POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013
4.3.2019 - (COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD)) - ***I
Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Milan Zver
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013
(COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0367),
– ob upoštevanju člena 294(2) in členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0233/2018),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018[1],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. februarja 2019[2],
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0111/2019),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predlog |
Predlog |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
|
o vzpostavitvi programa „Erasmus“: programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 |
o vzpostavitvi programa „Erasmus+“: programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 |
|
(Besedilo velja za EGP) |
(Besedilo velja za EGP) |
|
|
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje v učno mobilnost, sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete in k bolj demokratični Uniji. |
(1) Vlaganje v učno mobilnost za vse, ne glede na socialno ali kulturno ozadje in ne glede na sredstva, ter v sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa je ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, demokratičnih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete, načel in vrednot ter k bolj demokratični Uniji. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. |
(4) Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Evropski steber socialnih pravic prav tako poudarja pomen kakovostne predšolske vzgoje in zagotavljanja enakih možnosti za vse. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost. |
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost, ter Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa. Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države članice in zainteresirane strani so poudarile tudi potrebo po močni mednarodni razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja. |
(6) V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, da bi program postal bolj vključujoč, preprostejši in lažje obvladljiv za manjše upravičence in manjše projekte. Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Ocena vpliva Komisije, države članice in deležniki so poudarili tudi potrebo po nadaljnji krepitvi mednarodne razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja ter na mladino in šport. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Evropsko računsko sodišče je v svojem posebnem poročilu št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 o programu Erasmus+1a poudarilo, da je program prinesel dokazljivo evropsko dodano vrednost, vendar vse razsežnosti te dodane vrednosti, kot sta večji občutek za evropsko identiteto ali okrepljena večjezičnost, niso ustrezno upoštevane ali izmerjene. Sodišče je menilo, da bi moral naslednji program zagotoviti boljšo usklajenost kazalnikov s cilji programa, da se zagotovi ustrezna ocena uspešnosti. V poročilu je tudi navedeno, da so upravna bremena, kljub prizadevanjem za poenostavitev v programu za obdobje 2014–2020, še vedno previsoka, zato je sodišče priporočilo, naj Komisija dodatno poenostavi postopke programa, zlasti postopke za oddajo vlog in zahteve za poročanje, ter izboljša orodja IT. |
|
|
__________________ |
|
|
1a Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 22/2018 z dne 3. julija 2018 z naslovom „Mobilnost v okviru programa Erasmus +: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati“. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa Erasmus+ 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo. |
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“'26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večjim naložbam v ljudi in večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, ter priznala, da je program Erasmus+ ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Program za obdobje 2014–2020 kljub splošnemu uspehu še vedno ne more zadostiti visokemu povpraševanju po financiranju, projekti pa dosegajo nizko stopnjo uspešnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je treba povečati večletni proračun za program, ki bo sledil programu za obdobje 2014–2020. Cilj novega programa je tudi spodbujati vključevanje večjega števila ljudi, ki imajo manj priložnosti, ter številnih novih in ambicioznih pobud. Kot je Evropski parlament poudaril v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem načrtu, je treba proračun za program, ki bo sledil sedanjemu programu, ob ustaljenih cenah, potrojiti v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020. |
|
__________________ |
__________________ |
|
26 COM(2018)0321. |
26 COM(2018)0321. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta27 . Treba bi bilo ohraniti celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti, ki bodo posameznikom omogočale razviti sposobnosti, potrebne za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja. |
(9) Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta27. Okrepiti bi bilo treba celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se zagotovi pristop k vseživljenjskemu učenju in spodbudijo prožne učne poti, ki bodo ljudem omogočale pridobivanje in izboljšanje znanja, spretnosti ter sposobnosti, potrebnih za osebni razvoj, za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja ter za čim boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih to stoletje prinaša. S takšnim pristopom bi bilo treba tudi priznati pomen dejavnosti v okviru neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter povezav med njimi. |
|
__________________ |
__________________ |
|
27 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50). |
27 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50). |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. |
(10) Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju, zlasti za starejše ljudi, ki morajo pridobiti nove življenjske spretnosti in znanja ali spretnosti za spreminjajoči se trg dela. Tak pristop bi bilo treba spodbujati z učinkovitim medsektorskim sodelovanjem in večjo interakcijo med različnimi oblikami izobraževanja. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Organizacije, ki delujejo v čezmejnem okviru, pomembno prispevajo k čeznacionalni in mednarodni razsežnosti programa. Zato bi moral program po potrebi zagotavljati podporo ključnim mrežam na ravni Unije ter evropskim in mednarodnim organizacijam, katerih dejavnosti so povezane s cilji programa in prispevajo k njihovemu uresničevanju. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora. Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo28 s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje delovnih mest, rasti in konkurenčnosti. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem29. |
(11) Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in razvijanje ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje do leta 2025, kot je določeno v priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje27a. Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo28 s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, rasti, konkurenčnosti, inovacij in socialne kohezije. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem29. |
|
__________________ |
__________________ |
|
|
27a UL C 189, 4.6.2018, str. 1. |
|
28 COM(2016)0381. |
28 COM(2016)0381. |
|
29 [Sklic]. |
29 [Sklic]. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Program bi moral biti skladen z novo strategijo Unije za mlade30 , okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade31: |
(12) Program bi moral biti skladen z novo strategijo Unije za mlade30 , okvirom za evropsko sodelovanje na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“31, tudi kar zadeva cilje strategije za podporo visokokakovostnemu delu mladih ter neformalnemu učenju. |
|
__________________ |
__________________ |
|
30 [Sklic – sprejetje s strani Sveta do konca leta 2018.] |
30 [Sklic – sprejetje s strani Sveta do konca leta 2018.] |
|
31 COM(2018)0269. |
31 COM(2018)0269. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...]32. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral prispevati k spodbujanju skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. |
(13) Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...]32. Zagotoviti bi bilo treba skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, medsebojnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral podpirati ukrepe mobilnosti le v okviru množičnega športa, tako za mlade, ki se redno ukvarjajo z organiziranim športom, kot za športno osebje. Prav tako se je treba zavedati, da je lahko športno osebje poklicno osebje, kar pomeni, da se lahko s športom preživlja, a je vseeno vključeno v množični šport, zato bi morali biti ukrepi mobilnosti namenjeni tudi tej skupini. Program bi moral prispevati k promociji skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu, trajnosti in dobrim okoljskim praksam v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. Vsem zadevnim deležnikom, tudi izobraževalnim ustanovam in ustanovam za usposabljanje, bi bilo treba omogočiti vključitev v partnerstva, sodelovanje in dialog o politiki na športnem področju. |
|
__________________ |
__________________ |
|
32 [Sklic]. |
32 [Sklic]. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Program bi moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije, zlasti s podpiranjem aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj kompetenc na v prihodnost usmerjenih študijskih področjih ali disciplinah, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, podnebne spremembe, okolje, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika in umetnost/oblikovanje, da se ljudem pomaga razviti znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. |
(14) Program bi moral prispevati h krepitvi inovacijske zmogljivosti Unije, zlasti s podpiranjem aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj spretnosti in kompetenc na v prihodnost usmerjenih študijskih področjih ali disciplinah, kot so naravoslovje, tehnologija, umetnost, inženirstvo in matematika, podnebne spremembe, varstvo okolja, trajnostni razvoj, čista energija, umetna inteligenca, robotika, podatkovna analitika, oblikovanje, arhitektura ter digitalna in medijska pismenost, da se ljudem pomaga razviti znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) V skladu s svojo nalogo, da spodbuja inovacije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi moral program podpirati razvoj izobraževalnih in učnih strategij, namenjenih nadarjenim otrokom, ne glede na njihovo državljanstvo, socialno-ekonomski položaj ali spol. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14b) Program bi moral prispevati k spremljanju evropskega leta kulturne dediščine s podpiranjem aktivnosti, ki so namenjene razvijanju spretnosti, potrebnih za varstvo in ohranjanje evropske kulturne dediščine ter popoln izkoristek izobraževalnih priložnosti, ki jih ponuja kulturni in ustvarjalni sektor. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz programa in programa Obzorje Evropa33 . Slednji bo po potrebi dopolnjeval podporo programa za pobudo evropskih univerz, zlasti raziskovalno razsežnost te pobude v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav v visokošolskih institucijah. |
(15) Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se za podpiranje aktivnosti, namenjenih krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih institucij, uporabljajo kombinirana sredstva iz programa in programa Obzorje Evropa33 . Slednji bo dopolnjeval podporo programa za ukrepe in pobude, ki dokazujejo raziskovalno razsežnost, kot je pobuda evropskih univerz, v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostnih strategij za izobraževanje, raziskave in inovacije. Sinergije s programom Obzorje Evropa bodo pripomogle k povezovanju izobraževanja in raziskav, zlasti v visokošolskih institucijah. |
|
__________________ |
__________________ |
|
33 COM(2018)[ ]. |
33 COM(2018)[ ]. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste z manj priložnostmi, tudi s pomočjo prožnejših oblik učne mobilnosti in s spodbujanjem udeležbe manjših organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Treba bi bilo spodbujati virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro. |
(16) Program bi moral biti bolj vključujoč ter izboljšati stopnjo udeležbe ljudi z manj priložnostmi. Zavedati se je namreč treba, da imajo lahko nizke stopnje sodelovanja ljudi z manj priložnostmi različne razloge in so odvisne od različnih nacionalnih okvirov. Zato bi morale nacionalne agencije v okviru vseevropskega okvira razviti strategije vključevanja prek ukrepov za izboljšanje dometa, poenostavitev postopkov, zagotavljanje usposabljanja ter podporo in spremljanje učinkovitosti. Uporabiti bi bilo treba tudi druge mehanizme za večje vključevanje, tudi s pomočjo prožnejših oblik učne mobilnosti v skladu s potrebami ljudi z manj priložnostmi in s spodbujanjem udeležbe manjših in lokalnih organizacij, zlasti novih in temeljnih, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16a) Ko osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov, bodisi zaradi svojega ekonomskega stanja bodisi zaradi višjih stroškov udeležbe v programu, ki so posledica njihovega posebnega položaja, kar pogosto velja za invalide, bi morale Komisija in države članice zagotoviti ustrezne ukrepe finančne podpore. Takšni ukrepi lahko vključujejo druge instrumente Unije, kot so Evropski socialni sklad plus, nacionalne sheme ter prilagoditve ali dopolnitve nepovratnih sredstev prek programa. Pri ocenjevanju, ali osebe z manj priložnostmi ne morejo sodelovati v programu iz finančnih razlogov zaradi višine podpore, ki jo potrebujejo, bi bilo treba uporabiti objektivna merila. Dodatni stroški za ukrepe, ki bi omogočili vključitev, ne bi nikoli smeli biti razlog za zavrnitev vloge. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16b) Program bi moral svojo podporo še naprej osredotočati na fizično učno mobilnost in ljudem z manj možnostmi nuditi priložnost, da v večji meri izkoristijo ukrepe fizične učne mobilnosti. Hkrati bi se bilo treba zavedati, da lahko virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirano in virtualno učenje, učinkovito dopolnijo fizično učno mobilnost in zelo povečajo njeno uspešnost. V izjemnih primerih, ko ljudje ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti, jim lahko virtualne oblike omogočijo, da izkoristijo številne prednosti programa na stroškovno učinkovit in inovativen način. Zato bi moral program nuditi podporo tudi za te virtualne oblike in orodja. Te oblike in orodja, zlasti tisti, ki se uporabljajo za učenje jezikov, bi morali biti čim bolj dostopni javnosti. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16c) V skladu z obveznostmi Unije in držav članic na podlagi Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti njenega člena 9 o dostopnosti in člena 24 o izobraževanju, bi bilo treba invalidom zagotoviti nediskriminatoren in neoviran dostop do programa. Po potrebi bi bilo treba zato zagotoviti dodatno podporo, tudi finančno. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(16d) Dostop do programa lahko otežijo tudi pravne in upravne ovire, kot so težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje ter pri dostopu do podpornih storitev, zlasti zdravstvenih, zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo teh ovir, ob polnem spoštovanju prava Unije, in olajšati čezmejne izmenjave, na primer z izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in skupnih vrednot med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. |
(17) V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva, skupnih vrednot in občutka solidarnosti med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov in civilne družbe v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva, socialne kohezije in kritičnega razmišljanja med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(17a) Pomembno je, da program ustvarja evropsko dodano vrednost. Ukrepi in dejavnosti bi morali biti upravičeni do financiranja v okviru programa le, če lahko dokažejo morebitno evropsko dodano vrednost. Evropsko dodano vrednost bi moralo biti mogoče dokazati na številne načine, na primer z nadnacionalnim značajem ukrepov, njihovim dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami Unije, njihovim prispevkom k učinkoviti rabi orodij Unije za preglednost in priznavanje, prispevanjem k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti v Uniji, prispevanjem k razvoju skupnih standardov Unije na področju izobraževanja in programov usposabljanja, spodbujanjem večjezičnosti in medkulturnega ter medverskega dialoga, spodbujanjem evropskega občutka pripadnosti in krepitvijo evropskega državljanstva. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi več priložnosti za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje. |
(18) Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z nudenjem več priložnosti tako posameznikom kot organizacijam za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, zlasti držav v razvoju. Mednarodna razsežnost bi morala podpirati razvoj znanj in spretnosti ter izmenjave med ljudmi, za državljane držav v razvoju pa bi morala zlasti podpirati prenos znanja nazaj v države izvora ob koncu njihovih študijskih obdobij. Povečati bi morala tudi krepitev zmogljivosti izobraževalnih sistemov v državah v razvoju. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje ter šport. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Da bi se povečal vpliv dejavnosti v državah v razvoju, je pomembno okrepiti sinergije med programom Erasmus+ in instrumenti zunanjega delovanja EU, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in instrument za predpristopno pomoč. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente, učence oz. dijake ter dijake poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in kulturnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. |
(20) Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente in osebje, učence oz. dijake in osebje, vključno s predšolskimi učitelji, vzgojitelji ter negovalci, ter dijake in učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer v obliki ciljno usmerjenih ukrepov, prilagojenih specifičnim izobraževalnim potrebam oseb, ki so jim namenjeni. Nadalje bi bilo treba spodbujati možnosti za mobilnost dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v obmejnih regijah, da bi jih pripravili na posebne okoliščine čezmejnega trga dela. Program bi moral ponuditi tudi možnosti za mobilnost odraslih, ki se izobražujejo, in osebja, ki pri tem sodeluje. Glavna cilja izobraževanja odraslih sta prenos znanja, kompetenc in spretnosti ter spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva, osebnega razvoja in dobrega počutja. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih, zlasti novih udeležencev, tistih z manj možnostmi in skupin prebivalcev, ki jih je težko doseči. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa s poudarkom na priložnostih za izpopolnjevanje in preusposabljanje ter ob spodbujanju razvoja znanj in spretnosti, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih, kulturnih in športnih aktivnostih z digitalizacijo postopkov,da bi se olajšali postopki prijave in udeležbe v programu z razvojem uporabniku prijaznih spletnih sistemov na podlagi dobrih praks in z uvedbo novih orodij, kot je evropska študentska izkaznica. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) Program bi moral zagotavljati kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost1a, pri čemer je jasno, da imajo kakovost informacij, priprava, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij ter vnaprej pripravljeni jasni učni načrti in učni rezultati očiten vpliv na prednosti mobilnosti. Dejavnosti mobilnosti bi morale biti ustrezno pripravljene vnaprej. To je pogosto mogoče učinkovito opraviti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Program bi moral po potrebi omogočiti tudi podporo za pripravljalne obiske v okviru dejavnosti mobilnosti. |
|
|
__________________ |
|
|
1a UL L 394, 30.12.2006, str. 5. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20b) Program bi moral podpirati in spodbujati mobilnost učiteljev in izobraževalnega osebja na vseh ravneh, kar bi izboljšalo delovne prakse in prispevalo k strokovnemu razvoju. Glede na pomembno vlogo, ki jo imata predšolska in zgodnja otroška vzgoja pri preprečevanju družbenih in gospodarskih neenakosti, je pomembno, da lahko učitelji in osebje na tej stopnji sodelujejo v učni mobilnosti v okviru programa. V zvezi s poučevanjem bi moral program spodbujati tudi poskusno uvedbo inovacij na tem področju za reševanje nekaterih skupnih izzivov, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v Uniji, kot sta privabljanje novih talentov k poučevanju najbolj marginaliziranih otrok in razvoj usposabljanja učiteljev za pomoč pri poučevanju prikrajšanih učencev. Da bi kar najbolj povečali koristi udeležbe učiteljev in izobraževalnega osebja v programu bi bilo treba storiti vse, da se zagotovi spodbudno okolje za mobilnost, ki bi bila del njihovega delovnega programa in redne delovne obremenitve, imeli bi dostop do ustreznih priložnosti za usposabljanje in prejeli ustrezno finančno podporo na podlagi države in po potrebi regije, v kateri se bo učna mobilnost izvajala. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20c) Program bi moral priznati ključno vlogo, ki jo imata poklicno izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, ter bi moral prispevati h krepitvi vključenosti, kakovosti in ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. junija 2016 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost1a. Program bi moral spodbujati tesnejše povezave med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci, tako zasebnimi kot javnimi. Prav tako bi moral pomagati pri izključno sektorskih vprašanjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot so jezikovno usposabljanje, spodbujanje visokokakovostnih partnerstev za mobilnost ter priznavanje in potrjevanje kompetenc, ter spodbujati ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj zaprosijo za listino za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot znak kakovosti. |
|
|
__________________ |
|
|
1a COM(2016)0381. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. |
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, evropsko zgodovino, kulturo in državljanstvom, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. Program bi moral prispevati k ozaveščanju o orodjih e-demokracije, med drugim tudi o evropski državljanski pobudi. Spodbujati bi moral tudi medgeneracijske izmenjave med mlajšimi in starejšimi. Glede na ključno vlogo mladinskih organizacij in mladinskega dela pri doseganju teh ciljev bi moral program podpirati razvoj mladinskega sektorja v Uniji. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini. Osemnajstletniki, zlasti tistih z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne raznolikosti. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. |
(22) Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini na podlagi nove pobude DiscoverEU. Mladi, stari med 18 in 20 let, zlasti tisti z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti neformalnega ali priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne in jezikovne raznolikosti. Pobuda bi morala imeti trden in preverljiv učni element ter bi morala zagotoviti ustrezno delitev in izmenjavo izkušenj, da bi se pobuda stalno ocenjevala in izboljšala. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati geografsko ravnovesje, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. Ti organi bi morali biti po potrebi vključeni tudi v zagotavljanje usposabljanja in podpore pred in po mobilnosti, tudi glede jezikovnih in medkulturnih znanj in spretnosti. Program DiscoverEU bi se moral povezati z evropskimi prestolnicami kulture, evropskimi mladinskimi prestolnicami, evropskimi prestolnicami prostovoljstva in zelenimi prestolnicami Evrope. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Program bi moral prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z razširjeno uporabo spletnih orodij, saj e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku v smislu dostopa in prilagodljivosti. |
(23) Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju in mobilnosti znotraj in zunaj Unije. Jezikovne kompetence pa so tudi ključne življenjske in zaposlitvene spretnosti. Torej bi moral program prav tako okrepiti učenje jezikov z jezikovnimi tečaji na kraju samem in razširjeno uporabo dostopnih spletnih orodij, saj lahko e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jezikov v smislu dostopa in prilagodljivosti. Podpora za učenje jezikov, ki se zagotavlja v okviru programa, bi se morala osredotočati na potrebe uporabnikov s poudarkom na jezikih, ki se uporabljajo v državi sprejemnici in v obmejnih regijah na jezikih sosednjih držav. Podpora pri učenju jezikov bi morala zajemati tudi nacionalne znakovne jezike. Orodje za spletno jezikovno podporo Erasmus bi bilo treba prilagoditi specifičnim potrebam udeležencev programa, odprta pa bi morala biti za vse. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(23a) Program bi moral izkoristiti jezikovne tehnologije, kot so tehnologije za strojno prevajanje, da bi se olajšale izmenjave med organi in izboljšal medkulturni dialog. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. |
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. Zato bi bilo treba zagotoviti učinkovito sodelovanje med vsemi ustreznimi deležniki na vseh ravneh izvajanja programa. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze. |
(25) V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze, ki bi morale temeljiti na odličnosti in namenjene povečanju privlačnosti visokošolskih ustanov v Uniji ter izboljšanju sodelovanja med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem. Pojem „odličnost“ je treba razumeti širše, na primer tudi v zvezi z zmožnostjo spodbujanja vključenosti. Podpora programa bi morala biti namenjena široki geografski pokritosti pojma „evropskih univerz“. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost in konkurenčnost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. |
(26) Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost, konkurenčnost, trajnostni razvoj in socialno vključenost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. |
(27) Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo obstoječih spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. Program bi moral po potrebi spodbujati tudi razvoj novih spletnih platform za okrepitev in posodobitev izvajanja politik izobraževanja, usposabljanja in politike mladih na evropski ravni. Tovrstne platforme bi morale biti uporabniku prijazne in dostopne v smislu Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta1a. |
|
|
__________________ |
|
|
1a Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in samodejno vzajemno priznavanje znanj in spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in diplom, pa tudi prenos kreditnih točk ali drugih dokazil učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem bi moral program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki zagotavljajo informacije in pomoč morebitnim udeležencem in s tem olajšajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(29a) Program bi moral posebno pozornost nameniti potrjevanju in priznavanju izobraževanja in usposabljanja v tujini, vključno s srednješolskim izobraževanjem. V zvezi s tem bi dodeljevanje nepovratnih sredstev moralo temeljiti na postopkih ocenjevanja kakovosti, opisu učnih rezultatov in celovitemu izvajanju priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja1b ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropski okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). |
|
|
__________________ |
|
|
1a UL C 153, 2.5.2018, str. 1. |
|
|
1b UL C 398, 22.12.2012, str. 1. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi lahko pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo. |
(30) Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni in zasebni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi se lahko usposabljali, opravljali pripravništvo ali pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti, ter strokovni razvoj, zlasti s pridobivanjem znanj in spretnosti, ki bi ustrezali trgu dela. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem, mediji in kulturo ter evropsko solidarnostno enoto. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja ter spodbujati razprave o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše evropske identitete, na preizkušnji in ko državljani kažejo nizko stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja. |
(31) Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije ter spodbujati razpravo o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka pripadnosti Evropi in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno zaradi izzivov za skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del skupne evropske identitete, in glede na dejstvo, da državljani kažejo nizke stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja hkrati povečati sodelovanje širše učne skupnosti in širše javnosti pri evropskem povezovanju. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v ustreznih postopkih ocenjevanja in pregledovanja. |
(32) Program bi moral biti skladen z osrednjim ciljem Pariškega sporazuma, da se okrepi globalni odziv na podnebne spremembe. V skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25% namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v ustreznih postopkih ocenjevanja in pregledovanja. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(32a) Glede na vlogo Unije kot svetovnega akterja ter v skladu z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezami, ki so jih sprejele države članice na konferenci Rio+20, bi moral program zajemati vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, vključno s priznanjem bistvene vloge, ki jo ima izobraževanje v boju proti revščini. Program bi lahko tudi prispeval k načrtu trajnostnega razvoja s podpiranjem prizadevanj za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za trajnostni razvoj ter za izobraževanje ljudi o trajnosti, varstvu okolja in podnebnih spremembah s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33) Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobi točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju34]. |
(33) Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobi točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju34]. Z letom 2021 je treba zagotoviti znatno povečanje letnega proračuna programa v primerjavi z zadnjim letom večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki mu bo sledilo enakomerno in postopno povečanje letnih dodelitev. Tak proračunski profil bo pomagal zagotoviti širši dostop od samega začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in bo preprečil nesorazmerna povečanja v zadnjih letih, ki bi jih bilo težko pokriti. |
|
__________________ |
__________________ |
|
34 UL L […], […], str. […]. |
34 UL L […], […], str. […]. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. |
(34) V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. V programu dela bi bilo treba določiti natančno porazdelitev proračunskih sredstev po ukrepih in pobudah. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(36) Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. |
(36) Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. Pri izvajanju programa je treba spoštovati načela preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, določena v finančni uredbi. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(37) Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno udeležbo tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih, ki zajemajo udeležbo zadevnih tretjih držav v programu. Polna udeležba poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridruženi programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri nekaterih ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih je objavila Komisija. Pri izvajanju programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s posamezniki in subjekti iz evropskih mikrodržav. |
(37) Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo na podlagi sklepa po navedenem sporazumu. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno udeležbo tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih, ki zajemajo udeležbo zadevnih tretjih držav v programu. Polna udeležba poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridruženi programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih je objavila Komisija. Pri izvajanju programa bi se lahko upoštevale posebne ureditve v zvezi s posamezniki in subjekti iz evropskih mikrodržav. |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije36 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. |
(38) V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije36 („sporočilo o strateškem partnerstvu“) bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. |
|
__________________ |
__________________ |
|
36 COM(2017) 0623. |
36 COM(2017) 0623. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(38a) Komisija v sporočilu o strateškem partnerstvu priznava, da bi večja mobilnost učencev in pedagoških delavcev, zlasti v okviru programa Erasmus+, zelo koristila najbolj oddaljenim regijam, ter si je zadala, da bo finančno podporo še bolj prilagodila udeležencem, ki prihajajo iz najbolj oddaljene regije ali vanjo prihajajo, z ohranitvijo posebnih pravil financiranja v okviru programa Erasmus+ za te regije, preučila možnost razširitve regionalnega sodelovanja v okviru tega programa za dodatno spodbuditev mobilnosti med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami ter bo program Erasmus+ dopolnjevala z Evropskim socialnim skladom+. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(40) V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programu dela bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda. |
(40) Program mora ohraniti kontinuiteto glede ciljev in prednostnih nalog. Vendar ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti določeno stopnjo prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Ta uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako je treba oblikovati posamezne pobude, in ne določa vnaprej vseh političnih prednostnih nalog in ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne izbire politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih novih pobud, določiti s programi dela v skladu s finančno uredbo. Pri oblikovanju novih pobud bi se bilo treba učiti iz izkušenj preteklih in tekočih pilotnih pobud na tem področju ter ustrezno upoštevati evropsko dodano vrednost v vsebini in strukturi pobude. V programu dela bi morali biti prav tako predstavljeni ukrepi, potrebni za izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z delegiranim aktom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z nacionalnimi agencijami in deležniki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(40a) Komisija bi morala skupaj z nacionalnimi agencijami spremljati izvajanje programa in o njem poročati tako v času trajanja programa kot po njegovem koncu. Končna ocena programa bi se morala izvesti pravočasno, tako da se lahko po potrebi vključi v vmesni pregled naslednjega programa. Komisija bi morala zlasti opraviti vmesni pregled programa, po potrebi s priložitvijo zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe. |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. Aprila 2016 38je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. |
(41) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. Aprila 2016 38je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti upravičencem. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. |
|
__________________ |
__________________ |
|
38 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). |
38 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(42) Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani. |
(42) Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih ustreznih deležnikov. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(43) Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij dejavnosti obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri iz te uredbe, dodeljeni obveščanju, prispevati tudi h kritju stroškov celostnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe. |
črtano |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(44) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije, ki so bile imenovane za upravljanje predhodnega programa. Predhodna ocena skladnosti bi morala biti omejena na zahteve, ki so nove in specifične za program, razen če je utemeljeno drugače, kot v primeru resnih pomanjkljivosti ali nezadostne smotrnosti zadevnih nacionalnih agencij. |
(44) Za zagotovitev smotrnega in učinkovitega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Izvajanje programa bi bilo zato treba zaupati Komisiji in nacionalnim agencijam, ki bi morale sčasoma zagotoviti dosledno in neposredno uporabo pravil programa po vsej Uniji. V ta namen in da bi zagotovili učinkovito izvajanje programa, bi morale Komisija in nacionalne agencije sodelovati in v posvetovanju z deležniki oblikovati dosledne, enostavne in kakovostne postopke ter olajšati izmenjavo dobrih praks, ki lahko izboljšajo kakovost projektov v okviru programa. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi morale biti, kadar je to mogoče, nacionalne agencije iste nacionalne agencije, ki so bile imenovane za upravljanje predhodnega programa. Predhodna ocena skladnosti bi morala biti omejena na zahteve, ki so nove in specifične za program, razen če je utemeljeno drugače, kot v primeru resnih pomanjkljivosti ali nezadostne smotrnosti zadevnih nacionalnih agencij. |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(44a) Da bi spodbudili organizatorje projektov, ki nimajo izkušenj s financiranjem programov Unije, da zaprosijo za financiranje, bi morale Komisija in nacionalne agencije nuditi svetovanje in podporo ter zagotoviti, da so postopki za oddajo vlog čim bolj jasni in preprosti. Priročnik o programu bi bilo treba še izboljšati, da bi bil uporabniku prijazen, obrazci za prijavo in obrazci vlog bi morali biti enostavni in pravočasno na voljo. Za nadaljnjo posodobitev in uskladitev postopka prijave bi bilo treba za upravičence programa in tiste, ki sodelujejo pri upravljanju programa, razviti skupno večjezično orodje „vse na enem mestu“. |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(44b) Praviloma bi se morale vloge za nepovratna sredstva in projekte predložiti nacionalni agenciji države, kjer ima vlagatelj svoj sedež, ki te vloge tudi obdela. Z odstopanjem od tega bi bilo treba vloge za nepovratna sredstva in projekte za dejavnosti, ki jih organizirajo omrežja Unije ter evropske in mednarodne organizacije, predložiti Komisiji, ki jih neposredno obdela. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(46) Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
(46) Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo pravnih in upravnih ovir, ki bi lahko onemogočile dostop to programa ali njegovo pravilno delovanje. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
|
__________________ |
__________________ |
|
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(48) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta40 . |
črtano |
|
__________________ |
|
|
40 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). |
|
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za poenostavitev upravljanja programa bi bilo treba pavšalna plačila, ki temeljijo na zadevnem projektu, uporabiti za dejavnosti na področju mobilnosti v vseh sektorjih. Poenostavljena nepovratna sredstva za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morala pregledati in prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi in regiji gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Uvodna izjava 52 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(52) Čeprav je regulativni okvir državam članicam in regijam že v prejšnjem programskem obdobju omogočal, da vzpostavijo sinergije med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Uniji, je bil potencial teh sinergij doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral omogočati aktivno sodelovanje s temi instrumenti. |
(52) Čeprav je regulativni okvir državam članicam in regijam že v prejšnjem programskem obdobju omogočal, da vzpostavijo sinergije med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, ki podpirajo tudi kvalitativni razvoj sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade v Uniji, je bil potencial teh sinergij doslej premalo izkoriščen, zaradi česar so bili sistemski učinki projektov in učinek na politiko omejeni. Na nacionalni ravni bi moralo potekati učinkovito komuniciranje in sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje teh različnih instrumentov, da bi se čim bolj povečal njihov učinek. Program bi moral omogočati aktivno sodelovanje s temi instrumenti, zlasti z zagotavljanjem, da se lahko visokokakovostna vloga, ki je zaradi nezadostnih sredstev ni mogoče financirati v okviru programa, s poenostavljenim postopkom obravnava za financiranje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Da bi poenostavili postopek za take ukrepe, bi jim moralo biti mogoče dodeliti „pečat odličnosti“ kot priznanje njihove visoke kakovosti. Tovrstno dopolnjevanje med programi bi moralo omogočiti povečanje skupne stopnje uspešnosti projektov. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Uvodna izjava 52 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(52a) Za povečanje učinkovitosti financiranja Unije in podpore politike je pomembno dosledno spodbujati sinergije in dopolnjevanje med vsemi ustreznimi programi. Takšne sinergije in dopolnjevanje ne bi smele povzročiti, da bi se sredstva, dodeljena programu Erasmus +, upravljala zunaj programske strukture, prav tako pa ne bi smela voditi do uporabe sredstev za doseganje ciljev, ki niso cilji iz te uredbe. Vse sinergije in dopolnjevanja bi morale privesti do poenostavljenih prijavnih postopkov na ravni izvajanja. |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Uvodna izjava 55 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(55) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
(55) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato bi moral program dejavno podpirati pobude, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati pozitivno dojemanje katere koli skupine, ki bi lahko bila diskriminirana, ter spodbujati enakost spolov. Prav tako bi moral podpirati prizadevanja za odpravo izobraževalne vrzeli in posebnih težav, s katerimi se soočajo Romi, tako da se jim olajša polno in dejavno sodelovanje v programu. Spoštovanje pravic in načel, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah, bi bilo treba vključiti v celoten proces načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programa. |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje znanja, spretnosti in odnosov ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika, vključno s svetovanjem in usmerjanjem; |
(1) „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje ali dopolnjevanje znanja, spretnosti, kompetenc in odnosov ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika, vključno s svetovanjem in usmerjanjem; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje. V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem, ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja; lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, poučevanja ali udeležbe v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja. lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora, vključno z nacionalnim znakovnim jezikom, in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta dostopno spletno učenje in virtualno sodelovanje. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) „virtualno učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti z uporabo dostopnih informacijskih in komunikacijskih orodij; |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2b) „kombinirano učenje“ pomeni pridobivanje znanj in spretnosti s kombinacijo virtualnih orodij za izobraževanje in usposabljanje ter tradicionalnih načinov izobraževanja in usposabljanja; |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) „množični šport“ pomeni organiziran šport, s katerim se na lokalni ravni ukvarjajo amaterski športniki, in šport za vse; |
(6) „množični šport“ pomeni organiziran šport, s katerim se redno ukvarjajo amaterski športniki vseh starosti iz zdravstvenih, vzgojnih ali socialnih razlogov; |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) „visokošolski študent“ pomeni vsako osebo, ki je vpisana na visokošolsko institucijo, bodisi v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo. Pojem zajema tudi nove diplomante; |
(7) „visokošolski študent“ pomeni vsako osebo, ki je vpisana na visokošolsko institucijo, bodisi v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala šolanje na tej instituciji; |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) „osebje“ pomeni vse osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju, usposabljanju ali neformalnem učenju, ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športne trenerje, osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju, ter druge strokovnjake, vključene v spodbujanje učenja; |
(8) „osebje“ pomeni vse osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju na vseh stopnjah, usposabljanju ali neformalnem učenju, ter lahko vključuje profesorje, učitelje, vodje usposabljanj, raziskovalce, vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športne trenerje, osebje, ki ne sodeluje v izobraževanju, ter druge strokovnjake, vključene v spodbujanje učenja; |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) „športno osebje“ pomeni osebo ali osebe, ki bodisi za plačilo bodisi prostovoljno sodelujejo pri vodenju, izobraževanju ali treniranju športne ekipe ali več posameznih športnikov; |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe; |
(9) „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne, ali osebo, ki je v zadnjih 24 mesecih uspešno končala ta program; |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) „učenec oz. dijak“ pomeni vsako osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ter jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojih ozemljih; |
(10) „učenec oz. dijak“ pomeni vsako osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ali ki se šola zunaj institucionalnega okolja ter jo pristojni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojih ozemljih; |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) „tretja država, ki ni pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki ne sodeluje polno v programu, vendar lahko njeni pravni subjekti izjemoma koristijo program, in sicer v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije; |
črtano |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) „skupni magistrski študij“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji in privede do ene diplome, ki jo skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznana v državah, kjer imajo sodelujoče institucije sedež; |
(15) „skupni magistrski ali doktorski študij“ pomeni celosten študijski program, ki ga ponujata vsaj dve visokošolski instituciji in privede do ene diplome, ki jo skupaj izdajo in podpišejo vse sodelujoče institucije in je uradno priznana v državah, kjer imajo sodelujoče institucije sedež; |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) „visokošolska institucija“ pomeni katero koli vrsto visokošolske institucije, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka institucija imenuje, ter katero koli drugo vrsto visokošolske institucije, ki jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojem ozemlju; |
(18) „visokošolska institucija“ pomeni katero koli ustanovo, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih stopenj izobrazbe ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka ustanova imenuje, ali katero koli drugo primerljivo ustanovo, ki jo nacionalni organi štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na svojem ozemlju; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen pristop neformalnega učenja; |
(20) „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero sta značilna pristop neformalnega ali priložnostnega učenja ter podpora za dostop in vključevanje; |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem in strokovnem razvoju; |
(21) „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem ali priložnostnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem razvoju, vključno z družbeno-izobraževalnim in strokovnim razvojem ter razvojem njihovih kompetenc. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) „dialog EU z mladimi“ pomeni dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine; |
(22) „dialog EU z mladimi“ pomeni dialog med oblikovalci politike, nosilci odločanja, strokovnjaki, raziskovalci oziroma deležniki civilne družbe ter mladimi in mladinskimi organizacijami; to je forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na vseh področjih, povezanih z mladimi; |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) „tretja država, pridružena programu“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, na podlagi katerega je mogoča udeležba te države v programu, in ki izpolnjuje vse obveznosti iz te uredbe v zvezi z državami članicami; |
črtano |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa; |
(25) „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki so prikrajšani in težje dostopajo do programa zaradi različnih ovir, ki denimo izvirajo iz invalidnosti, zdravstvenih in učnih težav, migrantskega ozadja, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih in geografskih okoliščin, vključno z ljudmi iz marginaliziranih skupnosti ali ljudmi, ki jim grozi diskriminacija na kateri koli podlagi iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) „pečat odličnosti“ pomeni znak visoke kakovosti, ki se podeljuje projektom, predloženim v okviru programa, za katere se šteje, da si zaslužijo financiranje, vendar ga ne prejmejo zaradi proračunskih omejitev; z njim se priznava vrednost predloga in podpira iskanje alternativnih virov financiranja; |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju delovnih mest in socialni koheziji ter krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladinskih dejavnosti in športa z vseživljenjskim učenjem v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in socialni koheziji ter vključenosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva in krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, spodbujanje inovacij na področju izobraževanja in usposabljanja, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; |
(a) spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, enakosti, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) spodbujanje neformalne učne mobilnosti in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; |
(b) spodbujanje neformalne in priložnostne učne mobilnosti, medkulturnega učenja, kritičnega razmišljanja in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) spodbujanje učne mobilnosti športnih trenerjev in osebja ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik. |
(c) spodbujanje učne mobilnosti na področju množičnega športa, športnega osebja in mladih, ki se redno organizirano ukvarjajo s športom, ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni športnih organizacij in politik. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) spodbujanje vseživljenjskega učenja z medsektorskim pristopom na področju formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter s podpiranjem prožnih učnih poti. |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Program vključuje okrepljeno mednarodno razsežnost, da se s sodelovanjem med Unijo in tretjimi državami podprejo cilji zunanjega delovanja Unije in razvojni cilji. |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ukrepi, ki se podpirajo v okviru vsakega ključnega ukrepa, so opisani v poglavju II (izobraževanje in usposabljanje), poglavju III (mladina) in poglavju IV (šport). |
Vsi ukrepi programa vsebujejo močno učno komponento, ki prispeva k izpolnjevanju ciljev programa, določenih v tem členu. Ukrepi, ki se podpirajo v okviru vsakega ključnega ukrepa, so opisani v poglavju II (izobraževanje in usposabljanje), poglavju III (mladina) in poglavju IV (šport). Operativni cilji in ustrezne prednostne naloge politike se podrobno določijo v programu dela iz člena 19. |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 3a |
|
|
Evropska dodana vrednost |
|
|
1. Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo morebitno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3. |
|
|
2. Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi zlasti z njihovim: |
|
|
(a) nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva mobilnost in sodelovanje, katerih cilj je doseči trajnostni sistemski učinek; |
|
|
(b) dopolnjevanjem in sinergijami z drugimi programi in politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije; |
|
|
(c) prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje; |
|
|
(d) prispevkom k razvoju standardov zagotavljanja kakovosti na ravni Unije, vključno z listinami; |
|
|
(e) prispevkom k razvoju skupnih standardov na ravni Unije v programih izobraževanja in usposabljanja; |
|
|
(f) spodbujanjem medkulturnega in medverskega dialoga v Uniji; |
|
|
(g) razvijanjem večjezičnosti po vsej Uniji; ali |
|
|
(h) spodbujanjem občutka evropske pripadnosti in krepitvijo skupnega evropskega državljanstva. |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) mobilnost učencev oz. dijakov in osebja v šolah; |
(c) mobilnost učencev oz. dijakov in osebja v šolah, vključno z vzgojitelji predšolskih otrok ter zaposlenih na področju predšolske vzgoje in varstva; |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) mobilnost osebja v izobraževanju odraslih; |
(d) mobilnost učencev in osebja v izobraževanju odraslih; |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Program podpira virtualno učenje in mešane učne ukrepe ob dejavnostih mobilnosti iz odstavka 1. Podpira tudi ukrepe za osebe, ki v teh dejavnostih mobilnosti ne morejo sodelovati. |
|
|
Komisija po potrebi zagotovi, da so virtualna in mešana učna orodja, ki se razvijejo v okviru programa, na voljo splošni javnosti. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Za pripravo dejavnosti mobilnosti iz tega člena, po potrebi tudi za pripravljalne obiske, se dodeli podpora. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; |
(a) strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske študije; |
(b) partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske ali doktorske študije v okviru programa Erasmus Mundus; evropske univerze in centri poklicne odličnosti vključujejo vsaj en subjekt, ustanovljen v državi članici; |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; |
(c) partnerstva za inovacije, kot so koalicije za izobraževanje odraslih, za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje, vključno s podpornimi storitvami za eTwinning in elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi. |
(d) dostopne in uporabniku prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje, vključno s podpornimi storitvami za eTwinning in elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi, orodja za spodbujanje uporabe metod univerzalne zasnove za učenje, pa tudi orodja za lažjo mobilnost, kot je evropska študentska izkaznica iz člena 25(7c); |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(da) usmerjena krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) krepitev orodij in ukrepov Unije, ki spodbujajo kakovost, preglednost ter priznavanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij45 ; |
(b) krepitev orodij in ukrepov Unije, ki spodbujajo kakovost, preglednost, priznavanje in posodabljanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij45 ; |
|
__________________ |
__________________ |
|
45 Zlasti enotnega okvira Unije za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti, evropskega ogrodja kvalifikacij, evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu; evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu; evropske mreže informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom v Evropski uniji ter mreže Euroguidance. |
45 Zlasti Europassa – enotnega okvira Unije za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti, evropskega ogrodja kvalifikacij, evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk, evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu; evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu; evropske mreže informacijskih centrov v evropski regiji in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom v Evropski uniji ter mreže Euroguidance. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dialog o politikah in sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; |
(c) dialog o politikah ter sodelovanje z ustreznimi deležniki in podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; |
(d) ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Program podpira poučevanje, učenje, raziskave in razprave o evropskem povezovanju z naslednjimi ukrepi: |
Program podpira poučevanje, učenje, raziskave ter razprave o evropskem povezovanju in prihodnjih izzivih in priložnostih Unije z naslednjimi ukrepi: |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) ukrepom Jean Monnet na področju visokošolskega izobraževanja; |
črtano |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) ukrepom Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja; |
(b) ukrepom Jean Monnet na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja; |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; |
(a) strateška partnerstva za sodelovanje in izmenjavo praks, vključno z manjšimi partnerstvi, za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa; |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje. |
(c) dostopne in uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje. |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) pripravo in izvajanje programa mladinske politike Unije za mlade s podporo mladinskega wikija; |
(a) pripravo in izvajanje programa mladinske politike Unije za mlade po potrebi s podporo mladinskega wikija; |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; |
(c) dialog o politikah in sodelovanje z ustreznimi deležniki ter podpora zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) ukrepe, ki prispevajo h kakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; |
(d) ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev in osebja. |
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost mladih, ki se ukvarjajo z množičnim športom, in športnega osebja na področju množičnega športa. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) nepridobitne športne prireditve, katerih cilj je nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa. |
(b) nepridobitne prireditve množičnega športa, vključno z manjšimi prireditvami, katerih cilj je nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa. |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju športa; |
(b) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi deležniki, vključno z evropskimi in mednarodnimi organizacijami na področju športa; |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) ciljno usmerjene ukrepe, ki prispevajo h visokokakovostnemu in vključujočemu izvajanju programa; |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(bb) sodelovanje z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije; |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Poglavje 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Poglavje IVa |
|
|
Vključevanje |
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 13a |
|
|
Strategija vključevanja |
|
|
1. Komisija do 31. marca 2021 oblikuje okvir ukrepov za vključevanje in navodila za njihovo izvajanje. Nacionalne agencije na podlagi tega okvira in zlasti ob upoštevanju posebnih izzivov pri dostopu do programa v nacionalnem kontekstu razvijejo večletno nacionalno strategijo vključevanja. Strategija se objavi do 30. junija 2021. Njeno izvajanje se redno spremlja. |
|
|
2. Posebni poudarek okvira in strategije iz odstavka 1 je na naslednjih elementih: |
|
|
(a) sodelovanju s socialnimi partnerji, nacionalnimi in lokalnimi organi ter civilno družbo; |
|
|
(b) podpiranju lokalnih organizacij, ki jih vodi skupnost in delajo neposredno s ciljnimi skupinami; |
|
|
(c) doseganju in obveščanju ciljnih skupin, vključno z razširjanjem uporabniku prijaznih informacij; |
|
|
(d) poenostavitvi prijavnih postopkov; |
|
|
(e) zagotavljanju posebnih storitev svetovanja, usposabljanja in podpore ciljnim skupinam pred prijavo in za pripravo na njihovo dejansko udeležbo v programu; |
|
|
(f) najboljši praksi v zvezi z dostopnostjo in podpornimi storitvami za invalide; |
|
|
(g) zbiranju ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih podatkov za oceno učinkovitosti strategije; |
|
|
(h) uporabi ukrepov finančne podpore v skladu s členom 13b. |
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 13 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 13b |
|
|
Ukrepi finančne podpore za vključevanje |
|
|
1. Komisija in države članice sodelujejo, da zagotovijo ustrezne ukrepe finančne podpore, po potrebi tudi z zagotavljanjem predhodnega financiranja v podporo ljudem z manj priložnostmi, katerih sodelovanje v programu ovirajo finančni razlogi, ker so bodisi ti ljudje v slabšem ekonomskem položaju bodisi jim veliko oviro predstavljajo dodatni stroški za udeležbo v programu zaradi njihovega posebnega položaja. Ocena finančnih razlogov in višine podpore temelji na objektivnih merilih. |
|
|
2. Ukrepi finančne podpore iz odstavka 1 lahko vključujejo: |
|
|
(a) podporo iz drugih instrumentov Unije, kot je Evropski socialni sklad +; |
|
|
(b) podporo v okviru nacionalnih shem; |
|
|
(c) prilagoditev in dopolnitev podpore za ukrepe mobilnosti, ki je na voljo v okviru programa. |
|
|
3. Komisija za upoštevanje točke (c) odstavka 2 tega člena po potrebi prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepov mobilnosti v okviru programa ali pooblasti nacionalne agencije, da to storijo. Komisija v skladu z določbami iz člena 14 tudi določi namenski proračun za financiranje dodatnih ukrepov finančne podpore v okviru programa. |
|
|
4. Stroški ukrepov za lajšanje ali podpiranje vključevanja v nobenem primeru ne upravičujejo zavrnitve vloge v okviru programa. |
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 41 097 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018 (46 758 000 000 EUR v tekočih cenah). |
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva znotraj omejitev večletnega finančnega okvira. |
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) 24 940 000 000 EUR za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
(a) 83 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) najmanj 8 640 000 000 EUR ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
(1) najmanj 34,66 % ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) najmanj 5 230 000 000 EUR ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
(2) najmanj 23 % se dodeli ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) najmanj 3 790 000 000 EUR ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a); |
(3) najmanj 15,63 % se dodeli ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a), vključno s predšolsko vzgojo; |
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) najmanj 1 190 000 000 EUR ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
(4) najmanj 6 % se dodeli ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) 450 000 000 EUR za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; |
(5) 1,8 % se dodeli ukrepom Jean Monnet iz člena 7; |
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) 13,91 % zneska iz točke (a) tega odstavka se dodeli ukrepom, ki se v glavnem neposredno upravljajo, vključno z ukrepi iz točke (e) člena 4, točk (b) do (d) člena 5 ter točk (a) do (f) člena 6; |
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5b) preostalih 5 % zneska se lahko uporabijo za financiranje ukrepov v okviru poglavja II; |
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) 3 100 000 000 EUR za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
(b) 10,3 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) 550 000 000 EUR za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter |
(c) 2 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter ter |
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) najmanj 960 000 000 EUR kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
(d) najmanj 3,2 % zneska iz odstavka 1 kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Preostalega 1,5 %, ki se ne dodeli v skladu z okvirno razdelitvijo iz prvega pododstavka, se lahko uporabi za podporo programa. |
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se zagotovi dodaten finančni prispevek na podlagi Uredbe .../... [Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje46 ] ter Uredbe .../... [IPA III]47 , da se podprejo ukrepi, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbama, ki vzpostavljata navedena instrumenta. |
3. Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se na podlagi Uredbe [Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje46] ter Uredbe .../... [IPA III]47 zagotovijo finančni prispevki, da se podprejo ukrepi, ki se vzpostavijo in izvajajo v skladu s to uredbo. Za uporabo teh sredstev se uporablja ta uredba, pri čemer se zagotovi skladnost z uredbama, ki urejata instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje in IPA III. |
|
__________________ |
__________________ |
|
46 [Sklic]. |
46 [Sklic]. |
|
47 [Sklic]. |
47 [Sklic]. |
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. |
4. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi ter svetovanjem o dostopnosti in usposabljanjem. |
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
6a. Prednostne naloge za dodelitev proračunskih sredstev na ukrep iz odstavka 2 se določijo v programu dela iz člena 19. |
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Kar zadeva ukrepe iz členov od 4 do 6, člena 7(a) in (b) ter členov od 8 do 10, 12 in 13, lahko v programu sodelujejo naslednje tretje države: |
Kar zadeva ukrepe iz členov od 4 do 6, člena 7(a) in (b) ter členov od 8 do 13, lahko v programu v ustrezno utemeljenih primerih v interesu Unije sodelujejo pravni subjekti iz tretje države: |
|
(a) tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena; |
|
|
(b) katera koli druga tretja država. |
|
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. |
črtano |
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Ravni finančne podpore, na primer nepovratna sredstva, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto, se redno pregledujejo in prilagajajo življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici na podlagi podatkov Eurostata. Pri prilagoditvi življenjskih stroškov in stroškov bivanja se upoštevajo potni stroški do države ali regije gostiteljice in nazaj. |
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. |
črtano |
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Program se izvaja s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. |
Sekundarne politike in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih pobud iz členov 4 do 13 se določijo s programom dela iz člena 110 finančne uredbe. V programu dela se določi tudi, kako se bo program izvajal. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da to uredbo dopolni s sprejetjem programa dela. |
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 21 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocenjevanje |
Ocene, vmesni pregled in revizija |
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. |
1. Vse ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. |
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa. |
2. Vmesni pregled programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar vsekakor najpozneje do 31. decembra 2024. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa, ki se upošteva pri vmesnem pregledu. V okviru vmesnega pregleda se poleg ocene splošne učinkovitosti in smotrnosti programa posebna pozornost nameni ukrepom vključevanja iz poglavju IVa, prizadevanjem za poenostavitev programa za upravičence in novim pobudam iz člena 5(b) in člena 8(c). Pri tem se preuči razčlenitev udeležbe v programu, zlasti glede ljudi z manj priložnostmi. |
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. |
3. Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. ESZD predloži podobno poročilo o izvajanju in učinkih programa v sodelujočih državah v razvoju. |
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda ustrezne zakonodajne predloge o spremembi te uredbe. Komisija pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in pristojnim organom Sveta poroča o vmesnem pregledu, tudi kar zadeva odločitev, ali je treba to uredbo spremeniti. |
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. |
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. |
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
5. Komisija vse ocene in vmesni pregled skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Nacionalne agencije iz člena 24 razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi. |
1. Nacionalne agencije iz člena 24 v sodelovanju s Komisijo in na podlagi okvira Unije razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, in pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih. Nacionalne agencije zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi, da bi okrepili sodelovanje med deležniki ter podprli medsektorski pristop pri izvajanju programa. Komisija in nacionalne agencije pri izvajanju dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja ter širjenja informacij v skladu s poglavjem IVa posebno pozornost namenjajo ljudem z manj priložnostmi, da bi povečali njihovo udeležbo v programu. |
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Vsi nujni dokumenti programa za upravičence, tudi obrazci za prijavo, navodila in bistvene informacije, so na voljo vsaj v vseh uradnih jezikih Unije. |
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. |
4. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati na dostopen način. |
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Nacionalne agencije razširjajo informacije o programu tudi službam za poklicno usmerjanje v okviru institucij za izobraževanje in usposabljanje ter zavodom za zaposlovanje. |
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov. |
2. Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za izogibanje obdavčenju nepovratnih sredstev, zagotavljanje prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi v EU in reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov ali dovoljenj za prebivanje. |
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
9. Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o skladnosti in smotrnosti nacionalne agencije nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom. |
9. Na podlagi letne izjave nacionalne agencije o upravljanju, neodvisnega revizijskega mnenja o tej izjavi in analize Komisije o skladnosti in smotrnosti nacionalne agencije nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži informacije o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora v zvezi s programom. Kjer je možno, so te informacije dostopne javnosti. |
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) ima potrebno strokovno znanje za vse sektorje programa; |
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Nacionalne agencije v sodelovanju s Komisijo zagotovijo, da so postopki za izvajanje te uredbe skladni in preprosti ter da so informacije kakovostne, poleg tega pa razvijejo enotne standarde za prijavo projektov in oceno. Nacionalne agencije se redno posvetujejo z upravičenci programa in tako zagotavljajo skladnost s to uredbo. |
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) po potrebi dodatna finančna sredstva za ukrepe iz členov 6(d) in 10(d). |
(c) po potrebi dodatna finančna sredstva za ukrepe iz členov 6(d), 10(d) in 13(ba). |
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Komisija je odgovorna za izvajanje ukrepov, ki jih neposredno upravlja. Tako upravlja vse faze vlog za nepovratna sredstva in projekte za ukrepe programa iz poglavij II, III in IV, kadar jih predložijo mreže na ravni Unije, evropske in mednarodne organizacije. |
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17. |
7. Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovita dosledno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17 in izmenjava najboljše prakse. Po potrebi so lahko na te sestanke kot opazovalci povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in tretjih držav, pridruženih programu. Evropski parlament je na te sestanke povabljen kot opazovalec. |
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Komisija za poenostavitev in harmonizacijo prijavnega postopka do 30. junija 2024 zagotovi skupno večjezično orodje, ki vse za program omogoča na enem mestu. Orodje je prek spleta in mobilnih naprav na voljo vsem subjektom, ki so upravičenci programa ali sodelujejo pri njegovem upravljanju. Orodje potencialnim upravičencem zagotavlja tudi informacije o morebitnih partnerjih. |
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7b. Komisija zagotovi, da so rezultati projektov javno dostopni in se splošno razširjajo, da se spodbuja izmenjava dobre prakse med nacionalnimi agencijami, deležniki in upravičenci programa. |
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7c. Komisija do 31. decembra 2021 oblikuje evropsko študentsko izkaznico za vse študente, ki sodelujejo v programu. Do 31. decembra 2025 to izkaznico da na voljo za vse študente v Uniji. |
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ. |
2. Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ, pri čemer upošteva sisteme notranjih kontrol za nacionalne javne finance. |
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. |
2. Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. |
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Upravičeni ukrepi v okviru programa, ki so bili ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa in izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa, vendar se ne financirajo zaradi proračunskih omejitev, se lahko izberejo za financiranje iz skladov ESI. V tem primeru se uporabljajo stopnje sofinanciranja in pravila o upravičenosti na podlagi te uredbe. Te ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) XX [uredba o SD] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih. |
4. Upravičeni ukrepi v okviru programa, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje: |
|
|
– so bili ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa; |
|
|
– izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa; |
|
|
– ni jih mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev; |
|
|
kot priznanje njihove visoke kakovosti se jim lahko dodeli pečat odličnosti, kar olajša njihovo prijavo za financiranje iz drugih virov ali omogoči njihov izbor za financiranje iz skladov ESI brez novega prijavnega postopka. V tem primeru se uporabljajo stopnje sofinanciranja in pravila o upravičenosti na podlagi te uredbe. Te ukrepe izvaja organ upravljanja iz člena [65] Uredbe (EU) XX [uredba o SD] v skladu s pravili iz navedene uredbe in uredb za posamezne sklade, vključno s pravili o finančnih popravkih. |
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 19 in 20 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. |
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Prenos pooblastila iz člena 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
3. Prenos pooblastila iz členov 19 in 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 31 |
črtano |
|
Postopek v odboru |
|
|
1. Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
|
2. Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, da na sestankih sodelujejo kot opazovalci. |
|
|
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Priloga I | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Priloga I |
črtano |
|
Kazalniki |
|
|
(1) Visokokakovostna učna mobilnost za ljudi iz različnih okolij |
|
|
(2) Evropeizacija in internacionalizacija organizacij in institucij |
|
|
Kaj se meri? |
|
|
(3) Število ljudi, ki sodelujejo v aktivnostih mobilnosti v okviru programa |
|
|
(4) Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa |
|
|
(5) Delež udeležencev, ki meni, da jim je udeležba v aktivnostih učne mobilnosti v okviru programa koristila |
|
|
(6) Število institucij in organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje) |
|
|
(7) Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 (učna mobilnost) in ključnega ukrepa 2 (sodelovanje) |
|
|
(8) Delež institucij in organizacij, ki jih podpira program in ki so zaradi svoje udeležbe v programu razvile visokokakovostne prakse |
|
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Priloga I a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Priloga Ia |
|
|
Vsi količinski kazalniki se razčlenijo vsaj glede na državo članico in spol. |
|
|
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 1 – učna mobilnost |
|
|
Kazalniki: |
|
|
Število ljudi, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa; |
|
|
Število posameznikov, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število posameznikov, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki sodelujejo v ukrepih mobilnosti in aktivnostih v okviru programa; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 1 koristila; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da imajo po udeležbi v programu večji občutek pripadnosti Evropi; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da po udeležbi v programu bolje obvladajo tuji jezik; |
|
|
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 2 – sodelovanje med organizacijami in institucijami |
|
|
Kazalniki: |
|
|
Število organizacij/institucij, podprtih s programom v okviru ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež organizacij/institucij, ki menijo, da jim je udeležba v dejavnostih ključnega ukrepa 2 koristila; |
|
|
Število organizacij/institucij, ki uporabljajo orodja in platforme Unije za sodelovanje; |
|
|
Cilj, ki se meri: Ključni ukrep 3 – podpora razvoju politik in sodelovanju |
|
|
Kazalniki: |
|
|
Število posameznikov ali organizacij/institucij, ki imajo koristi od dejavnosti v okviru ključnega ukrepa 3; |
|
|
Cilj, ki se meri: Vključevanje |
|
|
Kazalniki: |
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki sodelujejo v ukrepih in aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo virtualna ali mešana učna orodja v podporo mobilnosti v okviru programa; |
|
|
Število ljudi z manj priložnostmi, ki uporabljajo mešana ali virtualna učna orodja, ker ne morejo sodelovati v aktivnostih mobilnosti; |
|
|
Število novih organizacij, ki jih podpira program v okviru ključnega ukrepa 1 in ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež ljudi z manj priložnostmi, ki menijo, da jim je udeležba v programu koristila; |
|
|
Cilj, ki se meri: Poenostavitev |
|
|
Kazalniki: |
|
|
Število manjših partnerstev, podprtih v okviru ključnega ukrepa 2; |
|
|
Delež udeležencev, ki menijo, da so postopki prijave, udeležbe in ocene ustrezni in enostavni; |
|
|
Povprečen čas, potreben za zaključek vsake vloge na podlagi ukrepa, v primerjavi s prejšnjim programom; |
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi, je treba razumeti kot sveženj. Če bi bila finančna sredstva za program za obdobje 2021–2027 nižja od zneska iz odstavka 1 člena 14 stališča Parlamenta, si Evropski parlament pridržuje pravico, da ponovno preuči svojo podporo za kateri koli ukrep v programu, da se zagotovi učinkovita izvedba glavnih aktivnosti programa in njegova okrepljena podpora za ukrepe vključevanja.
Poleg tega Evropski parlament jasno navaja, da je njegova podpora novim pobudam, ki je del njegovega stališča – zlasti evropskim univerzam, centrom poklicne odličnosti in pobudi EU DiscoverEU – odvisna od (a) ocene pilotnih faz, ki se izvajajo, in (b) nadaljnje opredelitve posamezne pobude. Če tega ni, bo Evropski parlament uporabil svoja pooblastila v okviru letnega proračunskega postopka za dajanje ustreznih sredstev v rezervo, dokler pogoji ne bodo izpolnjeni.
OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je po predlogu z dne 2. maja 2018 za novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 30. maja 2018 predložila svoj predlog za novi program Erasmus(+). V predlogu za novi večletni finančni okvir je Komisija - v okviru svojega pristopa k naložbam v ljudi in podpiranju uspešnih programov - za novi program Erasmus(+) dodelila znatna dodatna sredstva (realno povečanje v višini 93 % v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom).
Ocena poročevalca o predlogu Komisije in pristop k osnutku poročila
Poročevalec nedvoumno pozdravlja predlog Komisije, še zlasti njegovo ohranitev programske strukture, ki se je dodobra uveljavila in ki je v sedanjem programu dobro delovala. Kadar so programi uspešni, bi morale biti spremembe osredotočene na tista mesta, kjer so res potrebne (evolucija in ne revolucija), in predlog Komisije ta cilj tudi doseže. Poleg ohranjanja učinkovite programske strukture je Komisija upoštevala tudi nekaj ključnih spoznanj iz vmesne ocene in iz resolucije Parlamenta z dne 2. februarja 2017, za katero je poročevalec pripravil osnutek poročila. V zvezi s tem je treba pozdraviti večjo osredotočenost na vključenost in poenostavitev, vsaj v glavnih sporočilih Komisije. Enako velja za odločitev glede odprave jamstvene sheme za študentska posojila. Čeprav je bila zamisel dobra, je nujno treba prepoznati, kdaj dobre zamisli v praksi ne delujejo, in ustrezno ukrepati.
Tudi druge spremembe so pozitivne: uporaba strukture ključnih ukrepov v športu, spodbujanje priložnosti za mobilnost učencev v okviru ključnega ukrepa 1 in izvajanje ukrepov Jeana Monneta za vključitev vseh oblik izobraževanja in usposabljanja. Poročevalec poleg tega pozdravlja tudi nove krovne pobude v predlogu Komisije. Sredstva programa Erasmus bi bilo treba uporabiti kot pomoč pri spodbujanju omrežja evropskih univerz, ki bi temeljile na odličnosti, saj bi nam lahko pomagalo konkurirati najboljšim na svetu, poleg tega pa bi bilo treba storiti več za spodbujanje sodelovanja na podlagi odličnosti med našimi ponudniki poklicnega usposabljanja. Če bo pobuda DiscoverEU usmerjena v učenje, bo mladim nudila odkrivanje Evropske unije in vse njene kulturne in jezikovne raznolikosti, prek aktivnosti neformalnega ali priložnostnega učenja pa tudi priložnost za razvijanje pomembnih mehkih veščin, kot je komuniciranje, timsko delo, ustvarjalnost in reševanje problemov.
Ključne spremembe v poročilu velja zato razumeti v tem splošnem okviru podpiranja pristopa Komisije. Vseeno je poročevalec mnenja, da so naslednje spremembe bistvenega pomena za zagotavljanje, da bo nova generacija programa Erasmus(+) čim več ljudem omogočila kakovostne priložnosti.
Proračun
Čeprav se je sedanji program Erasmus(+) na splošno izkazal za zelo uspešnega, pa ima težave z vztrajno nizkimi stopnjami uspešnosti projektov, kar zna na koncu razočarati kandidate in zmanjšati vrednost programa. To stopnjo uspešnosti je treba v naslednjem programu nujno izboljšati. Ker so med cilji tudi potrojitev števila udeležencev, izboljšanje vključenosti v težje dosegljivih skupinah in tri velike nove pobude, je nerealno pričakovati, da bo za povečanje in izboljšanje programa zadostovalo povečanje realnih sredstev za 93 %. Evropski parlament je dosledno zahteval potrojitev realnih sredstev za Erasmus(+), pa je tudi to manj, kot so pred časom zahtevali nekateri, med njimi tudi predsednik Komisije in nekatere države članice. Zato je poročevalec predlagal trikratno zvišanje proračuna v cenah iz leta 2018. Trenutno so vse druge proračunske dodelitve zaradi lažjega pogajanja izražene v odstotkih in vsebujejo nekatere prilagoditve, da odražajo razširitev obsega mobilnosti za izobraževanje odraslih (tako učenci kot osebje), šole (vključeni so predšolski učitelji in osebje za zgodnje izobraževanje) in šport (vključeni so mladi, ki se redno ukvarjajo z organiziranimi športnimi dejavnostmi) ter odražajo večjo osredotočenost na poklicno izobraževanje in usposabljanje.
Vključenost
Sporočilo o novem predlogu Erasmus(+) jasno kaže, da bo novi program poseben poudarek namenil širšemu dostopu in spodbujanju socialne vključenosti. Pravno besedilo vseeno ostaja neambiciozno. Za začetek od držav članic in Komisije zahteva le, da okrepijo svoja prizadevanja, in odpira možnost za spremembo štipendij. Zato je dal poročevalec ukrepom vključevanja veliko večjo vidnost z oblikovanjem samostojnega poglavja v pravnem besedilu o vključevanju, od držav članic pa zahteval, da oblikujejo strategijo vključevanja na podlagi vrste možnih parametrov v okviru, ki ga je določila Komisija. Prav tako izrecno določa, da morajo Komisija in države članice zagotoviti finančno podporo za ljudi z manj priložnostmi, ki težje dostopajo do programa zaradi ekonomske prikrajšanosti ali zaradi previsokih stroškov sodelovanja zaradi njihovega posebnega položaja.
Poleg vsega tega osnutek uredbe omogoča ljudem sodelovanje v „virtualni učni mobilnosti“. Poročevalec jasno navaja, da je mobilnost sama po sebi fizična, vendar lahko virtualno učenje dopolnjuje fizično mobilnost, nikoli pa je ne more nadomestiti. Virtualno učenje lahko nastopa kot nadomestilo le v primerih, kadar ljudje ne morejo odpotovati v drugo državo.
V bistvu si poročevalec prizadeva, da bi dal vključenosti veliko večji pomen, da bi okrepil ukrepe za njeno spodbujanje in olajšal presojanje, ali je program uspešen. Po mnenju poročevalca je nujno, da se lahko ob koncu programskega cikla točno izmeri, ali je Erasmus(+) resnično postal bolj vključujoč, in sicer tako, da se ljudem iz prikrajšanih okolij omogoči več možnosti za sodelovanje v pravi izmenjavi. Če Unija do konca leta 2027 ne bo mogla trditi, da ima 12 milijonov udeležencev, vendar lahko potrdi, da je program bolj vključujoč in da je več ljudem zagotovil kakovostne priložnosti, je lahko upravičeno ponosna. Program bi moral biti bolj usmerjen v kakovost in ne toliko v množičnost.
Parlamentarni nadzor
Poročevalec sprejema argument Komisije, da mora biti program v svoji 7-letni življenjski dobi prilagodljiv. Stanje in prednostne naloge se spreminjajo in programa ne bi smeli omejiti s tem, kako leta 2018 dojemamo, kaj se bo ali kaj bi se moralo zgoditi. Vseeno pa prilagodljivosti ne smemo enačiti z neomejeno svobodo za Komisijo. Nepodrobna uredba gotovo ima prednosti, vendar so za to nujno potrebne pomembne politične odločitve v okviru programov dela. Nove pobude, na primer DiscoverEU in evropske univerze, so dobra ideja, vendar so zelo nejasno zastavljene in jih je treba med izvajanjem programa podrobneje opredeliti na podlagi izkušenj, pridobljenih med izvajanjem njihovih pilotnih faz. V programih dela bi bilo treba opredeliti tudi politične prednostne naloge in ustrezno dodelitev proračunskih sredstev. Zato je treba te programe dela sprejeti z delegiranimi akti, ne pa z izvedbenimi akti. Takšen pristop bi omogočil kar največjo prilagodljivost programa in zagotovil, da lahko Parlament uveljavlja svojo pravico do podrobnega pregleda in poskrbi, da izvršna oblast nosi svojo odgovornost. Edina izvedljiva alternativa temu racionaliziranemu pristopu bi bila, da se v uredbi določi precej več podrobnosti, kar pa bi bilo v nasprotju s ciljem zagotavljanja prilagodljivosti.
Poenostavitev
V sporočilu o novem programu je imel poleg vključevanja vidno mesto tudi pojem poenostavitve, vendar je konkretnih ukrepov v uredbi le malo. Poročevalec pozdravlja spodbujanje manjših partnerstev, poročilo pa uvaja številne spremembe za izboljšanje postopkov za prijavo in upravljanje ter za lažjo mobilnost. Okrepil je tudi določbe za izboljšanje sodelovanja in izmenjave dobre prakse med nacionalnimi agencijami ter za spodbujanje skupnih standardov za prijavo in ocenjevanje. Uvedel je tudi kazalnike za merjenje poenostavitve.
Ohranjanje dosedanjih ciljev
Kot je podrobno opisano zgoraj, poročevalec podpira osredotočenost Komisije na kontinuiteto, zato je ponovno vključil dva bistvena elementa iz sedanjega programa:
a) Ime. Po mnenju poročevalca je ime programa Erasmus+ dobro znano in odraža dejstvo, da se program ne nanaša le na visokošolski sektor, temveč zajema vrsto drugih nekdanjih programov, zato bi bilo bolje ohraniti sedanje ime.
b) Evropska dodana vrednost. Pomembno je poudariti, da bi moral prihodnji program še naprej podpirati projekte, ki prinašajo potencialno evropsko dodano vrednost. Poročevalec je pri tem poleg ukrepov glede evropske dodane vrednosti, ki so vključeni v sedanji program, upošteval tudi nedavno poročilo Evropskega računskega sodišča o tem programu.
MNENJE Odbora za razvoj (17.12.2018)
za Odbor za kulturo in izobraževanje
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013
(COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
Pripravljavec mnenja: Ignazio Corrao
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije za vzpostavitev programa Unije „Erasmus“ za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ki razveljavlja nekdanji program Erasmus+ za obdobje 2014–2020, vključuje mednarodno razsežnost kot „temeljni in povezovalni element, ki je pomemben za aktivnosti mobilnosti, sodelovanja in političnega dialoga“.
Mednarodna razsežnost bo financirana iz zunanjih finančnih instrumentov v skladu z njihovimi uredbami. Raven financiranja bo določena v programskem ciklu, ko bodo ti instrumenti vzpostavljeni. Financiranje mora biti v skladu s cilji instrumentov. Cilj predloga za mednarodno razsežnost programa je „zagotoviti sinergije z zunanjimi instrumenti Unije, da se zagotovi uresničevanje njenih ciljev zunanjega delovanja, prispeva k človekovemu in institucionalnemu razvoju v tretjih državah, tudi državah v razvoju, in sodeluje z mladimi iz teh držav, kar je ključni element oblikovanja odpornejših družb in spodbujanja zaupanja med kulturami“.
Čeprav je splošni cilj tega predloga deležen podpore, ima pripravljavec mnenja pomisleke zaradi omejenega sklicevanja na mednarodno razsežnost in s tem na povezavo z zunanjim delovanjem Unije, zlasti glede razvoja, cilji ter potrebami in strategijami partnerskih držav.
Pripravljavec mnenja želi s predlaganimi spremembami uresničiti te cilje:
– poudariti, da mora biti predlagani program v skladu z načeli in vrednotami Evropske unije ter cilji zunanje politike,
– zagotoviti prispevek programa k ciljem trajnostnega razvoja, v njegovi mednarodni razsežnosti pa k človeškemu in institucionalnemu razvoju v tretjih državah ter izkoreninjenju revščine v državah v razvoju,
– spodbujati krožno migracijo in preprečevati beg možganov s povezovanjem mobilnosti in ukrepov, ki spodbujajo vrnitev študentov in raziskovalcev,
– načrtovanje programov mora potekati v spoštovanju prevzemanja odgovornosti partnerskih držav.
Pripravljavec mnenja pozdravlja določitev ravni financiranja v fazi načrtovanja programov na podlagi nacionalnih in regionalnih razvojnih strategij in v skladu z njimi, vendar poudarja, da je treba pri opredeljevanju prednostnih področij za sodelovanje upoštevati pomen izobraževanja za trajnostni razvoj.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje v učno mobilnost, sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete in k bolj demokratični Uniji. |
(1) V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje v učno mobilnost, sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete, načel in vrednot in k bolj demokratični Uniji. |
Obrazložitev | |
Vsi ukrepi, sprejeti v okviru tega programa, morajo biti skladni z načeli in vrednotami Evropske unije, zlasti tistimi iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost. |
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost. Hkrati so se zavezali k nadaljnjemu razvoju obstoječih partnerstev, gradnji novih ter spodbujanju stabilnosti in blaginje v neposrednem sosedstvu Evrope na vzhodu in jugu, pa tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki ter po svetu1a. |
|
|
_________________ |
|
|
1a Izjava voditeljev 27 držav članic in Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, sprejeta 25. marca 2017 |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) Program naj bi prispeval k ohranjanju in varovanju zgodovinske, umetnostne in kulturne dediščine Unije in njenih držav članic s podpiranjem dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, ki spodbujajo razvoj spretnosti za zaščito in promocijo evropske umetnostne in kulturne dediščine. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi več priložnosti za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje. |
(18) Mednarodno razsežnost programa bi bilo treba spodbuditi z določitvijo cilja, da se ponudi več priložnosti za mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, zlasti držav v razvoju. Na podlagi uspešnega izvajanja mednarodnih visokošolskih in mladinskih aktivnosti v okviru predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine bi bilo treba aktivnosti mednarodne mobilnosti razširiti še na druga področja, na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje, šport in kultura. Mednarodna razsežnost mora spodbujati razumevanje med narodi in medkulturni dialog ter prispevati k izkoreninjenju revščine in trajnostnemu razvoju. Državljane držav v razvoju mora spodbujati k vrnitvi v domačo državo po končanem študiju ali raziskavah, tako da bodo lahko prispevali h gospodarskemu razvoju in blaginji teh držav v razvoju. Prek izvajanja programa bi moral biti cilj tudi razširiti dostop do študija za prikrajšane in ranljive skupine ter dejavno obravnavati posebne učne potrebe invalidov. |
Obrazložitev | |
Ta program mora prispevati k ciljem trajnostnega razvoja ter biti skladen z drugimi politikami EU in jih dopolnjevati. Zato je treba izrecno navesti cilje razvojnega sodelovanja EU kot cilje mednarodne razsežnosti uredbe. Za spodbujanje krožne migracije je treba spodbujati mobilnost skupaj s spodbujanjem vračanja študentov in raziskovalcev v njihove države izvora. Razširjeni dostop je v skladu z evropskimi vrednotami v zvezi s človekovim dostojanstvom in enakostjo. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Poleg tega bi morala mednarodna razsežnost olajšati medkulturni in medverski dialog, okrepiti sodelovanje na področju izobraževanja na osi sever-jug ter prispevati k trajnostnemu razvoju. Krepiti bi morala izgradnjo zmogljivosti izobraževalnih sistemov v partnerskih državah, podpirati prenos znanja in spodbujati mlade iz držav v razvoju k študiju v Evropi in uporabi tega znanja v korist njihovih držav izvora. Prispevati bi morala k razvoju znanja in spretnosti, potrebnih za izpolnjevanje dolgoročnih razvojnih potreb ter spodbujanje vzajemne in trajnostne rasti. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Program mora biti skladen s sporočilom Komisije „Novo zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta: naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven“, v skladu s katerim bo program do leta 2027 izkoristilo 105 000 študentom in raziskovalcem. |
Obrazložitev | |
Vključevanje študentov in raziskovalcev iz afriških držav bo pripomoglo k doseganju ciljev programa. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Da bi se povečal vpliv dejavnosti v partnerskih državah, se okrepijo sinergije med programom Erasmus in instrumenti zunanjega delovanja EU, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in instrument za predpristopno pomoč. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. |
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, s posebnim poudarkom na mladih iz bolj oddaljenih območij in z migrantskim ozadjem, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Program bi moral prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z razširjeno uporabo spletnih orodij, saj e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku v smislu dostopa in prilagodljivosti. |
(23) Program bi moral prav tako okrepiti učenje vseh jezikov Unije, vključno z znakovnimi jeziki, zlasti z razširjeno uporabo spletnih orodij, ki bi morali biti brezplačni, saj e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jezikov v smislu dostopa in prilagodljivosti. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. |
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi, pa tudi med evropskimi inštitucijami in organizacijami in ustreznimi organizacijami v državah v razvoju in v čezmorskih državah in ozemljih, zlasti prek orodij za virtualno sodelovanje, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo ustrezno ustvarili potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju trajnostnega razvoja in podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(38) V skladu s sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“36 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. |
(38) V skladu s sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“36 bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Sprejeti bodo ukrepi za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih, zlasti s pomočjo virtualnega sodelovanja. Spodbujati bi bilo treba izmenjave in sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh regij in tretjih držav, zlasti sosednjih, ter programe spletnega učenja. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. |
|
_________________ |
_________________ |
|
36 COM(2017) 623 final. |
36 COM(2017)0623. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(39) V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU37] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj bi bilo treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati. |
(39) V skladu s [sklic se po potrebi posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU37] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Pri izvajanju programa je treba upoštevati posebnosti in omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj, da bi jim olajšali učinkovito udeležbo v programu. To udeležbo bi bilo treba spremljati in redno ocenjevati. |
|
_________________ |
_________________ |
|
37 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). |
37 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1). |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(42) Tako na evropski kot na lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih v okviru programa. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani. |
(42) Na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in razširjanja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe programa, po potrebi tudi s podporo drugih zainteresiranih strani. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(46) Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
(46) Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, ter drugih pravnih ali upravnih težav, ki lahko onemogočijo dostop do programa, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
|
_________________ |
_________________ |
|
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi in osebam s statusom političnega begunca. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 51 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(51) Treba je zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, z aktivnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi aktivnostmi Unije, zlasti tistimi na področjih izobraževanja, kulture in medijev, mladine in solidarnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, raziskav in inovacij, industrije in podjetij ter kmetijstva in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, koheziji, regionalni politiki ter mednarodnemu sodelovanju in razvoju. |
(51) Treba je zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, z aktivnostmi, ki jih izvajajo države članice, in z drugimi aktivnostmi Unije, zlasti tistimi na področjih izobraževanja, kulture in medijev, mladine in solidarnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, raziskav in inovacij, industrije in podjetij ter kmetijstva in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, koheziji, regionalni politiki ter mednarodnemu sodelovanju in razvoju. Program bi moral razviti sinergije z zunanjim delovanjem in politikami Unije, vključno z razvojnimi programi, pri tem pa v celoti upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, vključno z zagotavljanjem tolmačenja v znakovni jezik, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje. V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) „čezmorska država in ozemlje“ pomeni državo ali ozemlje države članice Unije, za katero se uporabljajo določbe Dela IV PDEU; |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
17. „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskih in komunikacijskih orodij, ki so dostopna tudi invalidom; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju delovnih mest in socialni koheziji ter krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostnem razvoju in rasti, ustvarjanju delovnih mest in socialni koheziji, izboljšanju integracijske politike v pluralni družbi ter krepitvi evropske identitete, pa tudi dialog in boljše vzajemno razumevanje med različnimi kulturami. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, spodbujanje skupnih standardov in podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
|
|
Program vključuje mednarodno razsežnost, ki se vključi v okvir zunanjega delovanja Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji, s sodelovanjem med Unijo in tretjimi državami. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) prispevati k uresničevanju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 4, v skladu s katerim naj bi vsem enakopravno zagotovili kakovostno izobrazbo ter spodbujali možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) Ukrepi, sprejeti v okviru mednarodne razsežnosti, prispevajo k človeškemu in institucionalnemu razvoju v tretjih državah ter k izkoreninjenju revščine v državah v razvoju. Ti ukrepi temeljijo na nacionalnih in regionalnih razvojnih strategijah ter so usklajeni z njimi. |
Obrazložitev | |
Medtem ko obrazložitveni memorandum uredbe poudarja trajnostni razvoj in skladnost z razvojnimi cilji EU, to v samem osnutku uredbe ni omenjeno. Osnutek uredbe ne vključuje opisa ciljev mednarodne razsežnosti programa. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) priložnosti za učenje jezikov, vključno s tistimi, ki podpirajo aktivnosti mobilnosti. |
(e) priložnosti za učenje jezikov, tudi znakovnih jezikov, vključno s tistimi, ki podpirajo aktivnosti mobilnosti. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) aktivnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu. |
(f) aktivnosti, povezane z neovirano dostopnim razširjanjem informacij in ozaveščanjem o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; |
(c) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, vključno s tistimi, ki delajo z mladimi člani diaspor, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Na področju športa program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev in osebja. |
Na področju športa – vključno s športnimi dejavnostmi za invalide – program v okviru ključnega ukrepa 1 podpira mobilnost športnih trenerjev in osebja. |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) pripravo in izvajanje programa politike Unije na področju športa in telesne dejavnosti; |
(a) pripravo in izvajanje programa politike Unije na področju športa, vključno s športnimi dejavnostmi za invalide, in telesne dejavnosti; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) čezmorske države in ozemlja (ČDO) v skladu s Sklepom Sveta o pridružitvi ČDO Evropski uniji in ureditvami, ki veljajo v državi članici, s katero so te ČDO povezani; |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka d – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: |
(d) druge tretje države, zlasti države v razvoju, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum: |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka d – alinea 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
– zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije, |
– zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije, pri državah v razvoju se pri takšnem pravičnem ravnotežju upoštevajo cilj izkoreninjenja revščine in načela razvojnega sodelovanja, |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka d – alinea 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
– zagotavlja skladnost z zunanjimi politikami in cilji Unije, vključno s cilji trajnostnega razvoja, Evropskim soglasjem o razvoju ter globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko; |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena; |
(a) tretje države iz člena 16, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 navedenega člena, zlasti države v razvoju; |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) Sodelovanje držav v razvoju v programu se močno spodbuja in podpira, da bi izpolnili cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevali k njim. Ukrepi, sprejeti v okviru mednarodne razsežnosti, prispevajo k človeškemu in institucionalnemu razvoju v tretjih državah ter k izkoreninjenju revščine v državah v razvoju. Temeljijo na nacionalnih in regionalnih razvojnih strategijah ter so usklajeni z njimi. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom ujemajočega financiranja projektov. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, o katerih se dogovorijo sodelujoče organizacije ali agencije za financiranje, v skladu z načeli iz finančne uredbe. |
6. Komisija lahko objavi skupne razpise s tretjimi državami, zlasti državami v razvoju, ki niso pridružene programu, ali z njihovimi organizacijami in agencijami, z namenom ujemajočega financiranja projektov. Projekti se lahko ocenijo in izberejo s skupnimi postopki ocenjevanja in izbora, o katerih se dogovorijo sodelujoče organizacije ali agencije za financiranje, v skladu z načeli iz finančne uredbe. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Program se izvaja s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. |
Program se izvaja s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. V njem je posebej navedena porazdelitev sredstev, dodeljenih državam v razvoju. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. |
3. Brez poseganja v zahteve iz Poglavja IX in obveznosti nacionalnih agencij iz člena 24 države članice do 30. aprila 2024 Komisiji predložijo poročilo o izvajanju in učinkih programa na svojih ozemljih. ESZD predloži podobno poročilo o izvajanju in učinkih programa v sodelujočih državah v razvoju. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. |
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. Ocena vključuje poseben poudarek na dosežkih na področju razvojnega sodelovanja. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Ocena vključuje prispevek programa k razvojnemu sodelovanju, pri čemer zlasti poudarja napredek, dosežen v zvezi s ciljem trajnostnega razvoja št. 4 „Kakovostno izobraževanje“. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se v delovnem programu poudari prispevek programa k razvojnemu sodelovanju in k cilju trajnostnega razvoja o izobraževanju. | |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 – točka 1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1) Informacije in komunikacija morajo biti neovirano dostopne tudi invalidom. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
„Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 14.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 14.6.2018 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Ignazio Corrao 22.10.2018 |
||||
|
Obravnava v odboru |
19.11.2018 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
13.12.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Jean-Luc Schaffhauser, Elly Schlein, Bogusław Sonik, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Mirja Vehkaperä, Joachim Zeller |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Frank Engel |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Miguel Urbán Crespo |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
15 |
+ |
|
|
ALDE |
Mirja Vehkaperä |
|
|
ECR |
Eleni Teoharus (Eleni Theocharous) |
|
|
EFDD |
Ignazio Corrao |
|
|
GUE/NGL |
Miguel Urbán Crespo |
|
|
PPE |
Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Maurice Ponga, Bogusław Sonik, Joachim Zeller |
|
|
S&D |
Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein |
|
|
VERTS/ALE |
Maria Heubuch |
|
|
1 |
- |
|
|
ENF |
Jean-Luc Schaffhauser |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za proračun (26.11.2018)
za Odbor za kulturo in izobraževanje
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013
(COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
Pripravljavec mnenja: Jean Arthuis
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa Erasmus+ 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo. |
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa Erasmus+ 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru pozval k potrojitvi proračuna programa. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo. |
|
__________________ |
__________________ |
|
26 COM(2018)0321. |
26 COM(2018)0321. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in skupnih vrednot med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva med ljudmi vseh starosti. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. |
(17) V svojem sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture je Komisija poudarila osrednjo vlogo izobraževanja, kulture in športa pri spodbujanju aktivnega državljanstva in skupnih vrednot med najmlajšimi generacijami. Krepitev evropske identitete ter spodbujanje aktivne udeležbe posameznikov v demokratičnih procesih sta bistvenega pomena za prihodnost Evrope ter naših demokratičnih družb. Študij, učenje, usposabljanje in delo ali sodelovanje v mladinskih in športnih aktivnostih v tujini prispeva h krepitvi evropske identitete v vsej njeni raznolikosti in občutka pripadnosti kulturni skupnosti ter spodbujanju aktivnega državljanstva med ljudmi vseh starosti. V skladu s tem si program prizadeva odražati raznoliko sestavo evropske družbe glede na etnično pripadnost, spol, sposobnosti, socialno poreklo in geografijo Unije. Udeleženci v aktivnostih mobilnosti bi se morali angažirati v svojih lokalnih skupnostih in v lokalnih skupnostih države gostiteljice ter deliti svoje izkušnje. Treba bi bilo podpirati aktivnosti, povezane s spodbujanjem vseh vidikov ustvarjalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter krepitvijo posameznih ključnih kompetenc. |
Obrazložitev | |
Programi EU, ki so namenjeni vsem segmentom evropske družbe, so stroškovno bolj učinkoviti, zlasti pri spodbujanju vrednot EU in zagotavljanju enakih možnosti, zato je treba poročati o njihovem izvajanju. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. Odprava raznolikosti nacionalnih sistemov bi morala zlasti na področju poklicnega usposabljanja zagotoviti, da se z diplomami potrjujejo in priznavajo spretnosti in dosežki na področju mobilnosti znotraj EU in v odnosu do tretjih držav, povezanih s programom Erasmus. V zvezi s tem program mora program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(31) Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja ter spodbujati razprave o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete in zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše evropske identitete, na preizkušnji in ko državljani kažejo nizko stopnje angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja. |
(31) Pomembno je krepiti poučevanje, učenje in raziskave o vprašanjih evropskega povezovanja, zgodovine in evropskega državljanstva ter spodbujati razprave o teh vprašanjih s podporo ukrepov Jean Monnet na področjih visokega šolstva ter na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja. Spodbujanje občutka evropske identitete in državljanstva ter krepitev zavezanosti evropski ideji je zlasti pomembno v času, ko so skupne vrednote, na katerih temelji Unija in ki so del naše evropske identitete, na preizkušnji in ko državljani kažejo nizko stopnjo angažiranosti. Program bi moral še naprej prispevati k razvoju odličnosti študijev evropskega povezovanja, zgodovine in evropskega državljanstva. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 %.. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
Obrazložitev | |
Sprememba odraža cilj, ki ga je opredelil Parlament za odhodke, povezane s podnebjem. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(33) Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobitočke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju34]. |
(33) Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se po potrebi posodobi točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju34]. Z letom 2021 je treba zagotoviti znatno povečanje letnega proračuna programa v primerjavi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, ki mu bo sledilo enakomerno in postopno povečanje letnih dodelitev. To bi omogočilo dostop čim večjemu številu udeležencev od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. |
|
__________________ |
__________________ |
|
34 UL L […], […], str. […]. |
34 UL L […], […], str. […]. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje. V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja, vključno z dualnim učenjem. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje. V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe; |
(9) „dijak poklicnega izobraževanja in usposabljanja“ pomeni vsako osebo, vpisano v program začetnega, nadaljevalnega ali dualnega poklicnega izobraževanja ali usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne. Pojem zajema tudi posameznike, ki so nedavno zaključili takšne programe; |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
a) spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja in usposabljanja; |
a) spodbujanje učne mobilnosti posameznikov ter sodelovanja, vključevanja, odličnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni organizacij in politik na področju izobraževanja, usposabljanja, poučevanja o evropskem državljanstvu in zgodovini; |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 41 097 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (46 758 000 000 EUR v tekočih cenah). |
Obrazložitev | |
Predlagana je sprememba finančnih sredstev v skladu z resolucijami Evropskega parlamenta z dne 14. marca in 30. maja 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru, in sicer na podlagi tehnične razčlenitve po programih, ki bodo morda naknadno prilagojeni, pri čemer se upoštevata splošno stališče Evropskega parlamenta, kot je navedeno v teh resolucijah, in skupna raven 1,3 % BND za EU-27. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) 24 940 000 000 EUR za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
(a) 83,14 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) najmanj 8 640 000 000 EUR ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
(1) najmanj 28,8 % zneska iz odstavka 1 ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) najmanj 5 230 000 000 EUR ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
(2) najmanj 17,43 % zneska iz odstavka 1 ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) najmanj 3 790 000 000 EUR ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a); |
(3) najmanj 12,63 % zneska iz odstavka 1 ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) najmanj 1 190 000 000 EUR ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
(4) najmanj 3,97 % zneska iz odstavka 1 ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) 450 000 000 EUR za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; |
(5) 1,5 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) 3 100 000 000 EUR za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
(b) 10,33 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) 550 000 000 EUR za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter |
(c) 1,83 % zneska iz odstavka 1 za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) najmanj 960 000 000 EUR kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
(d) najmanj 3,2 % zneska iz odstavka 1 kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Svetu in Parlamentu kot proračunskemu organu Unije se letno poroča o finančnih prispevkih za program, prejetih od tretjih držav in/ali iz drugih instrumentov Unije. |
Obrazložitev | |
Prispevki tretjih držav in iz drugih instrumentov zunaj proračuna EU. Proračunski organ in pristojni odbori bi morali biti seznanjeni z obsegom teh prispevkov, da bi bolje ocenili obseg in učinek programov. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Ocena programa bo vključevala analizo sodelovanja v programu na podlagi spola, etnične pripadnosti, sposobnosti, socialnega porekla in geografije Unije, da bi bolje opredelili stroškovno učinkovitost, doseg in izvajanje programa ter ugotovili, kako odraža raznoliko sestavo evropske družbe. |
Obrazložitev | |
Programi EU, ki so namenjeni vsem segmentom evropske družbe, so stroškovno bolj učinkoviti, zlasti pri spodbujanju vrednot EU in zagotavljanju enakih možnosti, zato je treba poročati o njihovem izvajanju. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ. |
2. Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in aktivnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ, pri čemer upošteva nacionalne sisteme notranjih kontrol javnih financ. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Program se izvaja tako, da se zagotovi njegova splošna skladnost in dopolnjevanje z drugimi zadevnimi politikami, programi in skladi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj. |
1. Program se izvaja tako, da se zagotovi njegova splošna skladnost in dopolnjevanje z drugimi zadevnimi politikami, programi in skladi Unije, zlasti tistimi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, kulturo in medije, mladino in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, digitalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebje, kohezijo, regionalno politiko, migracije, varnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj. V teh okoliščinah se postopki za obravnavo zadev združijo, da bi se upoštevala potreba po poenostavitvi. Breme upravnih postopkov je treba znatno zmanjšati. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
„Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 14.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.6.2018 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Jean Arthuis 28.6.2018 |
||||
|
Obravnava v odboru |
26.9.2018 |
|
|
|
|
|
Datum sprejetja |
21.11.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
29 2 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Karine Gloanec Maurin, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
29 |
+ |
|
|
ALDE |
Jean Arthuis, Gérard Deprez |
|
|
ECR |
Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk |
|
|
NI |
Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) |
|
|
PPE |
Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský |
|
|
S&D |
Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken |
|
|
VERTS/ALE |
Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana |
|
|
2 |
- |
|
|
ENF |
André Elissen, Stanisław Żółtek |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (4.12.2018)
za Odbor za kulturo in izobraževanje
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013
(COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
Pripravljavec mnenja: Emilian Pavel
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Program Erasmus+ je eden od najuspešnejših programov EU in močna evropska blagovna znamka. Ima pomembno gospodarsko in socialno vlogo pri spodbujanju evropske identitete, vrednot in državljanstva, povezovanja, vključujoče in trajnostne rasti, kakovostnih delovnih mest in socialne kohezije, saj pozitivno prispeva k izboljševanju evropskih izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja ter vseživljenjskega učenja. Program Evropejcem zagotavlja priložnost, da pridobijo prečne in prenosljive sklope osebnih in poklicnih spretnosti in kompetenc, ki so potrebni za spoprijemanje s socialnimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi ter ki jim omogočajo polno življenje.
Ime programa je zelo pomembno in zato za zagotovitev, da bo izražena prava narava programa Erasmus+, pripravljavec mnenja predlaga, da se ohrani oznaka „+“. Erasmus+ presega visokošolsko izobraževanje ter zajema vse sektorje in faze izobraževanja, na primer vseživljenjsko učenje ali izobraževanje odraslih, pri čemer je treba vse te različne pobude in ukrepe združiti pod obsežnim okriljem programa.
Zaradi pomembnosti in učinka programa Erasmus+ pripravljavec mnenja v celoti podpira poziv Evropskega parlamenta v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru, naj se proračun programa potroji. Novi program Erasmus+ bo moral vključevati dodatne cilje politike, poudarjene v Göteborgu, o izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in prednostne naloge iz prihodnje strategije EU za mlade ter moral bo zagotoviti pristop vseživljenjskega učenja. S tako povečanim proračunom bo Evropa izrazila konkretno zavezanost tem prednostnim nalogam.
Erasmus+ kot ključni instrument za izboljševanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU omogoča pridobivanje izkušenj z mobilnostjo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki imajo v Evropi pomembno gospodarsko in socialno vlogo. Z vključitvijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja v program Erasmus+ se je program približal več različnim državljanom, kar vsem državljanom, vključno s tistimi z manj priložnostmi, zagotavlja enake priložnosti in socialno vključevanje. Za okrepitev vključujočega in kakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja je treba programu zagotoviti ustrezen proračun. Udeležencem v programu je treba zagotoviti tudi posebno strukturno podporo in prožnost ter prilagojene sheme financiranja. Še vedno je treba izboljšati podobo in kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, pri čemer je mogoče s študentskimi izmenjavami in pobudami uslužbencev na tem področju povečati privlačnost in ugled institucij za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter samega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Program je tudi ključen za zagotavljanje, da sta vseživljenjsko učenje in stalen razvoj ključnih kompetenc EU sestavni del življenj vseh Evropejcev. Komisija in države članice bi morale odločno poudarjati pomembnost projektov, ki so usmerjeni v več sektorjev izobraževanja in usposabljanja, imajo pristop vseživljenjskega učenja in spodbujajo prožne poti. Zato pripravljavec mnenja meni, da bi moralo biti vseživljenjsko učenje medsektorski cilj programa Erasmus+. Programu je treba nameniti ustrezna proračunska sredstva, da bi se zagotovilo medsektorsko sodelovanje, različnim sektorjem za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport pa bi se omogočil razvoj skupnih projektov o prečnih vprašanjih.
V okviru izobraževanja odraslih se obravnavajo številni najbolj pereči izzivi v Evropi, na primer vključevanje migrantov in beguncev, nova opredelitev spretnosti zaradi avtomatizacije in digitalizacije ter vključevanje družbeno izoliranih oseb. Pripravljavec mnenja meni, da bi moral program Erasmus+ izražati zavezanost Evrope izobraževanju odraslih in podpori za nizko usposobljene odrasle ter temu cilju nameniti ustrezna finančna sredstva.
Z namenom izvajanja evropskega stebra socialnih pravic mora novi program Erasmus+ jasno poudarjati vključevalno naravo in mora izboljšati doseganje ljudi z manj priložnostmi, vključno z ljudmi iz družbeno prikrajšanih skupin, kot so Romi, brezposelni mladi, telesno ali duševno prizadete osebe, prebivalci oddaljenih območij, migranti in begunci. Pripravljavec mnenja meni, da so potrebne posebne sheme financiranja, kot je predfinanciranje, ter okrepljene podporne strukture na lokalni in nacionalni ravni. To vključuje kulturno, socialno, jezikovno pomoč in pomoč pri tolmačenju v znakovni jezik pred izkušnjo mobilnosti, med njo in po njej, s čimer se osebam z manj priložnostmi omogoči neoviran in nediskriminatoren dostop do vseh dejavnosti v okviru programa Erasmus+. Poleg tega pripravljavec mnenja meni, da je Evropski socialni sklad+ na ravni držav članic pomemben podporni sklad za ljudi z manj priložnostmi in bi moral dopolnjevati programe mobilnosti Erasmus+, tako da bi si prizadeval za enake cilje ter zagotavljal ustrezno upravljanje in usklajevanje.
Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba ravni finančne podpore, na primer nepovratna sredstva, potne ali upravne pavšalne zneske, financiranje po pavšalni stopnji in stroške na enoto, redno pregledovati in prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici ter potovanju.
Pripravljavec mnenja tudi meni, da bi bilo treba ustrezno spoštovati načelo „enakega plačila za enako delo“, in poziva, naj stroški za osebje organizacij, ki sodelujejo pri enakih projektih z intelektualnimi dosežki, temeljijo na edinstvenih prejemkih.
Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije o razvoju trdnejših partnerstev za odličnost, kot so centri poklicne odličnosti ali evropske univerze, vendar zahteva celovito geografsko pokritost teh partnerstev po vsej Evropi, da bi se preprečila nesorazmerna podpora nekaterim državam članicam, ter meni, da bi bilo treba jasno omejeno finančno podporo izvzeti iz centraliziranega proračuna programa Erasmus+.
Pripravljavec mnenja meni, da mora pobuda Discover EU za popolno usklajenost s ciljem programa Erasmus+, tj. zagotoviti kakovostne učne izkušnje, vključevati močno učno komponento, da bi se lahko vključila v program.
Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba precejšen del proračuna programa Erasmus+ porabiti na način, ki zagotavlja čim večji pozitiven učinek na evropske državljane. Zato vztraja, da mora program zagotoviti kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Evropske listine kakovosti za mobilnost[1]. Zagotoviti je treba kakovostne praktične dejavnike, kot so informacije, priprave, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij, ter jasne učne načrte in učne rezultate.
Pripravljavec mnenja želi tudi poudariti, da bi moral program v sodelovanju z Evropsko komisijo in državami članicami zagotoviti, da se kompetence, pridobljene v okviru izkušenj mobilnosti v kakršnih koli okoliščinah, ustrezno dokumentirajo, potrdijo in priznajo ter da se v zvezi z dodeljevanjem proračunskih sredstev in konkretnih nepovratnih sredstev izvajajo postopki ocenjevanja kakovosti. Odločno zahteva, naj države članice zagotovijo celovito izvajanje priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje.
Nazadnje pripravljavec mnenja meni, da novi program Erasmus+ prinaša številne dragocene spremembe in da bo zelo dobro vplival na prihodnost Evrope, če se bo kakovostno izvajal.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predlog |
Predlog |
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
|
o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 |
o vzpostavitvi programa „Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 |
|
(Besedilo velja za EGP) |
(Besedilo velja za EGP) |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) V luči hitrih in korenitih sprememb, ki jih povzročata tehnološka revolucija in globalizacija, je vlaganje v učno mobilnost, sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete in k bolj demokratični Uniji. |
(1) V luči hitrih in korenitih sprememb je vlaganje v učno mobilnost, vzgojo o demokraciji in solidarnosti, sodelovanje in razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ključnega pomena za oblikovanje vključujočih, demokratičnih, povezanih in odpornih družb ter za ohranjanje konkurenčnosti Unije in solidarnosti v njej, hkrati pa to prispeva h krepitvi evropske identitete in k bolj demokratični Uniji. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Mobilnost ne bi smela biti nekaj neizogibnega zaradi pomanjkanja možnosti doma, ampak izbira, ki bi bila na voljo kar največ ljudem, ne glede na njihovo socialno poreklo, kulturno ozadje ali sredstva, ki so jim na voljo. |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. |
(4) Evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Evropska komisija slovesno razglasili in podpisali 17. novembra 2017, kot prvo načelo določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno vključevanje na trg dela. Tretje ključno načelo stebra določa, da ima vsakdo, ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, pravico do enakega obravnavanja in enakih možnosti v zvezi z zaposlitvijo, socialno zaščito, izobraževanjem ter dostopom do javnega blaga in javnih storitev. Sedemnajsto načelo stebra določa, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, do storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter do delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam. Spodbujati bi bilo treba enake možnosti in zagotoviti zadostna finančna sredstva Unije. |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost. |
(5) Voditelji 27 držav članic so 16. septembra 2016 v Bratislavi poudarili svojo odločenost za zagotovitev boljših priložnosti za mlade. Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zavezali k prizadevanju za Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli dostojno zaposlitev po vsej celini, Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost, solidarnost in demokracijo. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in zainteresirane strani izrecno pozvale h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa. Popolnoma so podprle tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države članice in zainteresirane strani so poudarile tudi potrebo po močni mednarodni razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja. |
(6) V poročilu o vmesni oceni programa Erasmus+ za obdobje 2014–2020 je bilo potrjeno, da je oblikovanje enotnega programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport prineslo bistvene poenostavitve, racionalizacijo in sinergije pri upravljanju programa, za doseganje njegovih ciljev, izboljšanje kakovosti napotitev v okviru mobilnosti in zagotovitev kakovostnih možnosti za mobilnost vsem ter s tem za dodatno utrditev povečanja učinkovitosti programa za obdobje 2014–2020 pa so potrebne nadaljnje izboljšave. V posvetovanjih za vmesno oceno in o prihodnjem programu so države članice in deležniki pozvali h kontinuiteti obsega, strukture in izvedbenih mehanizmov programa, obenem pa k več izboljšavam, na primer povečanju vključujoče narave programa in njegove obvladljivosti tudi za manjše upravičence in manjše projekte. Podprli so tudi to, da program ohrani svojo celovitost in še naprej temelji na načelu vseživljenjskega učenja. Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2017 o izvajanju programa Erasmus+ pozdravil celovito strukturo progama ter pozval Komisijo, naj v celoti izkoristi njegovo razsežnost vseživljenjskega učenja, tako da goji in spodbuja medsektorsko sodelovanje v okviru prihodnjega programa. Države članice in deležniki so poudarili tudi potrebo po močni mednarodni razsežnosti programa in po njegovi razširitvi na druga področja izobraževanja in usposabljanja. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Odprto javno posvetovanje o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti je potrdilo te ključne ugotovitve in poudarilo potrebo po zagotovitvi, da bo prihodnji program bolj vključujoč in da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene na posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter se še bolj osredotočile na spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju. |
(7) Odprto javno posvetovanje o financiranju Unije na področju vrednot in mobilnosti je potrdilo te ključne ugotovitve in poudarilo potrebo po zagotovitvi, da bo prihodnji program bolj vključujoč in da bodo prednostne naloge še naprej usmerjene na posodabljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ter se še bolj osredotočile na spodbujanje evropske identitete, aktivnega državljanstva, okrepitev občutka pripadnosti Evropski uniji med državljani in udeležbe v demokratičnem življenju. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa Erasmus+ 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo. |
(8) V sporočilu „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti –Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“26, sprejetem 2. maja 2018, je Komisija pozvala k večji osredotočenosti na mlade v naslednjem finančnem okviru, zlasti z več kot podvojitvijo obsega programa Erasmus+ 2014–2020, ki je ena najvidnejših zgodb o uspehu Unije. Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 pozval k potrojitvi proračuna programa. Iz vmesne ocene je razvidno, da se proračun programa Erasmus+ vedno v celoti porabi ter da razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za kritje velikega povpraševanja. Poudarek novega programa bi moral biti na vključevanju in doseganju več mladih z manj priložnostmi. To bi več mladim omogočilo, da se odpravijo v drugo državo in se tam učijo ali delajo. |
|
__________________ |
__________________ |
|
26 COM(2018) 321 final. |
26 COM(2018)0321. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu z naslovom Mobilnost v okviru programa Erasmus+: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati, objavljeno 6. septembra 2018, zagotovilo dodano vrednost programa s poudarkom na komponenti izobraževanja in usposabljanja. Elementi dodane vrednosti, ki presegajo pravne zahteve, med katere sodijo strateški pristop k mobilnosti, povečanje občutka evropske identitete in večjezičnost, pa se ne merijo v okviru ocenjevanja uspešnosti. Zato revizorji pozivajo, naj se kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje uspešnosti programa, bolje prilagodijo ciljem in naj se določijo dodatni kazalniki, ki bi jim bilo treba v fazi ocenjevanja projektov dati prednost, nato pa jih spremljati in o njih poročati. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8b) Evropsko računsko sodišče v tem poročilu sicer priznava, da je bilo uvedenih več inovacij za upravno poenostavitev na področju mobilnosti, vendar tudi priporoča, naj Komisija še poenostavi program, da se zmanjša upravno breme. Revizorji pozivajo Komisijo, naj olajša prijavljanje in poročanje za upravičence in posamezne udeležence ter izboljša orodja informacijske tehnologije in računalniško vodene postopke. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8c) Komisija v sporočilu z dne 24. oktobra 2017 o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU priznava, da bi večja mobilnost učencev in pedagoških delavcev, zlasti v okviru programa Erasmus+, zelo koristila najbolj oddaljenim regijam, ter si je zadala, da bo finančno podporo še bolj prilagodila udeležencem, ki prihajajo iz najbolj oddaljene regije ali vanjo prihajajo, z ohranitvijo posebnih pravil financiranja v okviru programa Erasmus+ za te regije, preučila možnost razširitve regionalnega sodelovanja v okviru tega programa za dodatno spodbuditev mobilnosti med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami ter bo program Erasmus+ dopolnjevala z Evropskim socialnim skladom+. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta27. Treba bi bilo ohraniti celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti, ki bodo posameznikom omogočale razviti sposobnosti, potrebne za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja. |
(9) Zato je treba vzpostaviti nov program za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil program Erasmus+ 2014–2020, uveden z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta27. Utrditi bi bilo treba celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih, tj. formalnih, neformalnih in priložnostnih, in vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti in pristop vseživljenjskega učenja, da bodo lahko posamezniki razvili kompetence, potrebne za osebni razvoj in soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja. Komisija in države članice bi morale medsektorsko sodelovanje odločno podpreti z ustreznim proračunom za izvajanje tudi obsežnih ukrepov politike ter poleg tega zagotoviti proračunsko prilagodljivost za nacionalne organe in prijavitelje projektov, da bi razvili skupne projekte v zvezi s prečnimi vprašanji, ki bi vključevali pristop vseživljenjskega učenja in spodbujali prožne poti. |
|
__________________ |
__________________ |
|
27 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50). |
27 Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50). |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. |
(10) Program bi moral biti zasnovan tako, da bi lahko še bolj prispeval k izvajanju ciljev in prednostnih nalog politike Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Usklajen pristop vseživljenjskega učenja je ključen za obvladovanje različnih prehodov, ki jih morajo ljudje opraviti v svojem življenju, zlasti za tiste po 50. letu starosti, ki nimajo potrebnih spretnosti za hiter prehod na trgu dela. Ob okrepitvi tega pristopa bi moral novi program ohraniti tesno vez s splošnim strateškim okvirom za sodelovanje v okviru politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno s programi politike za šole, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih, hkrati pa krepiti in razvijati nove sinergije z drugimi povezanimi programi in področji politik Unije. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Eden od glavnih ciljev programa Erasmus+ mora biti, da se dejavnostim zunaj šole, poklicnega usposabljanja in študija v okviru programa prizna pomembna vloga. Bolj bi bilo treba podpirati mladinsko delo, kulturno-umetniške dejavnosti, razumevanje demokracije, izobraževanje odraslih in množični šport. |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora. Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo28 s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje delovnih mest, rasti in konkurenčnosti. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem29. |
(11) Program je ključni sestavni del za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in razvoj ključnih kompetenc Unije za vseživljenjsko učenje. Moral bi biti zasnovan tako, da bo prispeval k novemu strateškemu okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programu znanj in spretnosti za Evropo28 s skupno zavezo glede strateškega pomena znanj, spretnosti in kompetenc za ohranjanje kakovostnih delovnih mest, rasti in konkurenčnosti. Prav tako bi moral podpreti države članice pri doseganju ciljev iz pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem29. |
|
__________________ |
__________________ |
|
28 COM(2016) 381 final. |
28 COM(2016)0381. |
|
29 [Sklic]. |
29 [Sklic]. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Program bi moral študentom, učiteljem in odraslim učencem omogočati, da razširjajo svoje obzorje in se znebijo predsodkov v zvezi z osebami LGBTI. Učitelje bi bilo treba v okviru njihovega usposabljanja usposobiti, kako na pozitiven način uvesti tematiko LGBTI v učni načrt, kako podpreti študente in kolege iz skupine LGBTI ter kako te študente zaščititi v šolskih zakonodaji. Poleg tega bi bilo treba v obliki možnosti za izobraževanje odraslih ter poklicno izobraževanje in usposabljanje pomagati dijakom in študentom iz skupine LGBTI, ki so zaradi nevarnega okolja, ki so mu bili izpostavljeni v šoli ali na univerzi, opustili šolanje ali študij. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11b) Namen programa Erasmus+ je, da bi prošnje za podporo vložilo veliko več nosilcev projektov brez izkušenj z Unijo. Zato bi morale nacionalne agencije za te nosilce projektov uvesti ali oblikovati posebne podporne mehanizme. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11c) Izboljšati bi bilo treba vodnik Komisije po programu, da ga bo enostavno uporabljati ter da bo preprost in jasen. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Erasmus+ je med mladimi znan predvsem kot program za visokošolske študente. Zato bi bilo treba na evropski, nacionalni in regionalni ravni več pozornosti nameniti spodbujanju prepoznavnosti različnih področij in zadevnih delnih programov, kot so šolsko izobraževanje (Comenius), visokošolsko izobraževanje (Erasmus), mednarodno visokošolsko izobraževanje (Erasmus Mundus), poklicno izobraževanje in usposabljanje (Leonardo da Vinci), izobraževanje odraslih (Grundtvig) ter mladi in šport (Mladi v akciji); |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...]32. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral prispevati k spodbujanju skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. |
(13) Program bi moral upoštevati delovni načrt Unije za šport, ki je okvir za sodelovanje na ravni EU na področju športa za obdobje [...]32. Zagotoviti bi bilo treba skladnost in dopolnjevanje med načrtom dela Unije in ukrepi na področju športa, ki se podpirajo v okviru programa. Osredotočiti se je treba predvsem na množični šport, saj ima pomembno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti, zdravega načina življenja, socialnega vključevanja in enakosti. Program bi moral prispevati k spodbujanju skupnih evropskih vrednot prek športa, k dobremu upravljanju in integriteti v športu ter izobraževanju, usposabljanju in pridobivanju spretnosti prek športa. V zvezi s tem je treba spodbujati mobilnost športnih trenerjev, zlasti trenerjev ženskih športnih ekip, ki potrebujejo podporo v boju proti seksizmu in sovraštvu do žensk. |
|
_________________ |
_________________ |
|
32 [Sklic]. |
32 [Sklic]. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Pristojni organi bi morali zagotoviti, da so obrazci za vlogo na voljo pravočasno in na ustrezen način. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste z manj priložnostmi, tudi s pomočjo prožnejših oblik učne mobilnosti in s spodbujanjem udeležbe manjših organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Treba bi bilo spodbujati virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro. |
(16) Program bi moral biti bolj vključujoč, da bi bolje dosegal tiste z manj priložnostmi, tudi s pomočjo prožnejših oblik učne mobilnosti, in bi s poenostavljenimi upravnimi postopki in jasnim sporočanjem spodbujal udeležbo manjših organizacij, zlasti novih in lokalnih organizacij, ki delajo neposredno z učenci z manj možnostmi vseh starosti. Spodbujati bi bilo treba virtualne oblike, kot so virtualno sodelovanje, kombinirana in virtualna mobilnost, da bi dosegli več udeležencev, zlasti tistih z manj priložnostmi in tistih, za katere bi fizični premik v državo, ki ni njihova država prebivanja, predstavljal oviro, vendar ne kot nadomestilo za fizično mobilnost, temveč kot dodatne možnosti. Okrepljene podporne strukture na lokalni in nacionalni ravni, na primer ciljno usmerjena kulturna, socialna in tudi jezikovna priprava ter stalna podpora med izkušnjo mobilnosti ali tolmačenje v znakovni jezik, bi ljudem z manj priložnostmi zagotovile neoviran in nediskriminatoren dostop do vseh dejavnosti v okviru programa Erasmus+ v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov in evropsko strategijo o invalidnosti. Ciljno usmerjeno financiranje teh skupin in ukrepi, kot je imenovanje t. i. inštruktorjev v okviru nacionalnih agencij, ki svetujejo o najboljšem možnem dodeljevanju finančnih sredstev, bodo prav tako prispevali k vključenosti programa. Evropski socialni sklad+ je na ravni držav članic pomemben podporni sklad za ljudi z manj priložnostmi in bi moral dopolnjevati programe mobilnosti Erasmus+, tako da bi si prizadeval za enake cilje. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Program bi moral zagotavljati kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Evropske listine kakovosti za mobilnost (2006/961/ES), pri čemer imajo kakovost praktičnih dejavnikov, kot so informacije, priprave, podpora in priznavanje izkušenj in kvalifikacij, ter vnaprej pripravljeni jasni učni načrti in učni rezultati jasen vpliv na prednosti izkušenj mobilnosti. Sestavni del izkušnje mobilnosti bi morali biti pripravljalni in informativni seminarji, ki omogočajo jezikovno izobraževanje in pridobivanje medkulturnih spretnosti, zagotavljati pa bi jih morale organizacije pošiljateljice ali sprejemne organizacije ali ponudniki mobilnosti. Za izboljšanje doseganja, vključenosti in kakovosti učne mobilnosti bi bilo treba izkušenim ponudnikom mobilnosti omogočiti poenostavljen postopek prijave, kot je akreditacija, na podlagi izpolnjevanja listin kakovosti. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem aktivnosti mobilnosti za visokošolske študente, učence oz. dijake ter dijake poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in kulturnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovosti študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. |
(20) Program bi moral okrepiti obstoječe priložnosti za učno mobilnost, zlasti v sektorjih, kjer bi lahko dosegel največjo učinkovitost, da bi razširil svoj doseg in zadostil povpraševanju, ki zdaj pogosto ostaja neizpolnjeno. To bi bilo treba doseči zlasti s povečanjem in lajšanjem mobilnosti za skupine, ki se trenutno manj dosegajo, kot so učeči se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, zlasti v okviru začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, učenci oz. dijaki, pa tudi visokošolski študenti. Mobilnost nizko usposobljenih učečih se odraslih ali ljudi z manj priložnosti bi bilo treba zajeti s partnerstvi za sodelovanje. Povečati bi bilo treba tudi možnosti za mobilnost mladih, ki sodelujejo v aktivnostih neformalnega učenja, da bi se doseglo več mladih. Prav tako bi bilo treba okrepiti mobilnost osebja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, upoštevajoč spodbujevalni učinek takšne mobilnosti. V skladu z vizijo pravega evropskega izobraževalnega prostora bi moral program poleg tega krepiti mobilnost in izmenjave ter spodbujati udeležbo učencev v izobraževalnih in kulturnih aktivnostih, tako da bi podprl digitalizacijo postopkov, na primer z evropsko študentsko izkaznico. Ta pobuda je lahko pomemben korak k uresničevanju mobilnosti za vse, saj lahko visokošolskim ustanovam omogoči, da pošiljajo in sprejemajo več študentov na izmenjavo, hkrati pa izboljšajo kakovost študentske mobilnosti in študentom olajšajo dostop do različnih storitev (knjižnica, prevoz, nastanitev) pred prihodom na visokošolsko institucijo v tujini. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) Možnosti za učno mobilnost v obmejnih regijah bi morale biti deležne posebne podpore. Možnosti za pripravništvo in opravljanje dela študija v tujini bi morale biti enostavneje dostopne zlasti za dijake in študente v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi se lahko seznanili s čezmejnim trgom dela. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20b) Program bi moral okrepiti vključujoče in kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj ima v Evropi pomembno gospodarsko in socialno vlogo ter zagotavlja enake možnosti in socialno vključenost vsem državljanom, vključno z ljudmi iz socialno prikrajšanih skupin in ljudmi z manj priložnosti. Program bo obravnaval vprašanja, značilna za sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja, na primer posebno strukturno podporo, kot so zagotavljanje jezikovnega znanja in posebnega sektorskega jezikovnega izobraževanja ali ustrezni ukrepi ocenjevanja udeležencev, pa tudi finančna sredstva za nadomestilo omejenih nacionalnih sredstev, ki so na voljo za izmenjave študentov, učiteljev in osebja v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ali olajševanje iskanja partnerjev za kakovostno mobilnost. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20c) Program bi moral podpirati izkušnjo mobilnosti na področju izobraževanja odraslih, katerega glavni cilj poleg prenosa znanja, kompetenc in spretnosti je spodbujanje socialne vključenosti, aktivnega državljanstva, zaposljivosti, osebnostnega razvoja in dobrobiti; |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20d) Program bi moral spodbujati mobilnost učiteljev ali drugih pedagoških delavcev, vključno z vzgojitelji predšolskih otrok in zaposlenimi v programih predšolske vzgoje, da bi prispeval k njihovemu začetnemu in stalnemu poklicnemu razvoju, poleg tega bi moral zagotoviti, da bodo šole učitelje podpirale v obdobju udeležbe v mobilnosti, tudi z ustreznim usposabljanjem pred mobilnostjo, ter jim omogočile, da pridobijo znanje in kompetence za poučevanje in usposabljanje študentov na izmenjavi. Da bi več učiteljev dostopalo do programa, bi morala združenja njihovih predstavnikov na nacionalni in lokalni ravni sodelovati v lokalnih kampanjah ozaveščanja, ki bi jih koordinirale njihove nacionalne agencije. Obdobje mobilnosti učiteljev se ne bi smelo šteti za dopust, ampak za del njihovega uradnega delovnega časa. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. |
(21) Program bi moral spodbujati udejstvovanje mladih v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem projektov, ki mlade spodbujajo k angažiranju in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, z ozaveščanjem o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, združevanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter ravni Unije, in s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja. V programu se za doseganje tega cilja pripisuje ključna vloga mladinskim organizacijam in mladinskemu delu, zato bo njegov poudarek na krepitvi mladinskega sektorja v Evropi s podpiranjem in spodbujanjem delovanja in projektov mladinskih organizacij v Evropi in sosednjih državah ter sodelovanja z drugimi organizacijami po svetu. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek učnih izkušenj v tujini. Osemnajstletniki, zlasti tistih z manj priložnostmi, bi morali dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne raznolikosti. Program bi moral opredeliti organe, odgovorne za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. |
(22) Program bi moral mladim ponuditi več priložnosti, da spoznajo Evropo prek kakovostnih učnih izkušenj v tujini. Mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, bi morali ne glede na starost dobiti priložnost za prvo, kratkoročno individualno ali skupinsko kakovostno učno izkušnjo potovanja po Evropi v okviru aktivnosti priložnostnega učenja, katere cilj je spodbujanje pripadnosti Evropski uniji in odkrivanje njene kulturne raznolikosti. Program bi moral opredeliti organe, vključno z organizacijami civilne družbe in mladinskimi organizacijami, ki so odgovorni za vzpostavljanje stikov in izbor udeležencev, ter podpreti aktivnosti za spodbujanje učne razsežnosti izkušnje. V kontekstu pobude DiscoverEU bi moral imeti program jasne učne cilje in dejavnosti. Komisija bi morala poskrbeti za uravnoteženo geografsko dodelitev mest. V okviru programa se lahko preuči možnost sodelovanja z evropskimi prestolnicami kulture, evropskimi mladinskimi prestolnicami, evropskimi prestolnicami prostovoljstva in evropskimi zelenimi prestolnicami, da se splošna izkušnja še izboljša. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) S programom bi bilo treba tudi spodbujati mobilnost pri vseživljenjskem učenju starejših učečih se, vključno s študenti univerz za tretje življenjsko obdobje in delavci, ki so starejši od 50 let in so v prehodu na trg dela, ter dejavnosti medgeneracijske izmenjave med mladimi in starejšimi osebami. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Program bi moral prav tako okrepiti učenje jezikov, zlasti z razširjeno uporabo spletnih orodij, saj e-učenje nudi dodatne prednosti pri učenju jeziku v smislu dostopa in prilagodljivosti. |
(23) Program bi moral prav tako okrepiti učenje jezikov, vključno z znakovnimi jeziki, manjšinskimi jeziki in jeziki sosednjih držav, zlasti z razširjeno uporabo dostopnih spletnih orodij, pa tudi z običajnem poučevanju jezikov v razredu, da se premosti ena od ovir za mobilnost študentov. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. |
(24) Program bi moral podpreti ukrepe, s katerimi se krepi sodelovanje med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ter tako potrditi njihovo temeljno vlogo pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih bodo posamezniki potrebovali v spreminjajočem se svetu ter za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial za trajnostni razvoj, družbeni napredek, inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(24a) S programom je treba v skladu z 8. členom Konvencije OZN o pravicah invalidov podpreti ozaveščanje celotne družbe o invalidih, poleg tega je treba za bolj pozitivno dojemanje in večjo družbeno ozaveščenost o invalidih spodbujati priznavanje njihovih spretnosti in znanja, odlik in sposobnosti, prav tako je treba na vseh ravneh izobraževalnega sistema krepiti spoštljiv odnos do pravic invalidov ter v program vključiti izobraževalne programe za ozaveščanje o invalidih in njihovih pravicah. |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze. |
(25) V sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo z delom v zvezi z več pobudami, da dvignejo raven evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, tudi s spodbujanjem nastanka „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej Uniji, do leta 2024. Program bi moral podpirati te evropske univerze, hkrati pa iz centraliziranega proračuna, namenjenega ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, zagotavljati največ 20-odstotno finančno podporo. Zagotoviti bi moral, da mreža evropskih univerz zagotavlja celovito geografsko pokritost evropskih univerz. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(26) Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost in konkurenčnost. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. |
(26) Sporočilo iz Bruggeja iz leta 2010 je pozvalo k podpori poklicne odličnosti za pametno in trajnostno rast. V sporočilu iz leta 2017 o krepitvi inovacij v evropskih regijah je kot strategija pametne specializacije na regionalni ravni izpostavljena možnost povezovanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja z inovacijskimi sistemi. Program bi moral zagotoviti sredstva za odziv na te pozive in podpreti razvoj transnacionalne platforme centrov poklicne odličnosti, tesno vključenih v lokalne in regionalne strategije za rast, inovativnost, konkurenčnost, socialno vključenost in trajnostni razvoj. Ti centri odličnosti bi morali delovati kot gonilne sile kakovostnih poklicnih spretnosti v kontekstu sektorskih izzivov, hkrati pa podpirati splošne strukturne spremembe in socialno-ekonomske politike Unije. S programom bi bilo treba zagotoviti najmanj 10-odstotno financiranje teh centrov iz centraliziranega proračuna, namenjenega ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, in celovito geografsko pokritost po vsej Evropi. |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(27) Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi program moral podpreti bolj sistematično uporabo spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. |
(27) Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih aktivnosti bi moral program podpreti bolj sistematično in dostopno uporabo spletnih platform, kot so eTwinning, School Education Gateway, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi, evropski mladinski portal in spletna platforma za visokošolsko izobraževanje. |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
(28) Program bi moral spodbujati preglednost in priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pa tudi prenos kreditnih točk ali enot učnih izidov, da se spodbudi zagotavljanje kakovosti ter podpre vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanje spretnosti in svetovanje. V zvezi s tem program mora program zagotoviti podporo tudi kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni ravni in ravni Unije, ki omogočajo vseevropske izmenjave in razvoj bolj prožnih in vključujočih učnih poti med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine ter med formalnimi in neformalnimi okviri. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(29a) Program bi moral zagotoviti, da se kompetence, pridobljene v okviru izkušenj mobilnosti v kakršnih koli okoliščinah, ustrezno dokumentirajo, potrdijo in priznajo. Program bi moral posebno pozornost nameniti potrjevanju in priznavanju izobraževanja in usposabljanja v tujini, vključno s srednješolskim izobraževanjem, pri čemer bi moralo biti dodeljevanje proračunskih sredstev in konkretnih nepovratnih sredstev vezano na postopke ocenjevanja kakovosti, opis učnih rezultatov in celovito izvajanje priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter evropskih orodij, ki olajšujejo priznavanje učenja v tujini in zagotavljajo kakovostno učenje, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropski okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET). |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem iz različnih sektorjev, kot so javni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi lahko pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus bi bilo treba poenostaviti; treba bi bilo treba uvesti posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus pri vlogi za nepovratna sredstva, razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo. |
(30) Kot način za zagotovitev sodelovanja z drugimi instrumenti Unije in podporo drugim politikam Unije bi morale biti priložnosti za mobilnost na voljo ljudem, vključno z invalidi, iz različnih sektorjev, kot so javni sektor, kmetijstvo in podjetja, da bi lahko pridobili učne izkušnje v tujini in kadar koli v življenju izkoristili možnosti za rast ter strokovni in osebni razvoj, zlasti s krepitvijo ozaveščenosti o evropski identiteti in razumevanja evropske kulturne raznolikosti. Program bi moral ponuditi vstopno točko za transnacionalne programe mobilnosti Unije z močno izobraževalno razsežnostjo ter tako poenostaviti ponudbo takšnih programov za upravičence in tiste, ki v njih sodelujejo. Razširitev projektov Erasmus bi bilo treba poenostaviti; uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov Erasmus+ pri vlogi za nepovratna sredstva in razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo, pa tudi z evropsko solidarnostno enoto. |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(32) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
(32) Program mora biti skladen z osrednjim ciljem Pariškega sporazuma, da se okrepi globalni odziv na grožnjo podnebnih sprememb. Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(32a) Program in njegova orodja bi morali imeti v tem edinstvenem mednarodnem okolju poglavitno vlogo pri izobraževanju ljudi o svetovni trajnosti, svetovnih študijah, varstvu okolja in podnebnih spremembah, poleg usmerjenih programov pa bi bilo treba te študije vključiti v vse glavne dejavnosti kot horizontalni element v obliki formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja. |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(32b) Glede na pravno obveznost Evropske unije, da si v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kot določa člen 8 PDEU, bi moral ta program prispevati k vključevanju načela enakosti spolov v politike Unije. Med pripravo in izvajanjem programa se bodo opredelili ustrezni ukrepi, ki se bodo nato v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja ponovno ocenili. Zlasti so potrebne izboljšave v zvezi z enakostjo spolov pri udeležencih iz tretjih držav. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(34) V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. |
(34) V okviru osnovnih sredstev za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja, bi bilo treba razčleniti minimalne dodelitve za vsako področje (visokošolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih), da se zagotovi kritična masa odobritev, potrebna za doseganje predvidenih realizacij in rezultatov na vsakem od teh področij. Poleg tega bi se lahko opredelila tudi minimalna opredelitev za vsako ciljno skupino. |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(36) Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. |
(36) Vrste financiranja in načini izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe. Ciljno usmerjena finančna podpora, na primer možnosti predfinanciranja za ljudi z manj priložnostmi ali financiranje kritja dodatnih stroškov, ki jih imajo invalidi zaradi svoje invalidnosti, je zelo pomembna za vključujočo naravo programa. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(36a) Ravni finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev, potnih ali upravnih pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto bi bilo treba letno pregledovati in glede na posodobljene podatke Eurostata prilagajati življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi gostiteljici in gostiteljskem mestu, da bi ostale realne in ne bi povzročale diskriminacije. Pri računanju višine dodeljene subvencije je nujno treba upoštevati stanovanjske stroške, stroške mednarodnega in lokalnega prevoza ter stroške za hrano in jezikovne tečaje ter minimalni znesek, potreben za dostojno življenje. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Uvodna izjava 40 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(40) V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programu dela bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda. |
(40) V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. V programu dela bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njegovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z delegiranim aktom. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(41) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201638 je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. |
(41) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201638 je treba program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti upravičenim organizacijam, pa tudi državam članicam. Takšne zahteve bi morale vključevati merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu. |
|
_________________ |
_________________ |
|
38 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). |
38 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(44a) Komisija bi morala poenostaviti opredelitve in izboljšati smernice za decentralizirane ukrepe, s čimer bi nacionalne agencije usklajeno uporabljale pravila programa, spoštovale skupne standarde kakovosti in postopkovno prakso. Komisija bi morala spodbujati boljše usklajevanje med agencijami, da bi izboljšali izvajanje programa. |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(44b) Program Erasmus+ bi moral spodbujati vzajemno učenje na podlagi študija, usposabljanja in delovnih izkušenj v tujini, da bi se povečal njegov vpliv na lokalne skupnosti in olajšala izmenjava dobrih praks, ki je ključna za izboljšanje kakovosti projektov v okviru programa. |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(46) Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
(46) Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje oprostitev davkov in socialnih prispevkov za štipendije, zagotavljanje prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi Unije ter reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav, in drugih pravnih ali upravnih težav, ki bi lahko preprečevale dostop do programa. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta39 se države članice spodbuja, naj uvedejo skrajšane postopke za sprejem. |
|
__________________ |
__________________ |
|
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
39 Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21). |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(48) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta40. |
črtano |
|
__________________ |
|
|
40 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). |
|
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
(49) Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje aktivnosti mobilnosti programa, kot jih je opredelila Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Komisija in nacionalne agencije v državah pošiljateljicah bi morale imeti možnost, da ta poenostavljena nepovratna sredstva prilagodijo na podlagi objektivnih meril, zlasti za zagotovitev dostopa ljudem z manj priložnostmi. V skladu z nacionalnim pravom bi morale države članice ta sredstva oprostiti vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki tako finančno podporo dodeljujejo zadevnim posameznikom. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(49a) Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje ter čim učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše izvajanje vsakega programa. Države članice ali nacionalne agencije ne bi smele dodajati pravil, ki bi upravičencem otežila uporabo sredstev. |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Uvodna izjava 53 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(53) Za pregled ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v skladu s Prilogo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnosti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(53) Za pregled ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa ter navedbo zneskov, dodeljenih posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s sprejetjem in spremembo programov dela in spremembo Priloge. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnosti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
S to uredbo se vzpostavi program Erasmus, program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa (v nadaljnjem besedilu: program). |
S to uredbo se vzpostavi program Erasmus+, program za ukrepanje Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa (v nadaljnjem besedilu: program). |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. Lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta spletno učenje in virtualno sodelovanje V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poteka v obliki učenja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
(2) „učna mobilnost“ pomeni fizični premik v državo, ki ni država prebivanja, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja. lahko ima obliko pripravništva, vajeništva, mladinskih izmenjav, poučevanja ali udeležbe v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja; lahko jo spremljajo ukrepi, kot sta jezikovna podpora, vključno z znakovnim jezikom, in usposabljanje, in/ali jo dopolnjujeta dostopno spletno učenje in virtualno sodelovanje. V nekaterih posebnih primerih lahko učna mobilnost poleg fizične mobilnosti poteka v obliki učenja z uporabo dostopnih in/ali posebej prilagojenih informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) „priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih aktivnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju. Z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno; |
(4) „priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih aktivnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju. Z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno, učni dosežek pa je zanj koristen; |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij; |
(17) „virtualno sodelovanje“ pomeni kakršno koli obliko sodelovanja z uporabo dostopnih in/ali posebej prilagojenih informacijskotehnoloških in komunikacijskih orodij in sistemov; |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen pristop neformalnega učenja; |
(20) „aktivnost udejstvovanja mladih“ pomeni dostopno zunajšolsko aktivnost, ki jo izvajajo neformalne skupine mladih in/ali mladinske organizacije in za katero je značilen pristop neformalnega učenja; |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno–izobraževalnem in strokovnem razvoju; |
(21) „mladinski delavec“ pomeni poklicnega delavca ali prostovoljca, ki sodeluje v neformalnem in priložnostnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem razvoju, skupaj z družbeno–izobraževalnim in strokovnim razvojem ter razvojem njihovih kompetenc. Mladinski delavci so skupaj z mladimi vključeni v načrtovanje, usmerjanje, usklajevanje, izvajanje in ocenjevanje dejavnosti mladinskega dela in njegov ustrezni razvoj. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) „dialog EU z mladimi“ pomeni dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki predstavlja forum za stalni skupni razmislek o prednostnih nalogah, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladine; |
(22) „strukturirani dialog“ pomeni dialog med mladimi in mladinskimi organizacijami ter oblikovalci politik in nosilci odločanja, ki predstavlja forum za stalni skupni razmislek o prednostnih področjih, izvajanju ter spremljanju evropskega sodelovanja na vseh področjih, ki so pomembna za mlade; |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost in učne težave, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru programa; |
(25) „ljudje z manj priložnostmi“ pomeni ljudi, ki ne morejo v celoti in dejansko dostopati do priložnosti v okviru programa, ker so v primerjavi z vrstniki prikrajšani zaradi različnih ovir, na primer invalidnosti, zdravstvenih ali učnih težav, kulturnih razlik, gospodarskih, socialnih ali geografskih ovir, vključno z ljudmi iz marginaliziranih skupnosti, ljudmi z migrantskim ozadjem ali tistimi, ki jim grozi diskriminacija na podlagi katerega koli razloga iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; zaradi teh težav morajo imeti na voljo dodatne podporne storitve, da lahko v celoti sodelujejo v programu; |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 27 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27a) „medsektorsko sodelovanje“ pomeni sodelovanje med različnimi sektorji programa (visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, šolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih, mladina in šport) ter med formalnimi, neformalnimi in priložnostnimi učnimi okolji in različnimi pravnimi subjekti znotraj teh sektorjev; |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 27 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(27b) „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in odnose, ki jih vsak potrebuje za osebnostno izpolnitev in razvoj, zaposljivost, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence vključujejo: pismenost, znanje več jezikov, kompetence na področju matematike, naravoslovja, tehnologije in inženirstva, digitalne kompetence, osebne, socialne in učne kompetence, državljanske kompetence, podjetništvo ter kulturno zavest in izražanje; |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, ustvarjanju delovnih mest in socialni koheziji ter krepitvi evropske identitete. Zato je program ključni instrument za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
1. Splošni cilj programa je podpirati izobraževalni, strokovni in osebni razvoj ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, učenja odraslih in športa v Evropi in zunaj nje ter s tem prispevati k trajnostni rasti, dostojnim delovnim mestom ter socialni koheziji in vključenosti, varstvu okolja in aktivnemu državljanstvu ter spodbujati pravice in vrednote ter udeležbo v demokratičnem življenju, pa tudi krepiti evropsko identiteto. Zato je program ključni instrument za oblikovanje dostopnega in vključujočega evropskega izobraževalnega prostora, podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanju in mladine in njegovih sektorskih programov, za spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike v okviru strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 ter razvijanje evropske razsežnosti v športu. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) spodbujanje neformalne učne mobilnosti in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; |
(b) spodbujanje neformalne in priložnostne učne mobilnosti in aktivnega udejstvovanja mladih ter sodelovanja, vključevanja, ustvarjalnosti in inovativnosti na ravni mladinskih organizacij in politik; |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) spodbujanje vseživljenjskega učenja vseh državljanov ne glede na njihovo starost z okrepitvijo sodelovanja med formalnimi, neformalnimi in priložnostnimi učnimi okolji ter podpiranjem prožnih učnih poti. |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) mobilnost osebja v izobraževanju odraslih; |
(d) mobilnost učencev in osebja v izobraževanju odraslih; |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) partnerstva za inovacije v izobraževanju in drugih oblikah učenja na podlagi obsežnih ukrepov, kot so koalicije za izobraževanje odraslih in partnerstva za medsektorsko sodelovanje; |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) partnerstva za odličnost, zlasti evropske univerze, centre poklicne odličnosti in skupne magistrske študije; |
(b) partnerstva za odličnost, zlasti centre poklicne odličnosti in skupne magistrske študije, pri čemer zagotavlja, da imajo ta partnerstva celovito geografsko pokritost po vsej Evropi; |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope; |
(c) partnerstva za inovacije za krepitev trajnostne inovacijske zmogljivosti Evrope; |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) pripravo in izvajanje splošnih in sektorskih programov politik Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi s podporo mreže Eurydice ali aktivnosti drugih ustreznih organizacij; |
(a) pripravo in izvajanje splošnih in sektorskih programov politik Unije na področju vključujočega izobraževanja in usposabljanja, tudi s podporo mreže Eurydice ali aktivnosti drugih ustreznih organizacij; |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dialog o politikah in sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja; |
(c) dialog o politikah, podpora in sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim z mrežami na ravni Unije, evropskimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja, kar med drugim vključuje tudi strukturno podporo; |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) strukturirani dialog z mladimi; |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) mobilnost mladih; |
(a) mobilnost mladih, vključno z invalidi; |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) partnerstva za inovacije in udejstvovanje mladih prek obsežnih ukrepov, kot so koalicije za mladinsko delo; |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) partnerstva za večji doseg programa, zlasti z uporabo množičnih medijev in novih digitalnih orodij; |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dialog o politikah in sodelovanje z zadevnimi ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, dialog EU z mladimi ter podporo Evropskemu mladinskemu forumu; |
(c) dialog o politikah, sodelovanje z zadevnimi ključnimi deležniki in podporo zanje, vključno z mrežami na ravni Unije, evropskimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi organizacijami na področju mladine, strukturirani dialog ter strukturno podporo Evropskemu mladinskemu forumu in drugim evropskim mladinskim organizacijam; |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) strukturirani dialog z mladimi; |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) dejavnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu, vključno s športnimi odličji in nagradami. |
(c) dejavnosti razširjanja informacij in ozaveščanja o rezultatih in prednostnih nalogah evropske politike ter o programu, vključno s športnimi odličji in nagradami, ki so dostopne tudi invalidom. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 30 000 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 41 097 000 000 EUR v stalnih cenah. |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) 24 940 000 000 EUR za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
(a) 83,5 % za centralizirane in decentralizirane ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, od česar bi bilo treba dodeliti: |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) najmanj 8 640 000 000 EUR ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
(1) najmanj 34 %decentraliziranim ukrepom na področju visokošolskega izobraževanja iz člena 4(a) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) najmanj 5 230 000 000 EUR ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
(2) najmanj 25 % decentraliziranim ukrepom na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz člena 4(b) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) najmanj 3 790 000 000 EUR ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a); |
(3) najmanj 15 %decentraliziranim ukrepom na področju šolskega izobraževanja iz člena 4(c) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) najmanj 1 190 000 000 EUR ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
(4) najmanj 6 %decentraliziranim ukrepom na področju izobraževanja odraslih iz člena 4(d) in člena 5(a); |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) 450 000 000 EUR za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; |
(5) 1,8 % za ukrepe Jean Monnet iz člena 7; |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka a – točka 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) največ 20 % za evropske univerze in najmanj 10 % za centre poklicne odličnosti iz centraliziranega proračuna za ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja; |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) 3 100 000 000 EUR za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
(b) 10 % za ukrepe na področju mladine iz členov od 8 do 10; |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) 550 000 000 EUR za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter |
(c) 1,8 % za ukrepe na področju športa iz členov od 11 do 13 ter |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 – točka d | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(d) najmanj 960 000 000 EUR kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
(d) 3,2 % kot prispevek k stroškom poslovanja nacionalnih agencij. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Pri odobritvi mobilnosti prosilcem si je treba prizadevati za uravnoteženo zastopanost moških in žensk. |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. |
4. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi ter s pomočjo pri omogočanju dostopa. |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Ravni finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, potni ali upravni pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto, se redno pregledujejo in prilagajajo življenjskim stroškom in stroškom bivanja v državi ali regiji gostiteljici ali gostiteljskem mestu glede na posodobljene podatke Eurostata ter pogojem potovanja. |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. Stroški za osebje organizacij, ki sodelujejo pri projektih z intelektualnimi dosežki, temeljijo na poštenem in enakem plačilu. Raven stroškov za osebje se letno pregleduje in posodablja v skladu s podatki Eurostata. |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3c. Da bi podprli vključevanje tistih, ki se soočajo z dodatnimi ovirami in potrebujejo posebej prilagojeno pomoč, bo zagotovljen namenski proračun za kritje stroškov te pomoči, ki bo ločen od glavnega proračuna projekta. |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. |
2. Pri izvajanju programa, med drugim pri izbiri udeležencev in dodeljevanju nepovratnih sredstev, Komisija in države članice zagotovijo prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in doseganje ljudi z manj priložnostmi. Na voljo bodo dodatne podporne storitve, da bi se ljudem z manj priložnostmi zagotovil neoviran dostop do vseh dejavnostih ter da bi se jim omogočila kulturna, socialna in tudi jezikovna pripravljenost na njihovo učno izkušnjo mobilnosti. Za spremljanje teh podpornih storitev so odgovorne nacionalne agencije. |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. |
5. Za izboljšanje dostopa za ljudi z manj priložnostmi in za zagotovitev nemotenega izvajanja programa lahko Komisija na podlagi objektivnih meril prilagodi nepovratna sredstva za podporo ukrepom mobilnosti v okviru programa, na primer zagotovitev predfinanciranja tem posameznikom, ali za to pooblasti nacionalne agencije iz člena 23. Nacionalnim agencijam se zagotovijo namenska proračunska sredstva za kritje stroškov teh dodatnih podpornih storitev. Nacionalne agencije zagotovijo, da dodatni stroški za dostopnost in vključenost sami po sebi ne morejo biti opravičilo za zavrnitev projekta |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Program se izvaja s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31. |
Program se izvaja s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. Poleg tega se v programu dela navedejo zneski, dodeljeni posameznim ukrepom, in porazdelitev sredstev med države članice in tretje države, pridružene programu, za ukrepe, ki jih upravlja nacionalna agencija. Komisija v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, s katerimi sprejme program dela in njegove morebitne spremembe. |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Komisija in države članice si bolj prizadevajo za poenostavitev postopkov in zmanjšanje velikega upravnega bremena za študente, ustanove in gostiteljska podjetja, ki sodelujejo pri projektih programa Erasmus+, zlasti tista, ki te priložnosti ne izkoriščajo dovolj, da bi izboljšale in olajšale enak dostop ter postopke registracije, potrjevanja in priznavanja. Komisija in nacionalne agencije standardizirajo merila za dostop, da bi bil program dostopen čim večjemu številu prosilcev. |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da upravičenci do sredstev Unije v smislu člena [2(5)] finančne uredbe podatke za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da upravičenci do sredstev Unije v smislu člena [2(5)] finančne uredbe po spolu razčlenjene podatke za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa. |
2. Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje do 31. decembra 2024, da bi se ocenila učinkovitost ukrepov, sprejetih zaradi doseganja ciljev programa, in uspešnost programa, pri čemer se po potrebi predloži zakonodajni predlog o spremembi te uredbe. Priložena ji je tudi končna ocena predhodnega programa. |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. |
4. Na koncu obdobja izvajanja, vendar najpozneje do 30. junija 2019, Komisija opravi končno oceno programa. |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
5. Komisija poročila o oceni predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Nacionalne agencije iz člena 24 razvijajo dosledno strategijo za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi. |
1. Nacionalne agencije iz člena 24 v sodelovanju s Komisijo razvijajo dosledno strategijo, usklajeno na ravni Unije, za učinkovito ozaveščanje ter razširjanje in uporabo rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo v okviru programa, pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o programu na dostopen način, vključno z informacijami o ukrepih in aktivnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih, in zadevne ciljne skupine obveščajo o ukrepih in aktivnostih, ki se izvajajo v njihovi državi. Informacije o programu se zagotovijo v vseh uradnih jezikih Evropske unije. |
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. |
4. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati, na način, ki je dostopen tudi invalidom. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. |
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Med mladimi je program Erasmus+ znan predvsem kot program za visokošolske študente. Zato se na evropski, nacionalni in regionalni ravni v komunikacijskih in informacijskih ukrepih več pozornosti nameni povečanju prepoznavnosti različnih področij in njihovih podprogramov. Komisija in države članice poklicno izobraževanje in usposabljanje ter mobilnost v poklicnem izobraževanju izpostavljajo kot pomembno izbiro, ki omogoča vključevanje na trg dela in obetavno poklicno pot, in s tem povečajo prepoznavnost programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. |
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. Tudi službe za poklicno usmerjanje v okviru ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter zavodov za zaposlovanje razširjajo informacije o programu in se zanj zavzemajo. |
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov. |
2. Države članice sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe za odstranitev kakršnih koli upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno, kadar je mogoče, z ukrepi za preprečevanje obdavčenja nepovratnih sredstev, za olajšanje prenašanja pravic med socialnimi sistemi Unije in reševanje vprašanj, ki povzročajo težave pri pridobivanju vizumov in dovoljenj za prebivanje ter drugih pravnih ali upravnih težav, ki lahko onemogočijo dostop do programa. |
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov, navedenih v programu dela iz člena [19], v skladu s členom [58(1)(c)(v) in (vi)] finančne uredbe. |
2. Nacionalna agencija je odgovorna za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov, navedenih v programu dela iz člena [19], v skladu s členom [58(1)(c)(v) in (vi)] finančne uredbe. Nacionalna agencija zagotovi, da so projekti lahko dostopni in vključujoči. Nacionalna agencija zagotavlja kakovostne izkušnje mobilnosti na podlagi načel iz Evropske listine kakovosti za mobilnost (2006/961/ES). |
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Nacionalne agencije zagotovijo, da bodo razpoložljiva proračunska sredstva za ključne ukrepe in sektorje zlahka dostopna po vsakem krogu prijav, da se prosilcem omogoči strateško načrtovanje prihodnjih ukrepov, ter objavljajo rezultate izbire projektov in proračunske vrstice, kar bo omogočilo ustrezno zunanje spremljanje programa. Komisija in države članice zagotovijo, da velike institucije, ki kandidirajo za sodelovanje v programu, ne bodo imele prednosti pred manjšimi in novejšimi. |
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7b. Nacionalna agencija se redno posvetuje z upravičenci programa (posamezniki in organizacije), da zbere njihove povratne informacije o programu, o tem poroča Komisiji in na podlagi teh povratnih informacij in strokovnega znanja izboljša izvajanje programa na nacionalni ravni. |
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Organizirajo se redni sestanki z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17. |
7. Organizirajo se redni sestanki in vzajemno učenje z mrežo nacionalnih agencij, da se zagotovi skladno izvajanje programa v vseh državah članicah in v vseh tretjih državah iz člena 17. Komisija spodbuja izmenjavo dobre prakse in informacij, zlasti v zvezi z ukrepi glede dostopnosti in razumne nastanitve. |
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Komisija izboljša platformo za širjenje rezultatov projektov in zagotovi odločnejši pristop k izmenjavi primerov dobre prakse in mednarodni izmenjavi mnenj med nacionalnimi agencijami, partnerji in upravičenci programa. |
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 7 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7b. Komisija zagotovi podporo prosilcem v programu pri iskanju mednarodnih partnerjev, tako da razvija uporabnikom prijazne platforme, ki združujejo javne informacije o različnih upravičencih in njihovih projektih. |
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 31 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 31 |
črtano |
|
Postopek v odboru |
|
|
1. Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
|
2. Odbor se lahko za obravnavo sektorskih vprašanj sestane v posebnih sestavah. Po potrebi so v skladu z njegovim poslovnikom ad hoc lahko povabljeni zunanji strokovnjaki, vključno s predstavniki socialnih partnerjev, da na sestankih sodelujejo kot opazovalci. |
|
|
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. |
|
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Visokokakovostna učna mobilnost za ljudi iz različnih okolij |
(1) Visokokakovostna in vključujoča učna mobilnost za ljudi iz različnih okolij, vključno z ljudmi z manj priložnostmi |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Naslov |
„Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 14.6.2018 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
EMPL 14.6.2018 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Emilian Pavel 18.6.2018 |
||||
|
Obravnava v odboru |
18.10.2018 |
19.11.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
3.12.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Michael Detjen, Geoffroy Didier, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Ulrike Trebesius |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Georges Bach, Heinz K. Becker, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Alex Mayer, Jasenko Selimovic, Helga Stevens, Monika Vana |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Caterina Chinnici, Paolo De Castro |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
40 |
+ |
|
|
ALDE |
Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic |
|
|
ECR |
Helga Stevens, Ulrike Trebesius |
|
|
EFDD |
Laura Agea |
|
|
ENF |
Mara Bizzotto |
|
|
GUE/NGL |
Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric |
|
|
PPE |
Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Dennis Radtke, Claude Rolin |
|
|
S&D |
Guillaume Balas, Brando Benifei, Caterina Chinnici, Paolo De Castro, Michael Detjen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Alex Mayer, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon |
|
|
VERTS/ALE |
Jean Lambert, Terry Reintke, Monika Vana |
|
|
1 |
- |
|
|
NI |
Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] Priporočilo (ES) 2006/961 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (UL L 394, 30.12.2006).
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
|
Naslov |
„Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
30.5.2018 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
CULT 14.6.2018 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
DEVE 14.6.2018 |
BUDG 14.6.2018 |
EMPL 14.6.2018 |
ITRE 14.6.2018 |
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
ITRE 19.6.2018 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Milan Zver 1.6.2018 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
22.10.2018 |
3.12.2018 |
|
|
|
|
Datum sprejetja |
20.2.2019 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, John Procter, Michaela Šojdrová, Bogusław Sonik, Yana Toom, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Liadh Ní Riada, Michel Reimon, Remo Sernagiotto, Monika Smolková, Francis Zammit Dimech |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Heubuch, Răzvan Popa, Flavio Zanonato |
||||
|
Datum predložitve |
28.2.2019 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
28 |
+ |
|
|
ALDE |
Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom |
|
|
ECR |
Rupert Matthews, Stefano Maullu, Morten Messerschmidt, John Procter, Remo Sernagiotto |
|
|
EFDD |
Isabella Adinolfi |
|
|
GUE/NGL |
Liadh Ní Riada |
|
|
PPE |
Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Bogusław Sonik, Sabine Verheyen, Francis Zammit Dimech, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver |
|
|
S&D |
Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Luigi Morgano, Răzvan Popa, Monika Smolková, Julie Ward, Flavio Zanonato |
|
|
VERTS/ALE |
Maria Heubuch, Michel Reimon |
|
|
1 |
- |
|
|
ENF |
Dominique Bilde |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani