POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

11.3.2019 - (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)) - ***I

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalca: Knut Fleckenstein, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

Predlogi sprememb

• 001-122 (PDF - 275 KB)
• 001-122 (DOC - 73 KB)
• 123-123 (PDF - 107 KB)
• 123-123 (DOC - 21 KB)
• 124-129 (PDF - 133 KB)
• 124-129 (DOC - 31 KB)
• 130-130 (PDF - 97 KB)
• 130-130 (DOC - 45 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0465),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0274/2018),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0174/2019),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Cilji instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta pripraviti upravičenke iz Priloge I na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu. Zato je namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI).	(2) Cilj instrumenta za predpristopno pomoč je pripraviti upravičenke iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: upravičenke) na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesuv skladu s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel, pa tudi varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji. Medtem ko je zaradi drugačne narave pristopnega procesa potreben namenski instrument za podporo širitve, morajo biti cilji in delovanje tega instrumenta skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI) in jih dopolnjevati

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.	(3) Člen 49 PEU določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.	(4) Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Dobri sosedski odnosi in reigonalno sodelovanje na podlagi dokončne, vključujoče in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov so temeljni elementi procesa širitve ter izjemno pomembni za varnost in stabilnost Unije kot celote. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od ravni spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni državi prosilki in od njene zmožnosti, da sprejume in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, socialnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji. Pogajalski okvir določa zahteve, s katerimi se ocenjuje napredek pri pristopnih pogajanjih s posamezno državo kandidatko.
_________________	_________________
15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.	15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Katera koli evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in zmožnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z izvajanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije.

Predlog spremembe  5
 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.	(5) Širitvena politika je sestavni del zunanjega delovanja Unije in prispeva tudi k miru, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj meja Unije. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk, pri tem pa spoštuje načelo naprednega povezovanja, da bi zagotovila nemoteno preoblikovanje upravičenk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. S pomočjo bi bilo treba podpirati tudi ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. S pomočjo bi bilo treba še naprej podpirati njihova prizadevanja za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.	(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je Unija sklenila tudi z upravičenkami. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk pri okrepitvi demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic, tudi manjšin, ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja, spoštovanja mednarodno dogovorjenih delovnih standardov o pravicah delavcev in nediskriminacije ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov. Pomoč bi morala prav tako podpirati, da upravičenke spoštujejo ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17, socialno tržno gospodarstvo in zbliževanje s socialnim pravnim redom. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije, da bi razvile dobre sosedske odnose in izboljšale spravo. Spodbujati bi morala strukture za sektorsko regionalno sodelovanje ter okrepiti njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje, spodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kohezije in vključevanja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
_________________	_________________
17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.	17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Ob upoštevanju preobrazbene narave procesa reform med procesom širitve v državah kandidatkah bi morala Unija okrepiti prizadevanja pri določanju prednostnih področij za sredstva Unije, kot so vzpostavljanje institucij in varnosti, ter okrepiti podporo državam kandidatkam pri izvajanju projektov z namenom zaščite držav kandidatk pred vplivi zunaj EU.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7b) O prizadevanjih Unije za podporo napredku reform v državah kandidatkah prek financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo treba dobro obveščati v državah kandidatkah in državah članicah EU. V zvezi s tem bi morala Unija izboljšati komunikacijska prizadevanja in prizadevanja v okviru kampanj, da bi se zagotovila prepoznavnost financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč kot glavnega instrumenta EU za mir in stabilnost na območju širitve.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7c) Priznava, kako pomembno je poenostavljati in izvrševati proračun za vzpostavljanje institucij, kar bo pripomoglo k predvidevanju morebitnih varnostnih težav in preprečilo prihodnje nezakonite migracijske tokove v države članice.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj.	(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju reforme varnostnega in obrambnega sektorja je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnosti, organiziranega kriminala in terorističnih groženj.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a)  Ukrepi v sklopu instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, bi morali prav tako pomagati upravičenkam, da postopoma uskladijo svoje politke s Skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z izvajanjem omejevalnih ukrepov, pa tudi s širšimi zunanjimi politikami Unije v mednarodnih institucijah in mednarodnih forumih. Komisija bi morala spodbujati upravičenke, naj vzdržujejo na pravilih in vrednotah temelječ svetovni red ter sodelujejo pri spodbujanju multilateralizma in nadaljnji krepitviji mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.	(10) Sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem in nadzorom meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjava relevantnih informacij, povečanje pozitivnih učinkov migracij na razvoj, olajšanje zakonite in delovne migracije, okrepitev nadzora meje ter prizadevanja za preprečevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij ter prisilnih izginotij, boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi so pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.	(11) Krepitev pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, zagotavljanje podpore zagovornikom človekovih pravic ter nenehno usklajevanje na področju preglednosti, javnega naročanja, konkurence, državne pomoči, intelektualne lastnine in zunanjih naložb ostajajo ključni izzivi upravičenk ter so bistveni za njihovo približevanje Uniji in pripravo na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi bilo treba finančno pomoč na podlagi te uredbe načrtovati za čim zgodnejši odziv na ta vprašanja.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati izvajanje parlamentarnega nadzora.	(12) Parlamentarna razsežnost ostaja ključnega pomena v pristopnem procesu. Zato bi morala Komisija v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora, demokratične postopke in pravično zastopništvo.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Z ukrepi v okviru tega programa bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev programa za podnebne cilje, pri čemer si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da bi poraba, povezana s podnebjem, do leta 2027 dosegla 30 % odhodkov iz večletnega finančnega okvira. Prednost bi bilo treba namenjati okoljskim projektom, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvrševanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.	(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost, usklajenost in dopolnjevanje zunanje finančne pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Različne neodvisne organizacije civilne družbe ter lokalni organi različnih vrst in ravni bi morali imeti v procesu smiselno vlogo. V skladu z načelom vključujočega partnerstva bi morale biti organizacije civilne družbe del zasnove, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov, ki jih izvršujejo vladni organi, in bi morale biti neposredne prejemnice pomoči Unije.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.	(17) V programskem okviru, ki ga pripravi Komisija v obliki delegiranega akta, bi bilo treba za vsako upravičenko določiti specifične in merljive cilje na ustreznih področjih politike, nato pa še prednostne ukrepe za uresničitev teh ciljev. Programski okvir bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z upravičenkami na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in načeli zunanjega delovanja Unije ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij in resolucij Evropskega parlamenta. To partnerstvo bi moralo po potrebi vključevati pristojne organe in organizacije civilne družbe. Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in usklajevanje donatorjev. Programski okvir bi bilo treba po vmesnem ocenjevanju pregledati. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.	(18) V skupnem interesu Unije in upravičenk je, da pomagajo upravičenkam pri prizadevanjih za reformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila v skladu s pristopom, usmerjenim v smotrnost, in bi dajala pomembno spodbudo za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo sredstev tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Pomoč bi bilo treba dodeljevati v skladu z načelom pravične delitve in jasnimi posledicami v primerih resnega poslabšanja ali odsotnosti napredka, kar zadeva spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Komisija bi morala vzpostaviti jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi zagotovila, da bodo cilji in ukrepi za posamezne upravičenke ostali ustrezni in izvedljivi, in redno merila napredek. V zvezi s tem bi moral vsakega od ciljev spremljati eden ali več kazalnikov smotrnosti, ki bi ocenjevali, kako upravičenke sprejemajo in konkretno izvajajo reforme.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.	(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk bo postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi posameznih upravičenk. Ta prehod bi bilo treba obrniti ali ustaviti, kadar upravičenke na določenem področju politike ali pri določenih programih ne izpolnijo ustreznih obveznosti ali ne upravljajo sredstev Unije v skladu z uveljavljenimi pravili, načeli in cilji. Pri takšni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati vse morebitne negativne gospodarske in družbene posledice. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.	(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti, kadar je opaziti stalno nazadovanje v zvezi z enim ali več kobenhavnskih meril ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.	(24) Vrste financiranja in načine izvrševanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) št. [NDICI] Evropskega parlamenta in Sveta. Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja.	(25) Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za uporabo instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) št. [NDICI] Evropskega parlamenta in Sveta. Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.	(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost, obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje, gospodarski protekcionizem, nedovoljene migracije in prisilna izginotja ter temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvrševanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in sklepanjem krovnih pogodb.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo. Zato bi lahko ti programi v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Vsa sredstva, dodeljena na podlagi te uredbe, morajo biti dodeljena na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in zlasti delegacije Unije bi morale pozorno spremljati, ali so ta merila izpolnjena in ali se pri dodeljevanju sredstev spoštujejo načela preglednosti, odgovornosti in nediskriminacije.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31b) Komisija, visoka predstavnica/podpredsednica ter zlasti delegacije Unije in upravičenke bi morale povečati prepoznavnost predpristopne pomoči Unije, da bi tako obveščale o dodani vrednosti podpore Unije. Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije. Instrument IPA bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri različnih občinstvih v upravičenkah.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z [Uredbo (EU) št. 182/201125 Evropskega parlamenta in Sveta]. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami.	črtano
_________________
25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe (ES) št. 1085/200626 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/200627 .	črtano
_________________
26 Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
27 Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovi politični in demokratični nadzor ter odgovornost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, s čimer bi zagotovili, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor ter tako povečuje učinkovitost in legitimnost.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) „načelo poštene delitve pomoči“ pomeni, da pristop, ki temelji na smotrnosti, dopolnjuje korektivni mehanizem za dodeljevanje, kadar bi bila pomoč, ki bi jo prejela določena upravičenka, v primerjavi z drugimi upravičenkami nesorazmerno nizka ali visoka, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnega prebivalstva in relativni napredek pri reformah, povezanih z začetkom pristopnih pogajanj ali napredkom pri njih;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.	1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k miru, stabilnosti, varnosti in blaginji, pa tudi k strateškim interesom Unije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;	(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic manjšin in otrok, enakosti spolov, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo, akademsko svobodo, mir in varnost, spoštovanje kulturne raznolikosti, nediskriminacijo in strpnost;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) obravnavati prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije, zagotoviti da se migracije odvijajo na varen, urejen in dovoljen način, in ohranjati dostop do mednarodne zaščite;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;	(b) povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti preglednost, strukturne reforme, neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in dobro upravljanje na vseh ravneh, tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije ter utrditi spravo in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;	(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, tudi na področju SZVP, okrepiti na pravilih temelječ večstranski mednarodni red ter utrditi notranjo in zunanjo spravo in dobre sosedske odnose, pa tudi gradnjo miru, preprečevanje konfliktov, med drugim prek krepitve zaupanja in mediacije ter vključujočega in celovitega izobraževanja, ter medosebne stike, svobodo medijev in komunikacijo;

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;	(d) okrepiti gospodarski, socialni in teritorialni razvoj ter kohezijo, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, zmanjšati revščino in regionalna neravnovesja, spodbujati socialno varstvo in vključevanje s krepitvijo državnih struktur za regionalno sodelovanje, malih in srednjih podjetij ter zmogljivosti za pobude na podlagi skupnosti, podpirati naložbe na podeželju ter izboljšati poslovno in naložbeno okolje;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da)  okrepiti varstvo okolja, povečati odpornost na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, s tem pa ustvariti zaposliltvene priložnosti, zlasti za mlade;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje.	(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje, tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti in zmanjševanjem regionalnih neravnovesij.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 14 500 000 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 663 401 000 EUR v tekočih cenah).

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI].	2. Določen delež zneska iz odstavka 1 se uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvrševanju programa, kar zajema dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter podpore institucionalni krepitvi in vzpostavljanju upravne zmogljivosti, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja.	1. Pri uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. [Uredba NDICI] se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje.	2. Uredba (EU) .../... [Uredba NDICI] se uporablja za dejavnosti, ki potekajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30,, Evropskem socialnem skladu plus31 in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32.	4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32 in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu.
__________________	__________________
30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.	30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).	31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.	32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

 

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija določen delež sredstev IPA III nameni temu, da upravičenke iz Priloge I pripravi na sodelovanje v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF), predvsem v Evropskem socialnem skladu (ESF).

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. [ESRR]32 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena10(3) [Uredbe ETC]. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC].	5. [ESRR]32 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami in eno ali več državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena 10(3) [Uredbe ETC], pri čemer lahko prispevek v okviru instrumenta IPA III znaša največ 85 %. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC].
________________________	_____________________
32 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.	32 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedel, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost.	8. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se uporabil, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost.

 

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Splošni okvir za izvajanje te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.	1. Celovit okvir za uporabo te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in splošnim okvirom politike širitve.
	Podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija zagotovita usklajevanje med zunanjim delovanjem Unije in širitveno politiko v okviru ciljev politike iz člena 3.
	Komisija usklajuje načrtovanje programov v okviru te uredbe, v to pa ustrezno vključi tudi ESZD.
	Okvir politike širitve je podlaga za zagotavljanje pomoči.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja33 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.	2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja, preprečevanja in reševanja konfliktov v zvezi s človekovimi pravicami, migracij in prisilnih izginotij, varnosti, socialne in regionalne kohezije, zmanjševanja revščine ter enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja33 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Z njimi bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje.
__________________	____________________
33 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.	33 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja.35 Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov.	3. Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in preprečujejo podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja.35 Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč je usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju.
_________________	_________________
35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.	35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija ravna v partnerstvu z upravičenkami. To partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe, pa tudi organizacije civilne družbe, ki lahko pomembno prispevajo k fazam oblikovanja, izvajanja in spremljanja.
	Komisija spodbuja usklajevanje med ustreznimi deležniki. Pomoč IPA III povečuje zmogljivost organizacij civilne družbe, tudi kadar gre za neposredne upravičenke do pomoči.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Poglavje 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
IZVAJANJE	PROGRAMSKI OKVIR IN IZVAJANJE

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljev iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije.	1. Ta uredba se dopolni s programskim okvirom IPA, s katerim se uvedejo dodatne določbe o tem, kako naj se uresničujejo specifični cilji iz člena3. Programski okvir IPA določi Komisija, in sicer z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 3 tega člena.
	Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno pred začetkom programskega obdobja predloži ustrezne programske dokumente. V teh dokumentih so določene okvirne dodelitve, predvidene po posameznih tematskih sklopih in, kadar so na voljo, po državi/regiji, vključujejo pa tudi pričakovane rezultate in izbrani način pomoči.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Evropski parlament in Svet letne odobritve odobrita v okviru omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne nacionalne strategije in sektorske politike.	V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne resolucije in stališča Evropskega parlamenta in nacionalne strategije in sektorske politike.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ne glede na odstavek 4 Komisija sprejme programski okvir IPA z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda v odboru iz člena 16.	3. Ne glede na odstavek 4 tega člena Komisija programski okvir IPA sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14, vključno z načinom za uveljavitev načela pravične delitve. Programski okvir IPA poteče najpozneje 30. junija 2025. Komisija na podlagi vmesne ocene iz člena 32 [Uredbe NDICI] ob zagotavljanju doslednosti z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta do 30. junija 2025 sprejme nov programski okvir IPA. Komisija lahko po potrebi preveri tudi učinkovitost izvajanja programskega okvira IPA, zlasti kadar pride do bistvenih sprememb v okviru politike iz člena 6 in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Programski okvir IPA vključuje kazalnike za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem.	5. Programski okvir IPA temelji na jasnih in preverljivih kazalnikih smotrnosti iz Priloge IV k tej uredbi za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem, med drugim napredka in rezultatov na naslednjih področjih:
	(a) demokracija, pravna država ter neodvisen in učinkovit pravosodni sistem;
	(b) človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin;
	(c) enakost spolov in pravice žensk;
	(d) boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;
	(e) sprava, graditev miru, dobri sosedski odnosi;
	(f) svoboda medijev.
	Komisija v svoja letna poročila vključi napredek, ugotovljen na podlagi teh kazalnikov.
	O pristopu, ki temelji na smotrnosti, iz te uredbe potekajo redne izmenjave mnenj v okviru Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Ocenjevanje
	1. Komisija na podlagi vmesne ocene sprejme nov programski okvir IPA in najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter kakršnimi koli ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe.
	2. V poročilu o vmesni oceni se preučijo tudi učinkovitost, dodana vrednost, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja doslednost in nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe.
	3. Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšati uporabo financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Uredbe.
	4. Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.
	5. Komisija rezultate ocenjevanj in svoje pripombe sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.
	6. Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji, in sicer v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami.
	7. Komisija poročilo o vmesni oceni iz tega člena predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, v katerih so, če je ustrezno, določene potrebne spremembe te uredbe.
	8. Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz tega člena.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7b
	Začasna ukinitev pomoči Unije
	1. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, ali nenehno nazaduje pri izpolnjevanju enega ali več københavnskih meril – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.
	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.
	3. V primeru delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7c
	Upravljanje
	Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. Podpredsednica/visoka predstavnica in ESZD skozi celoten cikel načrtovanja programov, načrtovanja in uporabe instrumenta sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije. Podpredsednica/visoka predstavnica, ESZD in Komisija pripravijo vse osnutke sklepov v skladu s postopki Komisije in jih predložijo v sprejetje.
	Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanju instrumentov za zunanje financiranje, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvedbeni ukrepi in metode	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti].	1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja IIIa.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Posredno upravljanje se lahko ukine, če upravičenka dodeljenih sredstev ne more ali ne želi upravljati v skladu z veljavnimi pravili, načeli in cilji iz te uredbe. Če upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali če krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, lahko Komisija na specifičnih področjih politike ali pri specifičnih programih s posrednega upravljanja s strani te upravičenke preide na posredno upravljanje s strani enega ali več pooblaščenih subjektov, ki niso upravičenka, ali na neposredno upravljanje.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči (na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev).

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija zagotovi, da je Evropski parlament ves čas v celoti vključen v obravnavo vprašanj, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, med drugim v vse predvidene bistvene spremembe ali dodelitve.

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Pogoj za izplačilo splošne ali sektorske proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko.
	Komisija uporabi merila za pogojevanje proračunske podpore iz člena 23(4) Uredbe (EU) .../... [Uredbe NDICI]. V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko, Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje ali začasno ukinitev financiranja Unije v obliki proračunske podpore.
	Ponovno uvedbo pomoči Komisije po začasni ukinitvi, navedeni v tem členu, spremlja ciljno usmerjena pomoč nacionalnim revizijskim organom.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Poglavje III a (novo) – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poglavje IIIa
	Izvajanje

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Akcijski načrti in ukrepi
	1. Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
	2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.
	Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.
	Če se pojavijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 Uredbe ... [Uredbe NDICI], v katerih se določijo posebni ukrepi, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.
	3. Za izvedbo ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) Uredbe ... [Uredbe NDICI] se lahko uporabijo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.
	4.  Za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) Uredbe ... [Uredbe NDICI] pa lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči.
	5. Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
	V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8b
	Podporni ukrepi
	1. Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
	2. Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 8c, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. V okviru podpornih ukrepov lahko financiranje Unije krije:
	(a) študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki;
	(b) dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov;
	(c) odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije in prepoznavnostjo teh prednostnih nalog.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8c
	Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov
	1. Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe v skladu s finančno uredbo.
	2. Da se zagotovi skladnost zunanjega delovanja Unije, Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi teh akcijskih načrtov in ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta.
	Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju akcijskega načrta ali ukrepa, v vsakem primeru pa v dveh mesecih po tem, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o naravi in okoliščinah akcijskega načrta ali ukrepa ter razlogih za njuno sprejetje, tudi glede njune komplementarnosti s sedanjim in načrtovanim odzivom Unije.
	3. Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 7, sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih ciljev, za dosego katerih si je treba prizadevati, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov.
	4. Pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, se v skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU1a Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS1b, v zvezi z vsemi ukrepi ustrezno preveri, kako bodo vplivali na človekove pravice, družbo in okolje, med drugim na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, to preverjanje pa po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje.
	Pri izvajanju sektorskih programov se, kadar je to ustrezno, uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, na človekove pravice in na družbo. Komisija poskrbi za to, da so v te presoje vključeni deležniki in da so rezultati teh presoj javno dostopni.
	__________________
	1a Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
	1b Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8d
	Načini sodelovanja
	1.  Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij, ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
	2.  Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.
	3.  Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) Uredbe ...[Uredbe NDICI] letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.
	4.  Ukrepi, financirani na podlagi tega instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.
	5.  Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno lahko razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.
	6.  Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.
	7.  Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko med drugim poteka v obliki:
	(a)  tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji;
	(b)  ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;
	(c) prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva;
	(d)  programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;
	(e)  prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji;
	(f)  subvencij obrestne mere.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 8 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8e
	Oblike financiranja Unije in načini uporabe
	1.  Financiranje Unije se lahko zagotavlja z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:
	(a)  nepovratnimi sredstvi;
	(b)  javnimi naročili za storitve, blago ali dela;
	(c)  proračunsko podporo;
	(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;
	(e)  finančnimi instrumenti;
	(f)  proračunskimi jamstvi;
	(g)  mešanim financiranjem;
	(h)  odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;
	(i)  finančno pomočjo;
	(j)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.
	2. Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.
	3.  Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:
	(a) nepovratna sredstva majhne vrednosti za zagovornike človekovih pravic in za mehanizme za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, za financiranje nujnih zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru;
	(b) nepovratna sredstva, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, ki jih zaznamujejo resno pomanjkanje temeljnih svoboščin, ogroženost demokratičnih institucij, zaostrovanje krize, oboroženi konflikti, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena oziroma v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki so vključeni v krizni dialog in dialog v zvezi z oboroženimi konflikti, spravo in graditvijo miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1.000.000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev;
	(c) nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.
	(d) Majhni projekti, kot so opisani v členu 23a Uredbe ... [Uredbe NDICI].
	Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovim pravicam, enakosti spolov, socialnemu vključevanju, človekovemu razvoju in pravni državi ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in izboljšano upravljanje ter dopolnjuje prizadevanja partnerjev za boljše pobiranje in boljšo porabo, da se podprejo trajnosten in vključujoč socialno-ekonomski razvoj, ki bo koristil vsem, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti mladim, zmanjševanje neenakosti in izkoreninjenje revščine, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalna gospodarstva ter okoljske in socialne pravice.
	Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države.
	4.  Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.
	Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne zmogljivosti za revizijo, sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšano preglednost ter dostop javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki podpirajo lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.
	5.  Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.
	6.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.
	K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
	7. Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.
	8. Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.
	9.  Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.
	10.  Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 8 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8f
	Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti
	1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.
	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
	2.  Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v prvotni proračunski vrstici.
	V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.
	3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke.
	Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za te večletne ukrepe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.
	Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.
	4.  Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe.	4. Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. V takem primeru se odobritve, če ni upravičenih ukrepov, ki bi se financirali v tekočem letu, lahko prenesejo v naslednje leto.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Poglavje VI – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE	SPREMLJANJE, POROČANJE, OCENJEVANJE IN KOMUNICIRANJE

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka instrumenta IPA III pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.	2. (Ne zadeva slovenske različice.)

 

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi.	4. Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi in ocene Komisije glede programov gospodarskih reform.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija poročila o vmesni in končni oceni iz člena 32 Uredbe (EU) .../... [Uredbe NDICI] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu  in jih objavi.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke iz Priloge I v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.	5. Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. Komisija v upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter izboljševanje preglednosti in javnega dostopa do informacij. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah zagotovijo, da se vsa sredstva v okviru posrednega upravljanja dodelijo na pregleden, depolitiziran in nepristranski način, tudi tako, da se ob upoštevanju potreb regij in lokalnih občin pravično porazdelijo.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7a (novo), členov 13 in 15 se prenese na Komisijo.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Demokratična odgovornost
	1. Za okrepitev dialoga med institucijami in službami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, za zagotovitev večje usklajenosti vseh instrumentov za zunanje financiranje ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.
	2. Če naj bi dialog iz odstavka 1 potekal, Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu predložita vse ustrezne dokumente v zvezi z navedenim dialogom. Če se dialog nanaša na letni proračun, se predložijo konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 8c, informacije o sodelovanju po državah, regijah in tematskih področjih ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja in jamstvu za zunanje delovanje.
	3. Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.
	4. Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 7c, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 15 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil	Sprejetje nadaljnjih pravil

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16.	1. V zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja se z delegiranimi akti sprejmejo posebna pravila.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.	2. Komisija akcijske načrte in ukrepe sprejme s sklepom v skladu s finančno uredbo.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 16	črtano
Odbor
1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za instrument za predpristopno pomoč). Navedeni odbor je odbor v smislu [Uredbe (EU) št. 182/2011].
2.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
3.  Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.
4.  Odbor IPA III pomaga Komisiji in je pristojen tudi za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.
5.  Odbor IPA III ni pristojen za prispevek v program Erasmus+, kot je določeno v členu 5(3).

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 17 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje	Informiranje, komuniciranje, prepoznavnost in oglaševanje

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI].	1. Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:
	(a) v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije; ter
	(b) promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije.
	Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter Prilog II in III.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporablja se od 1. januarja 2021.	Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;	(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve ustreznih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, vključno s pravicami otroka, enakosti spolov, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike;  izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;	(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike ter krepitev večstranskih gospodarskih institucij; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti, socialna kohezija ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja;	(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru, dobre sosedske odnose in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, odgovornost, mednarodno pravosodje, graditev miru in krepitev zaupanja, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM), ter podpiranju razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja, krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) izboljšanju zmogljivosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja;	(e) povečanju zmogljivosti, neodvisnosti in pluralnosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja. V zvezi s pomočjo si je treba prizadevati, da bo dostopna kar najširšemu krogu organizacij v upravičenkah.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o državni pomoči;	(f) spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o SZVP, javnem naročanju in državni pomoči;

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;	(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in športu. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne, vključujoče predšolske vzgoje in varstva v skupnosti ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; opolnomočenje otrok in mladih ter omogočanje, da v celoti uresničijo svoj potencial; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje in telesne dejavnosti ter podpiranje naložb v infrastrukturo za izobraževanje, usposabljanje in šport, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;	(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in mednarodno dogovorjenih standardov na celotnem ozemlju, vključno s spodbujanjem spoštovanja ključnih načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;	(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti, odprava neenakosti in revščine ter spodbujanje prehoda z institucionalnega varstva na varstvo v družini in skupnosti. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih družinskih storitev in storitev v skupnosti, kot so vključujoča predšolska vzgoja in varstvo brez segregacije, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite. Dejavnosti, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, institucionalizacije ali družbene izključenosti, se ne podpirajo;

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;	(j) spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU, čezmejne povezave, ustvarjanje delovnih mest, prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;	(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;	(m) prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(p) povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij.	(p) povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije z namenom povečanja zmogljivosti za izvoz na trg Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka p a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(pa) spodbujanju dejavnosti in izboljšanju dolgoročnih strategij in politik za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima.

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;	(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje, pa tudi prehoda na socialne storitve v družini in skupnosti;

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami;

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) spodbujanju turizma ter kulturne in naravne dediščine;	(e) spodbujanju turizma, športa ter kulturne in naravne dediščine;

Predlog spremembe  108

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) vlaganju v mlade, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;	(f) vlaganju v mlade, šport, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;

Predlog spremembe  109

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;	(g) spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;

Predlog spremembe  110

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe;

Predlog spremembe  111

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka g b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(gb) spodbujanju čezmejnega sodelovanja med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM);

Predlog spremembe  112

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) izboljšanju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in izmenjave informacij za olajšanje preiskav in pregona čezmejnega organiziranega kriminala in povezanih primerov gospodarskega in finančnega kriminala in korupcije, nedovoljene trgovine in tihotapljenja;

Predlog spremembe  113

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev:	Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in letne dinamike v zvezi z njimi se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk:

Predlog spremembe  114

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Sestavljeni kazalnik prizadevanj partneric, povezanih s spravo, graditvijo miru, dobrimi sosedskimi odnosi in mednarodnimi obveznostmi, enakostjo spolov in pravicami žensk.

Predlog spremembe  115

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b.  Kazalnik odsotnosti nasilja v povezavi z zmanjšanjem vzrokov konfliktov (npr. politična ali ekonomska izključenost) na podlagi izhodiščne ocene.

Predlog spremembe  116

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. Delež državljanov upravičenk, ki menijo, da so dobro obveščeni o pomoči Unije v skladu s to uredbo (vir: Evropska komisija).

Predlog spremembe  117

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Stopnja in letna dinamika usklajevanja s sklepi in ukrepi SZVP (vir: ESZD).

Predlog spremembe  118

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP) (vir: ILO) ali stopnja zaposlenosti (vir: nacionalni statistični podatki).	5. Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP), kot jih je navede MOD, izdatki za zdravstvo, dohodkovna neenakost, stopnja revščine, stopnja zaposlenosti in brezposelnosti, kot so navedeni v uradnih nacionalnih statističnih podatkih.

Predlog spremembe  119

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Spremembe Ginijevega koeficienta upravičenke skozi čas.

Predlog spremembe  120

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10. Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU (vir: Evropska komisija).	10. Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih in izvedenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU, kot jih navede Evropska komisija.

Predlog spremembe  121

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – točka 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	10a. Število novih organizacij, ki skozi čas sodelujejo v ukrepih in programih.

Predlog spremembe  122

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni po spolu.	Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni vsaj po starosti in spolu.

OBRAZLOŽITEV

 

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) je od leta 2007 glavni finančni instrument za podporo reformam v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, tj. šestih državah Zahodnega Balkana in Turčiji, njegov namen pa je upravičenke pripraviti na obveznosti, ki so povezane s članstvom v EU. S sredstvi iz instrumenta IPA se podpira pristopni proces, tako da se v državah, ki želijo postati bodoče članice EU, krepijo zmogljivosti in uvajajo pozitivne, nepovratne in dolgoročne spremembe. Pravni okvir druge generacije instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), ki je bil odobren leta 2014, bo potekel 31. decembra 2020.

Splošne opombe

V stališču Parlamenta o skupnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, odraženo v vmesnem poročilu o novem večletnem finančnem okviru (2018/0166R(APP)), je oblikovano njegovo stališče o finančnih sredstvih za uredbo o instrumentu IPA III. V primeru pristopa oziroma pristopov k Uniji bi bilo treba večletni finančni okvir in instrument IPA III pregledati pred letom 2027, da bi se upoštevale s tem povezane zahteve po odhodkih.

Soporočevalca sta seznanjena s predlogom, da bi se finančna sredstva instrumenta IPA za obdobje 2021–2027 v nominalnem smislu povečala na 14,5 milijarde EUR (v tekočih cenah), a sta prepričana, da če dodelitve v realnem smislu ne bodo enake ali višje kot za instrument IPA II za obdobje 2014–2020, ne bo mogoče zagotoviti zadostnih sredstev za obdobje, ki je ključnega pomena za proces pristopa in izvajanje reform, povezanih z EU.

Sredstva iz instrumenta IPA so dolgoročna naložba v evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, učinkovita uporaba sredstev EU pa mora biti zagotovljena s pomočjo strogega nadzora in spremljanja, da se zagotovi, da bodo doseženi rezultati in bo denar davkoplačevalcev učinkovito porabljen.

Brez poseganja v končno odločitev glede predloga, da bi se večina drugih instrumentov EU za zunanje financiranje združila v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), je pomembno, da se politika širitve še naprej financira prek posebnega namenskega instrumenta, hkrati pa je treba zagotoviti zadostno uskladitev in skladnost med instrumenti za zunanje financiranje. Soporočevalca poudarjata, da mora instrument IPA ostati samostojen instrument zaradi posebne narave širitvenega procesa v okviru zunanjega delovanja, ki temelji na strategiji za Zahodni Balkan in odnosih s Turčijo.

Nadalje sta prepričana, da bi bilo treba sredstva iz instrumenta IPA za čezmejno sodelovanje z državami članicami EU v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) omejiti in spremljati, da se zagotovi bolj uravnotežen soprispevek. Tako bi zagotovili, da ne bodo nadomestila, temveč dopolnjevala in spodbujala obstoječe ali potencialno sodelovanje med upravičenkami do IPA v okviru tematskih prednostnih nalog iz Priloge III.

Bolj jasna strateška usmeritev

Za države kandidatke mora biti tretja generacija instrumenta IPA oblikovana tako, da bo delovala kot odskočna deska za izvajanje prihodnjega kohezijskega okvira po njihovem pristopu k EU; za potencialne države kandidatke pa mora postaviti temelje za pripravo na reforme, povezane s pristopnimi pogajanji.  Bistveno je zagotoviti nemoten prehod z instrumenta IPA II na instrument IPA III in – po pristopu novih članic – z instrumenta IPA III na okvir evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

S predpristopno pomočjo je treba še naprej podpirati medsektorske in na EU osredotočene politične, institucionalne, pravne, upravne in družbeno-gospodarske reforme v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah. Te reforme temeljijo na københavnskih merilih, pogojevanju in postopnem usklajevanju s pravili, standardi in politikami Unije.

Sredstva bi bilo treba preusmeriti, da bi se upoštevale specifične temeljne potrebe in zapoznele bistvene reforme v vsaki od zadevnih držav. Instrument IPA III mora – poleg večjega poudarka na uveljavljenih prednostnih nalogah instrumenta IPA, ki zajemajo pravno državo, temeljne pravice, dobro upravljanje, socialno in ekonomsko kohezijo ter temeljito pripravo v okviru vseh 35 poglavij pravnega reda EU, vključno z usklajevanjem s SZVP – okrepiti odpornost prejemnikov na področjih migracij, varnosti, enakosti spolov, varstva podnebja in olajševanja trgovine.

Nadalje mora dati večji poudarek na socialno razsežnost politike širitve s spodbujanjem kohezije in zbliževanja glede pravic in načel iz evropskega stebra socialnih pravic. Poleg tega, da se pri izvajanju instrumenta IPA večji poudarek nameni socialnemu tržnemu gospodarstvu ter socialni in regionalni koheziji, je treba pri njegovem vmesnem pregledu upoštevati tudi socialno razsežnost in jo oceniti na podlagi jasnih in merljivih kazalnikov, kot je Ginijev koeficient.

EU mora svoja prizadevanja preusmeriti v krepitev demokratizacije, tako da krepi zmogljivosti parlamentov, civilne družbe in medijev, hkrati pa podpira ukrepe za pristen politični dialog in spravo kot pogoja za mir. V tem pogledu ima zelo pomembno vlogo čezmejno sodelovanje, ki izboljšuje dialog, sosedske odnose, regionalno povezljivost in gospodarsko povezovanje.

Večja vloga Evropskega parlamenta

Medtem ko je vloga Parlamenta podati splošno usmeritev in zagotavljati nadzor nad instrumenti za zunanje financiranje in ne njihovo „mikroupravljanje“, soporočevalca poudarjata, da je treba ohraniti vlogo Evropskega parlamenta in dolžnost Komisije, da Parlament redno, pravočasno in v celoti vključuje.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru vmesnega pregleda instrumenta IPA II, poročevalca predlagata, da se Evropski parlament še bolj vključi, ne da bi to upočasnilo sprejemanje odločitev, in sicer tako da se v večji meri uporablja postopek za delegirane akte.

Poročevalca sta poleg tega prepričana, da bi morala za programski okvir veljati samoderogacijska klavzula, s katero bi bil zagotovljen njegov dejanski vmesni pregled.

Bistveno je, da se stališča Evropskega parlamenta na področjih, kjer ima Parlament lastne programe pomoči (kot so krepitev zmogljivosti, mediacija in opazovanje volitev), pri splošnem načrtovanju programov v celoti upoštevajo.

Večja vključenost civilne družbe in lokalnih organov

Zlasti je pomembno, da se sredstva dodelijo na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin.

Soporočevalca poudarjata, da imajo delegacije EU na terenu ključno vlogo pri zagotavljanju pravilne uporabe in prepoznavnosti financiranja EU ter pri vključevanju širokega kroga ustreznih organizacij civilne družbe in lokalnih organov v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči.

Pristop, ki temelji na smotrnosti

Večja sprememba v predlaganem programskem okviru je prehod z dodelitev po posamezni državi na dodelitve, ki temeljijo na prednostnih nalogah, v skladu z načelom poštene delitve, tj. načrtovanja IPA prek petih sklopov, ki odražajo specifične cilje in smotrnost.

Soporočevalca podpirata večjo prožnost, ki je posledica prehod s finančnih sredstev za posamezne države na dodelitve glede na tematske prednostne naloge posameznega sklopa in pristop, ki temelji na smotrnosti. Programski okvir instrumenta IPA III in njegov okvir smotrnosti, ki temelji na potrebah in merilih smotrnosti ter načelu pravične delitve, bi bilo treba s pomočjo delegiranih aktov med pripravo, izvajanjem in ocenjevanjem instrumenta IPA III udejanjiti in izpopolniti.

Večje pogojevanje

Poročevalca sicer podpirata okrepljen pristop, ki temelji na smotrnosti, a predlagata, da se poveča pogojevanje pomoči v okviru instrumenta IPA, in sicer tako, da se predvidi možnost začasne ukinitve predpristopne pomoči v primeru kršitve načel demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zavez, sprejetih z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. V zvezi s tem se lahko kot primer uporabi mehanizem za spremljanje, začasno ukinitev in ponovno vzpostavitev iz splošne sheme preferencialov (GSP) EU.

V skladu s členoma 2 in 49 in po analogiji s členom 7 Pogodbe o Evropski uniji bi morala biti bodočim državam članicam EU v primeru kršenja temeljnih vrednot EU in nazadovanja na področju pravne države pomoč Unije začasno ukinjena. V skladu s pravilom dobrega finančnega poslovodenja iz finančne uredbe (št. 966/2012) bi morala Komisija v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti plačila začasno ukiniti tudi v primeru sistemskih napak, zaradi katerih bi lahko bili postavljeni pod vprašaj zakonitost in pravilnost transakcij.

Soporočevalca opozarjata, da je treba uporabljati in izvajati pogojevanje na politični in projektni ravni ter okrepiti sistematično spremljanje in ocenjevanje občutljivih programov in projektov. Letne dodelitve morajo temeljiti na izvedljivem okviru spremljanja in ocenjevanja, ki se vzpostavi z delegiranim aktom, in podrobnem izvajanju sistema smotrnosti, ki bo odražal dosežen napredek ali pač njegovo pomanjkanje.

Poročevalca – ob upoštevanju zaostankov in zamud pri izvajanju instrumentov IPA I in II – pozivata, naj se ohrani prožnost za prenos in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, hkrati pa spodbujata Komisijo, naj ponovno razmisli o ponovni uvedbi neposrednega upravljanja, kjer je to potrebno, zlasti za boj proti korupciji na visoki ravni in organiziranemu kriminalu ter za krepitev civilne družbe in medijske svobode.

V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z državami upravičenkami, mora biti proračunska podpora zmanjšana ali začasno ukinjena. Večje pogojevanje proračunske podpore, ki bi temeljila na napredku pri reformah in dobrem upravljanju, mora biti povezano s ciljno usmerjeno pomočjo, ki bi spodbujala razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne revizijske zmogljivosti ter večjo preglednost in javni dostop do informacij.

Večja prepoznavnost

Glede na to, da je podpora v okviru instrumenta IPA usmerjena v države, ki želijo postati članice EU, soporočevalca pozivata k bolj ciljno usmerjenim komunikacijskim prizadevanjem, da bi zagotovili prepoznavnost financiranja EU, omogočili boljše spremljanje in izkoriščanje naložb EU. Komisija, delegacije EU na terenu in upravičenke do IPA bi morale izboljšati obveščanje o rezultatih pomoči EU, da bi prispevale k boljšemu razumevanju tega, kako koristna je pri izboljševanju življenja državljanov.

Uskladitev splošnih pravil, ki veljajo za zunanje financiranje

Politiko širitve je sicer treba še naprej podpirati z namenskim instrumentom, a določbe instrumenta IPA III bi morale biti skladne s splošno strukturo financiranja zunanjega delovanja Unije. V skladu z izidom glasovanja v odboru AFET o instrumentu IPA III ustrezne horizontalne določbe te uredbe, ki bi jih bilo treba na plenarnem zasedanju uskladiti z določbami NDICI, zajemajo pravila o akcijskih načrtih, ukrepih in načinih uporabe, ocenjevanje ter upravljanje in demokratično odgovornost.

 

 

 

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (4.12.2018)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

Pripravljavec mnenja: David Borrelli

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predlog spremembe:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Cilji instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta pripraviti upravičenke iz Priloge I na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu. Zato je namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI).	(2) Cilji instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta pripraviti upravičenke iz Priloge I na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu. Zato je namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje in je skladen s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI).

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.	(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk ob spoštovanju načela asimetričnega in naprednega povezovanja za zagotovitev nemotenega preoblikovanja za nestabilna gospodarstva držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. Pomoč bi morala prav tako podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic16. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.	(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. Pomoč bi morala prav tako podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic16. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije. Spodbujati bi morala tudi dobre sosedske odnose, spravo in regionalno sodelovanje. Okrepiti bi morala njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje, spodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom EU, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
_________________	_________________
16 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.	16 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.	(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform, zlasti v zvezi z okrepitvijo gospodarskega in carinskega sodelovanja, ter skupnim ukrepom za boj proti korupciji, tihotapljenju, pranju denarja in ponarejanju.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Komisija bi morala spodbujati upravičenke iz Priloge I, naj sodelujejo z delom Unije v zvezi s spodbujanjem multilateralizma in nadaljnjo krepitvijo mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.	(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, neodvisnostjo sodstva, preglednostjo, javnimi naročili, konkurenco, državno pomočjo, intelektualno lastnino in tujimi investicijami, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati izvajanje parlamentarnega nadzora.	(12) Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati izvajanje parlamentarnega nadzora ter proaktivno vlogo nacionalnih parlamentov v procesu pristopa k EU in spoštovanje pristopnih meril.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe ter prizadevanje za svetovno ureditev na podlagi pravil in vrednot, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Ukrepi v okviru te uredbe bi morali prispevati tudi k trgovinskim vidikom zunanjih odnosov Unije, na primer pobudam Pomoč za trgovino, sodelovanju s tretjimi državami v zvezi s primerno skrbnostjo v oskrbovalni verigi za kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato in proces Kimberley, trajnostnemu sporazumu, spremljanju zavez tretjih držav v okviru uredbe o splošnem sistemu preferencialov, da bi zagotovili politično skladnost na ravni EU ter ohranili in spodbujali trgovinska pravila in ureditve v večstranskem okviru.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.	(17) Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 v sodelovanju z Evropskim parlamentom pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.	(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Znaten napredek, ki bi ga upravičenke dosegle pri odpiranju svojega gospodarskega okolja v skladu s Pogodbama EU in sporazumi STO ter pri izvajanju veljavnih sporazumov z Unijo v celoti, bi bil pozitiven korak v smeri članstva v Uniji.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.	(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Prehod bi bilo treba ustaviti, če se bodo sredstva EU uporabljala neučinkovito, zaradi česar bi prišlo do znatnih pomanjkljivosti ustreznih obveznosti. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.	(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, zlasti trgovinskimi odnosi med Unijo in upravičenkami iz Priloge I. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.	(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje, protekcionizem ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.	1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale pravni red in vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;	(b) povečati učinkovitost javne uprave, zagotoviti neodvisnost sodnikov, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh, tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine;

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije ter utrditi spravo in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;	(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, tudi z namenom v celoti izkoristiti instrumente dvostranskega gospodarskega povezovanja, ki so vključeni v stabilizacijsko-pridružitvene sporazume, ter utrditi spravo in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;	(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj in sodelovanje, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja, harmonizacijo sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e)  podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje.	(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje, tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti ter bojem proti tihotapljenju in ponarejanju.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Splošni okvir za izvajanje te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.	1. Splošni okvir za izvajanje te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, ugotovitve in sklepi skupin za spremljanje, misij in delegacij Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Uravnotežena, depolitizirana in nediskriminatorna porazdelitev sredstev se zagotovi po vsej državi, pa tudi na vseh ravneh družbe.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljev iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije.	1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljev iz člena 3. Programski okvir IPA Komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.	Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upošteva potreben dodatni napredek posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform, ob upoštevanju potrebe po trajnostnem gospodarskem razvoju in rasti, dobrem poslovnem in naložbenem okolju in fiskalni konsolidaciji. Komisija napredek redno spremlja in ocenjuje.
	Pomoč Unije se ustavi ali delno ustavi v primeru nezadovoljivega napredka pri uresničevanju posebnih ciljev, kot je navedeno v členu 3, ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Komisija pod enakimi pogoji in na poziva Evropskega parlamenta preuči ustavitev ali delno ustavitev pomoči Unije in poroča o tem, pri čemer navede utemeljitev za odločitev.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Komisija izvaja podroben nadzor med splošnim postopkom izvajanja projektov prek trdnega in doslednega mehanizma ter zagotavlja kvalitativno in kvantitativno analizo in spremlja napredek v zvezi s postavljenimi cilji, da bi se zagotovili večja odgovornost in preglednost ter boljše usmerjanje odhodkov v okviru sredstev. Evropski parlament je pooblaščen za predložitev zahteve Komisiji za preučitev specifičnih primerov, v katerih upravičenke ne upoštevajo postopka, določenega v tej uredbi, in sprejetje potrebnih ukrepov, če so prisotni upravičeni elementi.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;	(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in izražanja ter varstvom podatkov;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;	(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;	(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov ter kolektivnega pogajanja na podlagi delovnih standardov MOD na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;	(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 –uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev:	Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka, ki so ga dosegle upravičenke:

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Priloga IV –odstavek 1 –točka 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	10a. Sprava, dobri sosedski odnosi in mednarodne obveznosti.

 

 

 

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	INTA 2.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	David Borrelli 9.7.2018
Obravnava v odboru	5.11.2018
Datum sprejetja	3.12.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	David Borrelli, David Campbell Bannerman, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Klaus Buchner, Sajjad Karim, Ralph Packet, Pedro Silva Pereira, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Birgit Collin-Langen, Jonás Fernández, Gabriel Mato, Alojz Peterle, Kosma Złotowski

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27	+
ALDE	Nadja Hirsch
ECR	David Campbell Bannerman, Sajjad Karim, Ralph Packet, Kosma Złotowski
GUE/NGL	Eleonora Forenza, Emmanuel Maurel
NI	David Borrelli
PPE	Reimer Böge, Birgit Collin-Langen, Santiago Fisas Ayxelà, Christophe Hansen, Gabriel Mato, Alojz Peterle, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler
S&D	Jonás Fernández, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira

 

2	-
ENF	France Jamet
GUE/NGL	Anne-Marie Mineur

 

2	0
VERTS/ALE	Klaus Buchner, Heidi Hautala

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

MNENJE Odbora za proračun (22.11.2018)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

Pripravljavka mnenja: Ivana Maletić

 

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Instrument za predpristopno pomoč ima pomembno vlogo kot glavni instrument za pripravo kandidatk in potencialnih kandidatk na pogajanja in polnopravno članstvo. S širitvenim procesom se utrjujejo mir, demokracija in stabilnost v Evropi ter izboljšuje položaj Unije pri odzivanju na svetovne izzive.

Instrument za predpristopno pomoč je v proračunu EU opredeljen kot glavni element politike zunanjega delovanja in bi moral biti tesno povezan z drugimi programi zunanjega delovanja. Poleg tega je treba zagotoviti njegovo skladnost z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije.

Instrument za predpristopno pomoč III upošteva nove izzive, kot so migracije, varnost, varstvo okolja in podnebne spremembe, zato pripravljavka mnenja podpira predlog Evropske komisije, da bi novemu instrumentu dodelili 1,2 krat več sredstev kot instrumentu za predpristopno pomoč II iz sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Pripravljavka mnenja poudarja pomen strateškega načrtovanja in merjenja uspešnosti v okviru novega instrumenta za predpristopno pomoč III ter potrebo po večji prožnosti pri odzivanju na nepredvidljive izzive in krize.

Instrument za predpristopno pomoč II je prispeval k izvedbi reform na najpomembnejših področjih, kot so sodstvo, boj proti korupciji, javna uprava in socialna vključenost, podprl pa je tudi postopno uskladitev z zakonodajo in standardi EU. Z instrumentom za predpristopno pomoč III pa je treba bolje podpreti večjo usmerjenost v gospodarski razvoj in večjo konkurenčnost ter krepitev demokratičnih institucij in reforme javne uprave.

Komisija bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, da bi zlasti v prvih letih pospešila črpanje sredstev iz tega instrumenta in tako preprečila strukturne zaostanke pri sklepanju pogodb in plačilih. Splošno strukturo instrumentov ter upravne in finančne postopke bi bilo treba poenostaviti ter nuditi več tehnične pomoči, da bi podprli krepitev zmogljivosti, pripravo projektov, sklepanje pogodb in izvajanje.

Pripravljavka mnenja poudarja pomen skladnosti notranjih in zunanjih politik Unije ter samih zunanjih instrumentov za ustvarjanje sinergij in visoke dodane vrednosti EU ter njihovo dopolnjevanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. Pomoč bi morala prav tako podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.	(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. Pomoč bi morala prav tako podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije, da bi presegle geografske in kulturne ovire, razvile dobre sosedske odnose in dosegle spravo. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
__________________	__________________
17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.	17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj.	(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti in obrambe je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 vsaj 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev, ter letnega cilja 30 %, takoj ko bo mogoče, najkasneje pa do leta 2027. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 20 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Pri čezmejnem onesnaževanju bi bilo treba sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč prednostno nameniti za pripravo in izvajanje projektov, s katerimi bi to onesnaževanje odpravili. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Ukrepi na podlagi tega instrumenta bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 kot univerzalne agende, h kateri so EU in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke iz Priloge I.	(14) Ukrepi na podlagi tega instrumenta bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 kot univerzalne agende, h kateri so EU in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke iz Priloge I. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti ciljem trajnostnega razvoja št. 1 „Odprava revščine“, št. 5 „Enakost spolov“, št. 7 „Cenovno dostopna in čista energija“, št. 8 „Dostojno delo in gospodarska rast“, št. 9 „Industrija, inovacije in infrastruktura“, št. 10 „Zmanjšanje neenakosti“, št. 11 „Trajnostna mesta in skupnosti“, št. 13 „Podnebni ukrepi“ ter št. 16 „Mir, pravičnost in močne institucije“.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.	(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Pomoč bi morala biti usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.	(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi k boljši in učinkovitejši uporabi sredstev spodbujala tiste, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo, doseganjem pozitivnih sprememb v socialno-ekonomskem okolju in odzivom na trenutne izzive dokazali, da so zavezani reformam.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.	(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Če se izkaže, da se te zmogljivosti razvijajo v negativno smer, bi bilo treba ustaviti ali razveljaviti prehod k posrednemu upravljanju s strani upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Izvajanje bi bilo treba pospešiti, Komisija pa bi morala upravičencem nuditi tehnično pomoč pri vzpostavitvi trdnega sistema finančnega upravljanja in nadzora ter izgradnji zmogljivosti za pripravo nabora projektov, pri postopkih sklepanja pogodb in spremljanja ter izvajanju strukturnih reform, s katerimi bodo podprli doseganje ciljev in uspešnost instrumenta za predpristopno pomoč.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.	(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja, pri tem pa preprečevati podvajanje ciljev in prekrivanje. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost, močno povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in zunanjim delovanjem, viri financiranja in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.	(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost, obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in čezmernim sklepanjem pogodb.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;	(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj ter konkurenčnost s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, izboljšati poslovno in naložbeno vzdušje, spodbujati pametno specializacijo, razvoj znanja in spretnosti, raziskave in inovacije ter ustvarjati zaposlitvene priložnosti, zlasti za mlade;

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 14 500 000 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 663 401 000 EUR v tekočih cenah).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI].	2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave (pomoč pri pripravi in oceni projekta), podpore pri krepitvi institucij in izgradnjo upravnih zmogljivosti za učinkovito upravljanje, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI].

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.	2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Pri čezmejnem onesnaževanju je treba sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč prednostno nameniti pripravi in izvajanju projektov, s katerimi bo čezmejno onesnaževanje odpravljeno.
__________________	__________________
34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en	34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja35. Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov.	3. Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja35. Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč morala biti usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju.
__________________	__________________
35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en	35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev koordinacije in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in finančne institucije, agencije ter donatorji, ki niso iz Unije.	4. Komisija skupaj z državami članicami sprejme tudi potrebne ukrepe za zagotovitev koordinacije in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in finančne institucije, agencije, donatorji, ki niso iz Unije, ter predstavniki civilne družbe.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.	Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam, napredek pri izvajanju teh reform in rezultate, ki se dosegajo pri izpolnjevanju pristopnih meril, pozitivne spremembe socialno-ekonomskega okolja in odziv na sedanje izzive.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe.	4. Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. Če ni primernih ukrepov, ki bi se financirali v aktualnem letu, je mogoče v tem primeru prenesti odobritve v naslednje leto.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja;	(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja; prispevanju k obrambi in kibernetski obrambi upravičenk iz Priloge I; krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij;

 

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 2.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Ivana Maletić 11.7.2018
Obravnava v odboru	25.9.2018
Datum sprejetja	21.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karine Gloanec Maurin, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27	+
ALDE	Jean Arthuis, Gérard Deprez
ECR	Zbigniew Kuźmiuk
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
VERTS/ALE	Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

 

4	-
ECR	Bernd Kölmel
ENF	André Elissen, Stanisław Żółtek
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.11.2018)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

Pripravljavka mnenja: Adina-Ioana Vălean

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 30 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Pri čezmejnem onesnaževanju bi bilo treba sredstva iz instrumenta predpristopne pomoči prednostno nameniti za pripravo in izvajanje projektov, s katerimi bi to onesnaževanje odpravili. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.	(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Pomoč bi morala biti usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, opredelitev uvedbe načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Nacionalne strategije in sektorske politike morajo zagotavljati najvišjo raven varstva okolja in narave. Ta cilj bi bilo treba vključiti v te strategije in politike na osnovi ustreznih postopkov presoje vpliva na okolje in javnih posvetov, ki ne bi smeli trajati manj kot 30 dni. Pri presojah bi bilo treba upoštevati tudi morebitni čezmejni vpliv na okolje in naravo.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;	(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic pripadnikov manjšin, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Za nacionalne strategije in sektorske politike iz prvega pododstavka se opravijo ustrezne presoje vpliva na okolje in naravo.
	Nacionalne strategije in sektorske politike, temelječe na postopkih presoje, ki obsegajo tudi javne posvete, vsebujejo ustrezna priporočila za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje in naravo, ki bi lahko nastal zaradi njihovega izvajanja, vključno s čezmejnim postopkom, če se oceni, da bi lahko vplivi segali čez državne meje, prav tako pa se v njih določi ustrezno spremljanje v skladu z ugotovljenimi potrebami vsake od njih.
	Čezmejni postopek vključuje presojo vpliva in javno posvetovanje v sosednji državi, za katero se oceni, da bi lahko zaradi izvajanja teh strategij in sektorskih politik utrpela določen vpliv na okolje in naravo.
	Javno posvetovanje traja vsaj 30 dni.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) krepitvi zmogljivosti za soočanje z varnostnimi in migracijskimi izzivi, vključno z vzpostavitvijo zanesljivega sistema za varovanje meja,  preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim, učinkoviti politiki vračanja in ponovnega sprejema, podeljevanju azila tistim, ki so do njega upravičeni, oblikovanju učinkovitih instrumentov za boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi, prekupčevanju z migranti, pranju denarja in financiranju terorizma; boju proti korupciji ter večji udeležbi Unije v boju proti terorizmu, radikalizaciji in hibridnim grožnjam.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, religije ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;	(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja, zlasti manjšin, ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, religije ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;

 

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 2.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Adina-Ioana Vălean 21.6.2018
Datum sprejetja	20.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Bas Eickhout, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Peter Liese, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Merja Kyllönen, Norbert Lins, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Carlos Zorrinho
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Richard Ashworth, Innocenzo Leontini, Paul Rübig, Kosma Złotowski

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43	+
ALDE	Catherine Bearder, Gerben Jan Gerbrandy, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries, Nils Torvalds
ECR	Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Kosma Złotowski
EFDD	Piernicola Pedicini
GUE/NGL	Merja Kyllönen
PPE	Richard Ashworth, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin Langen, Angélique Delahaye, Christofer Fjellner, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Innocenzo Leontini, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Marijana Petir, Paul Rübig, Annie Schreijer Pierik, Adina Ioana Vălean
S&D	Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Gabriele Preuß, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho
VERTS/ALE	Marco Affronte, Bas Eickhout, Benedek Jávor

 

1	-
EFDD	Julia Reid

 

1	0
NI	Zoltán Balczó

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (21.1.2019)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

Pripravljavec mnenja: Joachim Zeller

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.	(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske, družbene in okoljske spremembe.

 

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Evropska komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ ponovno potrdila trdno, na dosežkih temelječo možnost članstva v EU za Zahodni Balkan16. To je močna spodbuda za celoten Zahodni Balkan in znak zavezanosti EU k njegovi evropski prihodnosti.	(6) Evropska komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ ponovno potrdila trdno, na reformah in dosežkih temelječo možnost članstva v EU za Zahodni Balkan16. To je močna spodbuda za celoten Zahodni Balkan in znak zavezanosti EU k njegovi evropski prihodnosti.
__________________	__________________
16 COM(2018) 65 final, na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018DC0065&rid=1.	16 COM(2018) 65 final, na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018DC0065&rid=1.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. Pomoč bi morala prav tako podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, tudi na podlagi izvajanja makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.	(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Pomoč bi se morala po eni strani osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju svobode medijev, temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic manjšin, spoštovanju in spodbujanju pravic delavcev ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije, pa tudi podpirati ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. Po drugi strani pa bi morala pomoč še naprej podpirati prizadevanja upravičenk za spodbujanje gospodarskega, družbenega in teritorialnega razvoja, pa tudi regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja, pri tem pa postopoma prilagoditi ustrezne politike in prakse EU, zlasti v okviru kohezijske politike, ki prispevajo tudi k izvajanju makroregionalnih strategij Unije. Instrument IPA III bi moral okrepiti tudi njihovo gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem večletnih programov za regionalni razvoj, kmetijstvo in razvoj podeželja, socialne politike in politike zaposlovanja ter razvoj digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.	(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu ter na poti k sodelovanju v kohezijski politiki EU po pristopu, pri tem pa ustrezno upoštevati okoliščine, ki veljajo zanje. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj in primerov najboljše prakse, ki so jih države članice in upravičenke iz Priloge I pridobile v procesu reform.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.	(10) Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje, povečati dostopnost humanitarne pomoči ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi, tihotapljenju migrantov in drugim oblikam kriminala.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.	(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave in okrepitvijo upravne zmogljivosti, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj, varstvo okolja, podnebne spremembe in prilagoditev modela krožnega gospodarstva EU, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

 

 

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.	(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba ter lokalni in regionalni organi, zlasti v sosednjih regijah EU, pa tudi svobodni mediji in zasebni sektor bi morali imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredni prejemniki pomoči Unije.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.	(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. Iz instrumenta IPA III bi se morali financirati tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti, s katerimi bi se vzpostavile strukture, potrebne za skupno upravljanje ob pristopu, tudi z izvajanjem pilotnih operativnih programov prek teh struktur, da bi zagotovili gospodarski in socialni razvoj po vzoru ustreznih praks EU. Unija bi morala omogočiti izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse med upravičenkami, pa tudi med upravičenkami in eno ali več držav članic.

 

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.	(20) Unija bi si morala prizadevati za učinkovito uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo ter makroregionalnimi strategijami EU.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče prispevati k ukrepom na podlagi drugih programov, če le prispevki ne krijejo istih stroškov.	(21) Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče prispevati k ukrepom na podlagi drugih programov EU, če le prispevki ne krijejo istih stroškov.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Vrste financiranja in načini izvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.	(24) Vrste financiranja in načini izvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje učinkovitih rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.	(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe, okolje, naravne nesreče ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(29a) Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo, zato bi lahko v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Glede na povečano tveganje korupcije pri večjih projektih je zaželeno, da gre pri projektih, ki prejemajo podporo, za uravnoteženo kombinacijo projektov različnih velikosti, pri čemer se poudarek namenja manjšim projektom (zlasti tistim, ki uporabljajo preverjeno metodo LEADER), ki bi jih bilo treba prednostno obravnavati tudi iz kopice drugih razlogov (na primer njihovega prispevka k prepoznavnosti).

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Države članice ter upravičenke in deležniki iz Priloge I bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja Unije ter o tem ustrezno obveščati širšo javnost. Komuniciranje in dejavnosti prepoznavnosti so ključnega pomena pri spodbujanju prepoznavnosti ukrepanja Unije na terenu in bi morali temeljiti na resničnih, točnih in posodobljenih informacijah. Da bi bile te zahteve izvršljive, bi morali pristojni organi in Komisija imeti možnost, da uporabijo popravne ukrepe v primeru neskladnosti.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.	1. Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih, okoljskih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;	(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo, svobodne in neodvisne medije in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;	(b) povečati učinkovitost in preglednost javne uprave, okrepiti upravno zmogljivost ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh, tj. nacionalni, regionalni in lokalni;

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije ter utrditi spravo in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;	(c) oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije ter utrditi spravo, graditev miru in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;	(d) okrepiti gospodarski in socialni razvoj ter kohezijo na podlagi ustreznih politik in praks Evropske unije, podpirati priprave upravičenk na sodelovanje v kohezijski politiki EU po pristopu, med drugim z večletnimi operativnimi programi za povečanje povezljivosti in regionalnega razvoja, razvoja kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo, razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo ter ustvariti pogoje za razvoj podjetništva;

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje.	(e) podpreti teritorialno, medregionalno in čezmejno sodelovanje.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI].	2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI]. Prav tako se znesek v vrednosti 4 % skupnega proračuna za ukrepe IPA III, ki se izvajajo, uporabi za enako vrsto dejavnosti na pobudo nacionalnih organov IPA III, da bi pokrili potrebe, povezane z načrtovanjem in izvajanjem programov ter zagotavljanjem upravne zmogljivosti in človeških virov.

Obrazložitev

Institucionalne strukture, zadolžene za IPA, trpijo kronično pomanjkanje virov, ko gre za razvoj človeške zmogljivosti, organizacij in politik. V nacionalnih proračunih primanjkuje sredstev, reforme javne uprave potekajo počasi, ukrepi ciljne tehnične pomoči, vključene v programe IPA, pa doslej niso rešile težav. Organi IPA bi morali v odziv, podobno kot pri tehnični pomoči za kohezijsko politiko, izkoristiti prednosti samodejnega dodeljevanja pri upravljanju in krepitvi zmogljivosti, saj omogoča strateški pristop k nalogi.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31 in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32.	4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31 in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu.
__________________	__________________
30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.	30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).	31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.	32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

Obrazložitev

S predlogom spremembe se želi zagotoviti, da posredovanje v zvezi z vrsto kohezijske politike ne bo mogoče zgolj v čezmejnem, temveč tudi v nacionalnem kontekstu, in sicer v okviru priprav upravičenk na kohezijsko politiko EU ter s ciljem prenosa ustrezne evropske prakse v socialno-gospodarski razvoj.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. [ESRR]33 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena 10(3) [Uredbe ETC]. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC].	5. [ESRR]33 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena 10(3) [Uredbe ETC]. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC]. Upravičenke iz Priloge I k tej uredbi ter njihovi lokalni in regionalni organi so vabljeni, da se udeležijo različnih oblik sodelovanja v okviru Uredbe o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS).
__________________	__________________
33 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.	33 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.	2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja, enakosti spolov ter kulturne in jezikovne raznolikosti ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.
__________________	__________________
34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.	34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za vključitev lokalnih in regionalnih organov v opredelitev in izbor specifičnih ciljev te uredbe.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne nacionalne strategije in sektorske politike.	V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne makroregionalne, nacionalne in lokalne strategije in sektorske politike EU.

 

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti].	1. Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti]. Če se pomoč zagotavlja v obliki proračunske podpore, in sicer v skladu s členom 23(1)(c) [Uredbe NDICI] prek pogodb o izvedbi sektorskih reform, se sredstva instrumenta IPA III, ki so na voljo, v celoti uporabijo za ustrezni sektor.

Obrazložitev

Podpore, dogovorjene v sklopu proračunske podpore za sektor, se ne sme preusmerjati v druga področja politik, tudi če se dogovorjeni reformni cilji dosežejo z manjšimi naložbami. Namesto tega bi morala biti vsa sredstva instrumenta IPA III, ki so na voljo prek te metode financiranja, namenjena reformnim ciljem na prvotno določenem področju politike.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na podlagi te uredbe se lahko sprejmejo akcijski načrti za obdobje do sedem let.	2. Na podlagi te uredbe se lahko sprejmejo akcijski načrti za obdobje do sedem let. To vključuje možnost priprave večletnih pilotnih operativnih programov za gospodarski in socialni razvoj po vzoru praks kohezijske politike EU.

Obrazložitev

Možnost izvajanja operativnih programov po vzoru praks kohezijske politike EU se je upravičenkam IPA odprla ob koncu izvajanja instrumenta IPA I (okrog leta 2012). V okviru instrumenta IPA II je bila možnost sicer na voljo, a se je le redko uporabila. Tako z vidika učinkovitih naložb v socialno-gospodarski razvoj kot z vidika priprav na kohezijsko politiko bi bilo koristno to možnost ohraniti in jo izrecno navesti v uredbi o IPA III.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do 3 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.	1. Do 5 % finančnih sredstev se okvirno dodeli programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami. To vključuje podporo pri izgradnji zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Če upravičenka v celoti prenese ustrezno zakonodajo EU in dokaže, da ima upravno zmogljivost za uveljavljanje te zakonodaje v praksi, lahko Evropska komisija sklene dovoliti uporabo nacionalnih pravil pri izbiri vlog za financiranje in dodelitvi pogodb v sklopu instrumenta IPA III, če se določijo naknadne kontrole in ohrani možnost, da se v primeru sistemskih nepravilnosti dovoljenje odvzame.

Obrazložitev

Zaradi zahteve za uporabo praktičnih smernic EU pri dodeljevanju nepovratnih sredstev in organizaciji javnih razpisov v sklopu instrumenta IPA, je izvajanje precej bolj zapleteno in dražje. To še posebej velja za socialno-gospodarske razvojne ukrepe (npr. programe nepovratnih sredstev, finančne instrumente ipd.). V splošnem so te smernice zgolj v omejeni meri uporabne za priprave upravičenk na izvajanje kohezijske politike po pristopu. Če je upravičenka začela uspešno izvajati ustrezno zakonodajo EU, bi moralo biti mogoče, da namesto teh smernic uporabi harmonizirana nacionalna pravila.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Poglavje 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE	SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN PREPOZNAVNOST

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 12 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Spremljanje, revizija, ocenjevanje in zaščita finančnih interesov Unije	Spremljanje, revizija, ocenjevanje, prepoznavnost in zaščita finančnih interesov Unije

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija in nacionalni organi v vseh državah upravičenkah vzpostavijo nadzorni odbor IPA III, ki temelji na partnerstvu in uravnoteženi zastopanosti ustreznih nacionalnih organov, socialnih partnerjev, akademskega sveta in predstavnikov organizacij civilne družbe. Nadzorni odbor se sestane vsaj enkrat letno in razpravlja o:
	(a) predlaganih prednostnih nalogah instrumenta IPA III v posamezni državi upravičenki v sklopu procesa načrtovanja;
	(b) napredku pri izvajanju, morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na uspešnost instrumenta IPA III, in ukrepih, s katerimi se ta vprašanja obravnavajo;
	(c) prispevku instrumenta IPA III k procesu pristopa k EU in s tem povezanim socialno-gospodarskim reformam;
	(d) poročilih o spremljanju in ocenah o ukrepih in programih instrumenta IPA III;
	(e) komunikacijskih ukrepih in ukrepih za prepoznavnost;
	(f) napredku pri pripravah na izvajanje kohezijske politike EU po pristopu.

Obrazložitev

V navedenem poglavju uredbe NDICI ni posebnih določb v zvezi z institucionalnim okvirom za spremljanje. Če želimo nadaljevati sedanjo prakso IPA ter jo še poglobiti, bi bilo treba ta institucionalni okvir vzpostaviti okrog nadzornega odbora, in sicer na podlagi prakse kohezijske politike, pri tem pa zlasti upoštevati partnerstvo z ustreznimi nacionalnimi deležniki, tudi s civilno družbo.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Vsaka država članica in upravičenka iz Priloge I zagotovi, da je podpora iz tega instrumenta prepoznavna, zlasti pri strateško pomembnih operacijah.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b. Države članice, organi in upravičenci iz Priloge I pri dejavnostih prepoznavnosti in komuniciranja uporabljajo emblem Evropske unije.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5c. Vsaka upravičenka iz Priloge I določi koordinatorja za komuniciranje za dejavnosti prepoznavnosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz te uredbe. Koordinator za komuniciranje koordinira ukrepe komuniciranja in prepoznavnosti ter v sodelovanju s Komisijo omogoči praktično izvajanje ukrepov za prepoznavnost, ki jih je treba sprejeti.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5d. Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti in komuniciranja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5e. Kadar upravičenka ne izpolnjuje obveznosti iz odstavkov 5a, 5b in 5c, se lahko razveljavi do 5 % podpore za zadevno operacijo.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;	(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, zajezitev migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov narodnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin, vključno z Romi, ter varovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, svobode medijev in varstva podatkov;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik.	(b) reformi javne uprave na vseh ravneh v skladu z načeli javne uprave Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik; krepitev decentralizacije.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;	(c) okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, vključno s krepitvijo podjetništva, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) Okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja;	(d) Okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in stabilnosti ter obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov in dobrih sosedskih odnosov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja; prispevanju k obrambi in kibernetski obrambi upravičenk iz Priloge I; krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij.

 

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) izboljšanju zmogljivosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja;	(e) izboljšanju zmogljivosti organizacij civilne družbe, neodvisnih medijev in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja;

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja ter podpiranju lokalnih in regionalnih organov pri načrtovanju in upravljanju;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;	(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore digitalnim, kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;	(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora podjetništvu in samozaposlovanju ter enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;	(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, jezika, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;	(j) spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU, čezmejne povezave ter prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;	(k) izboljšanju okolja zasebnega sektorja ter konkurenčnosti podjetij in podjetništva, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(m) prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;	(m) prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;	(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; spodbujanjem jezikovne in kulturne raznolikosti; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) spodbujanju turizma ter kulturne in naravne dediščine;	(e) spodbujanju turizma, športa ter kulturne in naravne dediščine;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	REGI 2.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Joachim Zeller 20.6.2018
Obravnava v odboru	15.11.2018
Datum sprejetja	17.1.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Franc Bogovič, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Marc Joulaud, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andor Deli, John Howarth, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Maria Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
ALDE	Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg
ECR	Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić
EFDD	Rosa D'Amato
PPE	Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andor Deli, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller
S&D	Aleksander Gabelic, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, John Howarth, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Maria Gabriela Zoană, Damiano Zoffoli
VERTS/ALE	Bronis Ropė, Monika Vana

 

1	-
NI	Konstantinos Papadakis

 

3	0
GUE/NGL	Martina Michels, Younous Omarjee
PPE	Tamás Deutsch

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (23.1.2019)

za Odbor za zunanje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)

(COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

Pripravljavka mnenja: Bodil Valero

 

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

 

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Uredba (EU) št. 231/201414 preneha veljati 31. decembra 2020. Da bi ohranili učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči.	(1) Uredba (EU) št. 231/201414 preneha veljati 31. decembra 2020. Da bi ohranili učinkovitost širitvene politike Unije, bi jo bilo treba še naprej podpirati s posebnim instrumentom za financiranje zunanjega delovanja.
_________________	_________________
14 Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).	14 Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) (UL L 77, 15.3.2014, str. 11).

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.	(3) Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.	(4) Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Bistveni elementi širitvenega procesa pa so tudi dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.
_________________	_________________
15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.	15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.	(5) Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije lahko ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe. To možnost bi bilo treba čim bolj izkoristiti.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. S pomočjo bi bilo treba podpirati tudi ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic.17 S pomočjo bi bilo treba še naprej podpirati njihova prizadevanja za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.	(7) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, zaščiti manjšin, spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije, zaščiti zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev in civilne družbe ter podpiranju pobud, ki spodbujajo preglednost, odgovornost, integriteto in boj proti korupciji. S pomočjo bi bilo treba podpirati tudi spoštovanje ključnih načel in pravic, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic.17 S pomočjo bi bilo treba še naprej podpirati njihova prizadevanja za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja, tudi prek morskih meja, ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije, kot je strategija za Podonavje. Poleg tega bi bilo treba z njo podpirati tudi dobre sosedske odnose, spravo in regionalno sodelovanje. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja z razvojem MSP ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
_________________	_________________
17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.	17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.	(8) Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke iz Priloge I na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu političnih, socialnih in gospodarskih reform.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj.	(9) Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih groženj, vključno s hudimi kaznivimi dejanji, organiziranim kriminalom, terorizmom in drugimi grožnjami za stabilnost in mir v državah članicah.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.	(10) Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi, tihotapljenju migrantov in terorizmu.

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) V okviru sodelovanja med Unijo in upravičenkami iz Priloge I je bistvenega pomena spodbujati socialno zaščito in socialno vključevanje. Ukrepi na tem področju bi morali biti namenjeni spodbujanju vključujočih, učinkovitih, uspešnih in ustreznih sistemov socialne zaščite, s katerimi bi se spodbujali socialno vključevanje in enake možnosti ter odpravljale neenakosti in revščina.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.	(11) Krepitev pravne države, med drugim z zagotavljanjem neodvisnosti sodstva, demokracije in temeljnih pravic, varovanjem in spodbujanjem neodvisnosti medijev, preglednosti in nesamovoljnosti pri odločanju javnih organov in organov kazenskega pregona, z zagotavljanjem podpore neodvisnim zagovornikom človekovih pravic in organizacijam civilne družbe, ki spremljajo spoštovanje načela pravne države, ščitenjem žvižgačev in podpiranjem pobud za spodbujanje preglednosti, odgovornosti, integritete ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, preprečevanje radikalizacije in terorizma ter krepitev dobrega upravljanja, vključno z reformo javne uprave, ostaja ključen izziv v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Glede na kompleksno etnično strukturo Zahodnega Balkana in nedavno burno zgodovino etničnih odnosov v tej regiji je še posebej pomembno zaščititi nacionalne, etnične in jezikovne manjšine. Če naj zaščita manjšin v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah postane stabilizacijski dejavnik, mora Unija vlade podpirati pri sprejetju, spremljanju in učinkovitem izvajanju pravnih okvirov za zaščito manjšin, temelječih na ustreznih mednarodnih standardih. Pri tem bi morala Unija uporabiti izkušnje, pridobljene med prejšnjimi pristopnimi pogajanji in po njih.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) Položaj Romov v večini držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk ostaja še posebej problematičen: še vedno se soočajo z vsesplošno diskriminacijo, nevzdržnimi življenjskimi razmerami, neustreznim dostopom do osnovnih socialnih storitev ter izjemno visoko stopnjo nepismenosti in zgodnje opustitve šolanja, to pa spet povečuje njihovo družbeno izključenost. Instrument IPA III bi moral prispevati k zagotavljanju dobro usmerjene in strateške podpore za izboljšanje položaja Romov v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi za nadaljnjo krepitev vidika pravic manjšin, da bi se izboljšala večkulturno razumevanje in miroljubno sobivanje.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.	(13) Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so revščina, trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.	(16) Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba, vključno z ženskimi organizacijami ter organizacijami oseb LGBTI in za človekove pravice manjšin, bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.	(17) Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij in resolucij Evropskega parlamenta opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.	(18) V skupnem interesu Unije in upravičenk iz Priloge I je, da se upravičenke podpre pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo in spoštovanju vrednot Unije dokazali, da so zavezani reformam.

 

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Kadar se v državi kandidatki ali potencialni državi kandidatki resno poslabša stanje na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali kadar upravičenka krši zaveze, ki jih je prevzela z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, bi to moralo imeti jasne posledice. V takih primerih bi bilo treba brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. Komisija bi morala pri sprejemanju takih odločitev zagotoviti, da bo še naprej mogoča finančna podpora za ukrepe, ki so v neposredno korist državljanov, zlasti tiste, ki jih izvajajo nevladni akterji ter so neposredno povezani s krepitvijo pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.	(19) Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen ter v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk, pri tem se uporabijo vsi fiduciarni zaščitni ukrepi, ki med drugim vključujejo: pregledne računovodske in razpisne postopke ter redne zunanje preglede, ki jih izvaja OLAF. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju pomoči za izboljšanje absorpcijske sposobnosti držav upravičenk.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.	(20) Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.	(26) Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in vprašanjem, ki zahtevajo skupno ukrepanje na globalni ravni, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter migracije in njihovi številni dejavniki ter terorizem. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Dejavnosti na področju preglednosti, komuniciranja in prepoznavnosti so ključnega pomena za ozaveščanje o ukrepih Unije na terenu. Da bi povečale ozaveščenost širše javnosti, bi morale Komisija, delegacije Unije in upravičenke jasno in učinkovito poročati o uporabi predpristopne pomoči v državah upravičenkah, tako da bi navedle njene cilje, uporabo in rezultate. Upravičenci do sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost. Instrument IPA III bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri več ciljnih skupinah v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Prilog II in III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(32) Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Prilog II in III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov in civilne družbe, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Instrument IPA III ima naslednje specifične cilje:	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;	(a) okrepiti pravno državo, demokracijo ter spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, podpreti neodvisnost sodstva in učinkovito sodno varstvo, zaščititi manjšine in zagotoviti podporo neodvisnim zagovornikom človekovih pravic, žvižgačem in organizacijam civilne družbe, ki spremljajo spoštovanje načela pravne države in podpirajo pobude za spodbujanje neodvisnosti medijev, preglednosti, prevzemanja odgovornosti, integritete in boja proti korupciji;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;	(b) povečati kakovost, učinkovitost, preglednost in prevzemanje odgovornosti javne uprave, spodbuditi preglednost in nesamovoljnost javnih organov in organov kazenskega pregona ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) okrepiti socialno zaščito in socialno vključevanje, med drugim s spodbujanjem enakih možnosti ter odpravo neenakosti in revščine, zagotavljanjem dostopa do mednarodne zaščite, olajševanjem zakonitih in delovnih migracij ter vključevanjem marginaliziranih skupnosti, kot so migranti in Romi;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) okrepiti preprečevanje konfliktov ter spodbuditi spravo, graditev miru, dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje.	(e) podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje ter izboljšati strateško in operativno sodelovanje z Unijo na področju upravljanja meja ter varnostnih vprašanj za preprečevanje groženj, ki jih predstavljajo organizirani kriminal, terorizem in kibernetski kriminal.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31 in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32.	4. Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32 in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote.
__________________	__________________
30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.	30 COM(2018)0372 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).	31 COM(2018)0382 – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.	32 COM(2018)0392 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.	2. Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja, temeljnih pravic in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja34 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.
_________________	_________________
34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en	34 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upoštevajo potrebna dodatna prizadevanja posameznih upravičenk, da bi izpolnile merila za članstvo, in njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.	Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upošteva, kaj vse morajo posamezne upravičenke še storiti, da bi izpolnile merila za članstvo, in kakšne so njihove zmogljivosti, s posebnim poudarkom na izboljšanju njihovih absorpcijskih sposobnosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Začasna ukinitev pomoči Unije
	1. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar se stanje na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravičenki resno poslabša ali kadar upravičenka krši zaveze, ki jih je prevzela z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo – v skladu s členom 14 sprejme delegirani akt za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja. Komisija pri sprejemanju takih odločitev zagotovi, da bo še naprej mogoča finančna podpora za ukrepe, ki so v neposredno korist državljanov, zlasti tiste, ki jih izvajajo nevladni akterji ter so neposredno povezani s krepitvijo pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirani akt za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17	Člen 17
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje	Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
1. Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI].	1. Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija in delegacije Unije v državah upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Unije. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja.
	1a. Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije.
	1b. Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:
	(a) v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije;
	(b) promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da več ciljnim skupinam, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije.
	1c. Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter Prilog II in III.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Priloga II – točka 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;	(a) čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovijo pravna država, demokracija, temeljne pravice in človekove pravice, vključno s pravicami manjšin. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja, varovanje in spodbujanje neodvisnosti medijev; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov; spodbujanje in podpiranje dejanske udeležbe žensk in manjšinskih skupin v politiki; obravnavanje vključevanja načela enakosti spolov kot prednostne naloge in sprejetje konkretnih ukrepov za vključitev načela enakosti spolov v vse politike.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) spodbujanje spoštovanja pravic pripadnikov narodnih, etničnih ali jezikovnih manjšin. Cilji ukrepanja so: ukrepi, ki podpirajo depolitizacijo vprašanj manjšin, razvoj zakonodajnih okvirov in dolgoročnih strategij za zaščito pravic manjšin; vzpostavitev zanesljivih zmogljivosti za spremljanje uporabe veljavne zakonodaje za zaščito manjšin v praksi, da se zagotovi njena učinkovita uporaba in odpravijo pomanjkljivosti; omogočiti razvoj vladnih/parlamentarnih/državnih upravnih in pravosodnih struktur za zagotovitev udeležbe manjšin in vzpostavitev posebnih organov ali forumov za manjšine, kot so sveti za manjšine; olajšanje in spodbujanje uporabe manjšinskih jezikov v izobraževanju, javni upravi ter javnem in kulturnem življenju in medijih; izmenjava primerov dobre prakse na področju pozitivne diskriminacije in pozitivnih ukrepov;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) izboljšanje položaja Romov. Cilji ukrepanja so: razvoj verodostojnih, celovitih in ustrezno financiranih dolgoročnih strategij za vključevanje in integracijo Romov; ukrepi za izboljšanje položaja Romov na področju izobraževanja, zdravja, stanovanj in zaposlovanja, ciljno usmerjeni ukrepi za znižanje stopnje nepismenosti in zgodnje opustitve šolanja; ukrepi za zagotovitev smiselne udeležbe Romov v javnem in političnem življenju;

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; krepitev upravljanja javnih financ in priprava zanesljivih statistik.	(b) reformi javne uprave v skladu z načeli javne uprave. Cilji ukrepanja so: okrepitev okvirov za reformo javne uprave; izboljšanje strateškega načrtovanja ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik in zakonodaje; okrepitev sodelovanja z organizacijami civilne družbe, vključno z ženskimi organizacijami, katerih vloga je ključnega pomena za delujočo demokracijo; izboljšanje strokovnosti in depolitizacija javnih služb z vključitvijo meritokratskih načel; spodbujanje preglednosti in odgovornosti; izboljšanje kakovosti in zagotavljanja storitev, pri čemer se jamči nediskriminacija in zagotavlja prilagojena podpora, vključno z ustreznimi upravnimi postopki in uporabo e-uprave, osredotočene na državljane; okrepitev in posodobitev upravljanja javnih financ; reforma davčnih uprav, razvoj digitalnega gospodarstva in priprava zanesljivih statistik.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja;	(d) okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje čezmejnega kriminala, konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja; strateško in operativno sodelovanje z Unijo na področju upravljanja meja, olajševanje policijskega in pravosodnega sodelovanja med upravičenkami in državami članicami Unije za boj proti čezmejnemu kriminalu in podpiranje krepitve zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetski kriminaliteti.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o državni pomoči;	(f) spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno z javnim naročanjem, konkurenco, pravili o državni pomoči in temeljnimi pravicami, ter izboljšanju njihovih zmogljivosti za izvajanje pravnega reda Unije.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;	(g) okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, zagotavljanje vzajemnega priznavanja diplom, znanj in spretnosti ter okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;	(h) spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega in nediskriminatornega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;

 

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, religije ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;	(i) spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter izkoreninjenju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita, nediskriminatorna in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, olajševanje zakonitih in delovnih migracij ter vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so migranti in Romi; boj proti diskriminaciji na kateri koli podlagi, na primer na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(l) izboljšanju dostopa do digitalnih tehnologij in storitev ter krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij z naložbami v digitalno povezljivost, digitalno zaupanje in varnost, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, raziskovalno infrastrukturo in ugodno okolje, pa tudi s spodbujanjem mreženja in sodelovanja;	(l) izboljšanju dostopa do digitalnih tehnologij in storitev ter krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij z naložbami v digitalno povezljivost, s posebnim poudarkom na najbolj zapostavljenih mikroregijah in podeželskih območjih ter njihovih prebivalcih, digitalno zaupanje in varnost, digitalna znanja in spretnosti ter podjetništvo, raziskovalno infrastrukturo in ugodno okolje, pa tudi s spodbujanjem mreženja in sodelovanja;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Priloga II – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(na) spodbujanju turizma ter kulturne in naravne dediščine. Cilji ukrepanja so: ohranjanje in obnova kulturne dediščine, vključno z dediščino manjšin, varovanje in spodbujanje naravne dediščine ter spodbujanje trajnostnega turizma;

 

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;	(a) spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem migrantskih skupnosti, Romov in skupin v ranljivem položaju; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) vlaganju v mlade, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;	(f) vlaganju v mlade, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;

 

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Priloga III – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga IV – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev:	Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk:

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 2.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Bodil Valero 9.7.2018
Obravnava v odboru	27.11.2018	23.1.2019
Datum sprejetja	23.1.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 4 10
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Martina Anderson, Monika Beňová, Malin Björk, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Tanja Fajon, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, Judith Sargentini, Giancarlo Scottà, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Ignazio Corrao, Pál Csáky, Miriam Dalli, Gérard Deprez, Maria Grapini, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Jeroen Lenaers, Innocenzo Leontini, Emilian Pavel, Barbara Spinelli, Geoffrey Van Orden
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Wajid Khan, Anthea McIntyre, Mylène Troszczynski

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

38	+
ALDE	Gérard Deprez, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in 't Veld, Cecilia Wikström
ECR	Monica Macovei
EFDD	Ignazio Corrao
PPE	Asim Ademov, Carlos Coelho, Pál Csáky, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský
S&D	Monika Beňová, Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Tanja Fajon, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Wajid Khan, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Emilian Pavel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)
VERTS/ALE	Eva Joly, Jean Lambert, Judith Sargentini, Bodil Valero

 

4	-
ECR	Kristina Winberg
ENF	Gilles Lebreton, Giancarlo Scottà, Mylène Troszczynski

 

10	0
ALDE	Nathalie Griesbeck
ECR	Daniel Dalton, Innocenzo Leontini, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Geoffrey Van Orden
GUE/NGL	Martina Anderson, Malin Björk, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD)
Datum predložitve EP	14.6.2018
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 2.7.2018
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	INTA 2.7.2018	BUDG 2.7.2018	ENVI 2.7.2018	REGI 2.7.2018
	LIBE 2.7.2018
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra 10.7.2018	Knut Fleckenstein 10.7.2018
Obravnava v odboru	21.11.2018	4.2.2019
Datum sprejetja	4.2.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Alliot-Marie, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Dobromir Sośnierz, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Hilde Vautmans
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Brando Benifei, Neena Gill, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Patricia Lalonde, Soraya Post, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Helmut Scholz
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, José Blanco López, Santiago Fisas Ayxelà, Ingeborg Gräßle, Karin Kadenbach, Gabriel Mato, Claudia Schmidt, Joachim Schuster, Ramón Luis Valcárcel Siso, Flavio Zanonato
Datum predložitve	11.3.2019

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

44	+
ALDE	Iveta Grigule-Pēterse, Patricia Lalonde, Javier Nart, Hilde Vautmans
ECR	Bas Belder, Marek Jurek, Charles Tannock
PPE	Michèle Alliot-Marie, Pilar Ayuso, Elmar Brok, Arnaud Danjean, Santiago Fisas Ayxelà, Michael Gahler, Ingeborg Gräßle, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, David McAllister, Ramona Nicole Mănescu, Gabriel Mato, Francisco José Millán Mon, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Jaromír Štětina, Ramón Luis Valcárcel Siso
S&D	Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Neena Gill, Liisa Jaakonsaari, Karin Kadenbach, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Soraya Post, Joachim Schuster, Flavio Zanonato
VERTS/ALE	Klaus Buchner, Barbara Lochbihler

 

2	-
NI	Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Dobromir Sośnierz

 

2	0
GUE/NGL	Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Helmut Scholz

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1]
• [2]