saj bo omogočila dodatno varnostno pregledovanje in preverjanje predmetov, preden bodo prišli v prostore Parlamenta;

127.  spominja, da je odprtost za javnost zaščitni znak Parlamenta in da je treba ohraniti primerno ravnotežje s potrebnimi varnostnimi izboljšavami;

128.  se zaveda, da so varnostne vaje, kot je bila evakuacija polkrožne dvorane v Strasbourgu v letu 2018, potrebne za ustrezno pripravljenost na izredne razmere; poudarja, da je treba k stvari pristopati na osnovi izkušenj, da bi se izognili potencialno nevarnim situacijam, na primer da bi morali poslanci, uslužbenci in akreditirani pomočniki med evakuacijo odpirati vrata z izkaznicami;

129.  poziva varnostnike GD SAFE, naj v primeru evakuacije temeljito preverijo celotno stavbo, za katero so odgovorni, in se prepričajo, da je bila izpraznjena, ter naj pomagajo osebam z motnjami sluha oziroma drugim invalidom; poudarja, da v zvezi z varnostjo in v izrednih razmerah poslancev ne bi smeli obravnavati prednostno in da ne bi smeli razlikovati med profili zaposlenih v Parlamentu;

130.  ugotavlja, da komunikacija v izrednih razmerah, kot so bile tiste v plenarni dvorani v Strasbourgu decembra 2018, ni dovolj dobra; sklepa, da je postopke mogoče in tudi treba izboljšati; poziva, da se obstoječa varnostna pravila v izrednih razmerah strogo spoštujejo, da bi preprečili negotovost, če bi znova prišlo do podobnih dogodkov;

131.  prosi za potrditev, da so bili vsi zaposleni na vodilnih položajih v GD SAFE varnostno preverjeni;

Zaščita žvižgačev

132.  se zaveda, da je prijavljanje nepravilnosti ključnega pomena za preprečevanje nezakonitega in neprimernega ravnanja; ugotavlja, da v letu 2017 v Parlamentu ni bilo nobene prijave nepravilnosti, v treh primerih v letu 2016 pa so bili žvižgači akreditirani parlamentarni pomočniki, ki so jih zadevni poslanci odpustili; meni, da Parlament morda ne zbuja zaupanja svojih zaposlenih nasploh, še posebej pa ne zagotavlja zadostne pravne zaščite akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, če bi želeli prijaviti nepravilnost; poziva generalnega sekretarja, naj to situacijo nemudoma uredi;

133.  opozarja na ranljivi položaj akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in praktikantov, ki jih zaposlujejo poslanci, kar zadeva interna pravila za zaščito žvižgačev; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je generalni sekretar priznal, da pravila o prijavljanju nepravilnosti sicer za akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo, vendar Parlament ne more zagotoviti varnosti njihove zaposlitve; poziva ga, naj za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki prijavijo nepravilnost, uvede primerljive ukrepe kot za tiste pomočnike, ki so žrtev nadlegovanja, na primer premestitev na drugo delovno mesto in izplačilo plače do izteka pogodbe o zaposlitvi; poziva ga tudi, naj se temu vprašanju nemudoma posveti in izpolni pravno obveznost Parlamenta iz kadrovskih predpisov, namreč da zaščiti žvižgače v vseh kategorijah osebja Unije;

Okolju prijazen Parlament

134.  pozdravlja pozitivni prispevek Parlamenta k trajnostnemu razvoju, tako v njegovi politični vlogi kot vlogi v zakonodajnih postopkih; se zaveda lastnega okoljskega vpliva, ki ga institucija spremlja in nenehno izboljšuje s potrdili sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ter okoljsko politiko;

135.  v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za izravnavo emisij, katerim se ni moč izogniti; poziva Parlament, naj oblikuje dodatne politike za izravnavo emisij ogljika;

136.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; ugotavlja, da je bilo 40,71 % vseh pogodb v letu 2017 označenih kot okolju prijaznih, 10,96 % kot delno okolju prijaznih, 48,33 % pa jih ni imelo okoljskih razsežnosti; spodbuja Parlament, naj še poveča delež obveznosti za zelena javna naročila;

137.  pozdravlja pilotni projekt električnih skirojev za službene poti med poslopji institucij Unije, pa tudi za pot med domom in službo; ugotavlja pa, da je delovanje teh vozil slabše od pričakovanj; spodbuja Parlament, naj poskrbi, da bo izvajalec izboljšal zmogljivost teh vozil, zlasti akumulatorja;

138.  v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij in izravnavo tistih, katerim se ni moč izogniti, da bi postal povsem ogljično nevtralna institucija; poziva Parlament, naj postane zgled in naj za svoje prostore oblikuje dodatne politike za izravnavo emisij CO2;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

139.  opominja, da finančna uredba in pravila za njeno izvajanje[13] določajo, katere podatke o dodelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

140.  ugotavlja, da je bilo v letu 2017 od skupaj 224 javnih naročil 79 naročil v vrednosti 517 milijonov EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 145 naročil v skupni vrednosti 70 milijonov EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da se je obseg javnih naročil, oddanih v postopku s pogajanji, v smislu deleža celotne vrednosti vseh dodeljenih naročil nekoliko zmanjšal s 14 % v letu 2016 na 12 % v letu 2017, v smislu absolutne vrednosti pa povečal skoraj za 10 % (70,5 milijona EUR v letu 2017 v primerjavi s 64,28 milijona EUR v letu 2016);

141.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2017 in 2016, vključno z gradbenimi deli:

Vrsta naročila

2017

2016

Število

Delež

Število

Delež

storitve

material

dela

zgradbe

177

36

11

0

79 %

16 %

5 %

0 %

170

36

13

1

77 %

16 %

6 %

1 %

Skupaj

224

100 %

220

100 %

Vrsta naročila

2017

2016

Vrednost (v EUR)

Delež

Vrednost (v EUR)

Delež

storitve

446 313 270

76 %

246 512 789

49 %

material

133 863 942

23 %

155 805 940

31 %

dela

6 892 972

1 %

97 640 851

19 %

zgradbe

0

0 %

1 583 213

1 %

Skupaj

587 070 184

100 %

501 542 793

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2017, str. 6)

142.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2017 in 2016, v številu in vrednosti:

Vrsta postopka

  

2017

2016

Število

Delež

Število

Delež

odprti postopek

omejeni postopek

postopek s pogajanji

konkurenčni postopek

izredni postopek

78

1

145

35 %

1 %

64 %

– %

71

7

141[14]

1

32 %

3 %

64 %

1

Skupaj

224

100 %

220

100 %

Vrsta postopka  

2017

2016

Vrednost (v EUR)

Delež

Vrednost (v EUR)

Delež

odprti postopek

omejeni postopek

postopek s pogajanji

konkurenčni postopek

izredni postopek

488 368 460

28 200 000

70 501 724

83 %

5 %

12 %

– %

408 040 332

29 190 756

64 284 705[15]

27 000

81,6 %

13 %

– %

Skupaj

587 070 184

100 %

501 542 793

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2017, str. 8)

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

143.  ugotavlja, da so bila v letu 2017 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2017

2016

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Evropska ljudska stranka (EPP)

17 790

8 150

19 330

108,66 %

6 610

17 440

8 907

18 303

105,19 %

8 005

Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

15 610

5 469

15 268

97,81 %

5 812

15 327

5 802

15 713

102,51 %

5 417

Evropski konservativci in reformisti (ECR)

6 200

2 810

6 051

97,60 %

2 959

6 125

2 518

5 835

95,25 %

2 809

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

5 711

1 694

5 596

98 %

1 809

5 759

2 366

6 448

111,98 %

1 676

Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA)

4 333

1 826

4 583

105,76 %

1 578

4 180

1 557

3 921

93,82 %

1 815

Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL)

4 421

1 407

4 571

103,39 %

1 257

4 340

1 729

4 662

107,43  %

1 407

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD)

3 654

1 917

3 523

96,41 %

1 827

3 820

1 873

2 945

77,10 %

1 910

Evropa narodov in svobode (ENF)

2 719

846

2 474

91 %

1 091

3 273

765

827

25,27 %

846

Samostojni poslanci

929

257

494

53,18 %

318

772

216

616

79,90 %

257

Skupaj

61 367

24 394

61 890

100,85 %

23 261

60 996

25 733

59 059

96,82 %

24 142

*   Vsi zneski so v tisoč EUR.

144.  pozdravlja dejstvo, da je neodvisni zunanji revizor za politične skupine izdal samo mnenja brez pridržkov; poudarja, da je to napredek glede na postopek podelitve razrešnice Parlamentu za proračunsko leto 2016, saj je takrat za eno politično skupino dal mnenje s pridržkom;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

145.  ugotavlja, da je bil leta 2016 ustanovljen organ za evropske politične stranke in fundacije, ki ocenjuje vloge za registracijo, registrira nove stranke in fundacije Unije, spremlja njihovo financiranje in sprejema sankcije v primeru nespoštovanja obveznosti; je seznanjen, da je postal povsem operativen v letu 2017;

146.  ugotavlja, da je temu organu v letu 2017 primanjkovalo virov, zlasti človeških, za izvajanje nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen; ugotavlja, da so se Komisija, Svet in Parlament strinjali, da se za ta organ v proračunu za leto 2019 predvidijo dodatna sredstva; poudarja, da bi bilo treba že od samega začetka predvideti zadostne človeške vire, saj je delo tega organa zelo pomembno;

147.  je zaskrbljen, ker je moralo predsedstvo v sedmih primerih zaradi finančne in upravne nestabilnosti, suma resnih nepravilnosti oziroma potekajočega postopka v zvezi z nespoštovanjem načel, na katerih temelji Unija, uvesti ukrepe za omilitev tveganja, da bi zaščitilo finančne interese Unije;

148.  ugotavlja, da so bila v letu 2017 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole[16]:

Stranka

Kratica

Lastna sredstva

Nepovratna sredstva Parlamenta

Prihodki skupaj[17]

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1 548 409

8 018 034

12 118 607

85 %

Stranka evropskih socialistov

PES

1 335 161

6 901 688

8 518 219

85 %

–84 178

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

693 618

2 449 108

3 586 785

85 %

159 481

Evropska stranka zelenih

EGP

1 006 971

1 865 999

3 064 646

73 %

150 000

Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov

AECR

316 291

1 439 310

1 755 601

 

85 %

 

–565 789

Stranka evropske levice

EL

297 363

1 342 594

1 705 284

85 %

1 374

Evropska demokratska stranka

PDE

106 162

532 072

638 234

85 %

1

EUDemokrati

EUD

Evropska svobodna zveza

EFA

153 856

779 408

1 045 014

85 %

808

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

107 018

499 993

627 808

84 %

2 143

Evropska zveza za svobodo

EAF

Evropska zveza narodnih gibanj

AEMN

74 076

342 788

445 568

85 %

6 344

Gibanje za

Evropo svoboščin

in demokracije

MENL

127 900

525 296

775 467

85 %

–20 184

Zveza za mir in svobodo

APF

29 775

27 055

56 830

85 %

22 471

Koalicija za življenje in družino

CLF

Skupaj

 

5 796 602

24 723 344

34 338 065

 

–327 530

149.  ugotavlja, da so bila v letu 2017 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole[18]:

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

EPP

1 020 598

5 042 165

6 062 764

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

915 754

4 221 134

5 136 888

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

254 994

1 164 869

1 419 863

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

201 899

1 090 052

1 291 951

85 %

Transform Europe

TE

EL

229 957

929 481

1 159 438

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

50 768

264 390

315 158

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

90 867

365 038

455 905

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

278 837

1 412 218

1 691 055

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

Evropska krščanska politična fundacija

SALLUX

ECPM

69 056

310 164

379 220

83 %

Evropske identitete in tradicije

ITE

AEMN

43 963

212 402

256 365

85 %

Fundacija za Evropo narodov in svobode

FENL

MENL

77 400

447 972

525 372

85 %

Europa Terra Nostra

ETN

APF

37 791

41 428

79 219

85 %

Fundacija Pegasus

FP

CLF

Skupaj

 

 

3 271 884

15 501 313

18 773 197

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.2.2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Wolf Klinz, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Julia Pitera

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, John Flack, Czesław Hoc

Poimensko glasovanje o PS 88

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

10

+

ALDE

EFDD

GUE/NGL

S&D

Verts/ALE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

Rosa D'Amato

Dennis de Jong

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

Bart Staes

10

-

skupina ENF

GUE/NGL

PPE

Jean-François Jalkh

Luke Ming Flanagan

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

1

0

ALDE

Martina Dlabajová

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Wolf Klinz

ENF

Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

PPE

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes

4

-

ECR

John Flack, Czesław Hoc

EFDD

Rosa D'Amato

S&D

José Blanco López

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

  • [1]  UL L 51, 28.2.2017.
  • [2]  UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
  • [3]  UL C 411, 13.11.2018, str. 1.
  • [4]  UL C 357, 4.10.2018, str. 1.
  • [5]  UL C 357, 4.10.2018, str. 9.
  • [6]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
  • [7]  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
  • [8]  PE 422.541/Bur.
  • [9]  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.
  • [10]  P7_TA(2013)0498
  • [11]  UL C 436, 24.11.2016, str. 2.
  • [12]  UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
  • [13]  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012).
  • [14]  To zajema v letu 2016 podeljene koncesije brez pravnega okvira.
  • [15]  To zajema v letu 2016 podeljene koncesije brez pravnega okvira.
  • [16]  Vsi zneski so v tisoč EUR.
  • [17]  Skupni prihodki vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.
  • [18]  Vsi zneski so v tisoč EUR.
Zadnja posodobitev: 13. marec 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov