POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

23.5.2019 - (COM(2018)0392 – C8‑0248/2018 – 2018/0216(COD)) - ***I

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalka: Esther Herranz García
Pripravljavec mnenja (*):
Giovanni La Via, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

Postopek : 2018/0216(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0200/2019

Predložena besedila :

A8-0200/2019

Razprave :

PV 20/10/2020 - 5
CRE 20/10/2020 - 5
PV 23/11/2021 - 2
CRE 23/11/2021 - 2

Glasovanja :

PV 20/10/2020 - 21
PV 21/10/2020 - 9
PV 21/10/2020 - 17
PV 22/10/2020 - 2
PV 22/10/2020 - 12
PV 22/10/2020 - 16
CRE 22/10/2020 - 2
PV 23/10/2020 - 3
PV 23/10/2020 - 11
PV 23/11/2021 - 6

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0287
P9_TA(2021)0456

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
MNENJE Odbora za razvoj
MNENJE Odbora za proračun
MNENJE Odbora za proračunski nadzor
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(COM(2018)0392 – C8‑0248/2018 – 2018/0216(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0392),

– ob upoštevanju člena 294(2), člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0248/2018),

– ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu,

– ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoske državne skupščine v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti (PE627.925 – 24/40/2018),

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018[2],

– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 25. oktobra 2018[3],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0200/2019),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) SKP ima še vedno ključno vlogo pri razvoju podeželskih regij v Evropski uniji, zato si je treba prizadevati za zaustavitev vse večjega opuščanja kmetijske dejavnosti z ohranjanjem močne SKP z zadostnimi sredstvi, da bi ublažili pojav upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih in še naprej zadovoljevali zahteve potrošnikov na področju varstva okolja, varnosti hrane in dobrobiti živali. Glede na izzive, s katerimi se spopadajo pridelovalci Unije, da bi zadostili novim zakonodajnim zahtevam in izrazitejšim okoljskim prizadevanjem ob upoštevanju nestanovitnosti cen in bolj odprtih meja Unije za uvoz iz tretjih držav, je treba proračun za SKP ohraniti vsaj na enaki ravni kot v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1b) Za obravnavanje globalne razsežnosti in posledic SKP bi morala Komisija zagotoviti skladnost in kontinuiteto z drugimi zunanjimi politikami in instrumenti Unije, zlasti v okviru razvojnega sodelovanja in trgovine. Zaradi zavezanosti Unije skladnosti politik za razvoj je treba pri oblikovanju politik upoštevati razvojne cilje in načela.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme, zlasti za končne upravičence. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje, obenem pa bi se zagotovili gotovost politike in finančna varnost v kmetijskem sektorju. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča. Da bi preprečili, da ta subsidiarnost ne bi pomenila ponovne nacionalizacije SKP, pa mora ta uredba vsebovati trden nabor določb Evropske unije, namenjen preprečevanju izkrivljanja konkurence in zagotavljanju nediskriminatorne obravnave vseh evropskih kmetov na celotnem ozemlju Unije.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Uporaba skupnih opredelitev, določenih povsem na ravni Unije, je povzročila nekaj težav državam članicam pri upoštevanju lastnih posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne bistvene elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(3) Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne skupne elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Da bi zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijskih površin. Zaradi prilagajanja lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti dejansko opredelitev kmetijske dejavnosti.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

(5) Da bi ohranili bistvene skupne elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic ter enako obravnavanje kmetov na ravni EU, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami in tradicionalnimi praksami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo izključno ali tudi za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5a) V kmetijstvu bi moral biti v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Unije. Standarde Unije bi bilo treba ohraniti in okrepiti, kjer je to izvedljivo, določiti pa bi bilo treba tudi ukrepe za nadaljnje povečanje dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja proizvodnje hrane ter uvedbo novih tehnologij in učinkovitejše uporabe virov, s čimer bi se okrepila vloga Unije kot vodilne v svetu.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Glede območij, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti uporaba semena sort konoplje z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,2 % za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi organi del opredelitve pojma „upravičeni hektar“.

(8) Glede območij, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti uporaba semena sort konoplje z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,3 % za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi organi del opredelitve pojma „upravičeni hektar“.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na dejavne kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „dejavni kmet“, ki bi vključevala skupne elemente. Iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Okvirna opredelitev bi morala vsekakor prispevati k ohranjanju modela družinskega kmetovanja v Uniji.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Enakost med ženskami in moškimi je temeljno načelo Unije in vključevanje načela enakosti je pomembno orodje za vključevanje tega načela v SKP. Zato bi bilo treba nameniti posebno pozornost spodbujanju udeležbe žensk v družbeno-gospodarskem razvoju podeželskih območij. Velikost kmetij, ki jih upravljajo ženske, je običajno manjša, delo, ki ga opravljajo ženske kot soproge kmetov, pa ni vedno priznano in vidno, kar vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost. Ta uredba bi morala prispevati k temu, da bi bilo delo žensk vidnejše in bolje ovrednoteno ter bi ga upoštevali v okviru specifičnih ciljev, ki jih bodo države članice priložile svojim strateškim načrtom. Enakost spolov in načela nediskriminacije bi morala biti sestavni del priprave, izvajanja in ocenjevanja ukrepov SKP. Države članice bi tudi morale krepiti svoje zmogljivosti na področju vključevanja vidika spola in zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja spodbujanja razvoja podjetij na podeželskih območjih, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ s skupnimi elementi.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.

(11) Da bi uresničevali cilje SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uresničevati v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge na gospodarskem, okoljskem in socialnem področju ter upoštevati ustrezno zakonodajo Unije.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in osnovne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].

(13) Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a) Pri izvajanju strateških načrtov SKP bi morali upoštevati vsesplošna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU. Države članice in Komisija bi morale tudi izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotavljati dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje načela enakosti spolov in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, diskriminacije ali izključenosti. Cilje teh skladov bi bilo treba dosegati z vidika trajnostnega razvoja in v skladu s ciljem, ki ga spodbujata Aarhuška konvencija in Unija, o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU, pri čemer bi se moralo uporabljati načelo „onesnaževalec plača“.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13b) Posledica takšnega modela izvajanja ne bi smelo biti 27 različnih nacionalnih kmetijskih politik, ker bi to ogrozilo skupni duh SKP in povzročilo izkrivljanja. Državam članicam bi bilo treba dopustiti določeno stopnjo prožnosti v trdnem skupnem regulativnem okviru.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, trgovinski sporazumi s tretjimi državami, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Na dohodke proizvajalcev negativno vplivajo tudi neravnovesja v prehranski verigi, predvsem na škodo primarnega sektorja, ki je najšibkejši člen. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

(16) Podpora varstvu okolja in njegovo izboljšanje, biotska raznovrstnost in genetska raznolikost v kmetijskem sistemu, podnebni ukrepi ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu, hortikulturi in gozdarstvu Unije zelo pomembne prednostne naloge. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji, obenem pa ustrezno odražati večje breme in zahteve za proizvajalce. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v širokopasovne povezave in povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, podporo mladim, večje udejstvovanje žensk v podeželskem gospodarstvu, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Za stabilizacijo in diverzifikacijo podeželskega gospodarstva je treba podpirati tudi razvoj, zagon in ohranitev nekmetijskih podjetij. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih, obenem pa prispevajo k ohranjanju naravnih virov. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Glede socialno-ekonomske trajnostnosti podeželskih območij naj Evropska komisija preveri, da države članice v strateškem načrtu SKP zagotavljajo skladnost med uporabo Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta^1a in dolgoročnim pristopom k porabi sredstev za razvoj podeželja.

^{____________________}

^1a Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(17) SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, kakovostno proizvodnjo in razlikovanjem kakovosti, živilskimi odpadki ter dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati trajnostno proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, kot so sistemi kmetovanja z visoko naravno vrednostjo, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) V akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom je cepljenje omenjeno kot stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep za boj zoper odpornost proti antimikrobikom, vendar sorazmerno višji stroški diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv v primerjavi z običajnimi antibiotiki predstavljajo oviro za povečanje precepljenosti živali.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS¹¹ in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹² ali Direktive Sveta 91/676/EGS¹³. Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁴, so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁵ in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁶ vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

(23) Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS¹¹ in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹² ali Direktive Sveta 91/676/EGS¹³. Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁴, so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁵ (okvirna direktiva o vodah) in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁶ vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

____________________

^11. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

^12. Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

^13. Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

^14. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

^15. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

^16. Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

(24) Države članice bi morale zagotavljati visokokakovostne storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami. Vse pobude Unije v zvezi s storitvami svetovanja in sistemi inovacij morajo, kadar je to mogoče, temeljiti na že obstoječih pobudah na ravni držav članic.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse prave kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti.

(26) Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse dejavne kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih, okoljskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi do leta 2026 postopoma dosegle polno konvergenco.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26a) Dohodkovna podpora v okviru SKP veliko prispeva k stabilnosti in trajnosti številnih malih in družinskih kmetij v Evropi. Čeprav so se pričakovanja do kmetov povečala, pa to ne velja za njihove denarne prejemke. Skupni delež SKP v EU se zmanjšuje, pri tem pa krize na trgu v tem sektorju in vedno manjše število aktivnih kmetov še naprej ogrožajo preživetje sektorja. Model družinske kmetije je treba ohraniti v okviru splošnih ciljev SKP in strateških načrtov držav članic ter priznati njegovo pomembno vlogo pri ohranjanju družbene strukture na podeželju in zagotavljanju načina življenja številnih prebivalcev podeželja. Družinske kmetije prispevajo k trajnostni proizvodnji hrane, ohranjanju naravnih virov, diverzifikaciji in zagotavljanju prehranske varnosti. Izjemen pritisk globalizacije bodo najprej občutili prav kmetje na malih družinskih kmetijah. To bi pomenilo, da cilji SKP očitno niso doseženi, in spodkopalo argumente za podporo SKP v prihodnje. Zato bi si morali strateški načrti SKP v svojih specifičnih ciljih prizadevati za zaščito tega modela kmetovanja.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete. Vendar bi bilo treba države članice z namenom večjega zmanjšanja upravnega bremena pooblastiti, da na začetku nekatere kmete samodejno vključijo v poenostavljeno shemo in jim ponudijo možnost, da se v določenem roku iz nje umaknejo. V skladu z načelom sorazmernosti je treba državam članicam omogočiti, da za male kmete, ki sodelujejo v poenostavljeni shemi, uvedejo v poenostavljeno shemo pregledov pogojenosti.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30a) Ekološko kmetovanje se razvija v številnih državah članicah in dokazano proizvaja javne dobrine, ohranja ekosistemske storitve in naravne vire, zmanjšuje vložke, privablja mlade kmete, zlasti ženske, ustvarja delovna mesta, preizkuša nove poslovne modele, izpolnjuje družbene zahteve in oživlja podeželska območja. Kljub temu je rast v povpraševanju po ekoloških proizvodih večja od rasti ekološke proizvodnje. Za izpolnitev vse večjega povpraševanja po ekoloških proizvodih in za razvoj celotne ekološke dobavne verige bi morale države članice zagotoviti, da bi njihovi strateški načrti SKP vključevali cilje za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Države članice bi morale imeti možnost, da bi lahko preusmeritev v ekološko kmetovanje financirale prek ukrepov za razvoj podeželja, ekoshem ali v kombinaciji obojega in bi morale zagotoviti, da bi dodeljena sredstva ustrezala pričakovani rasti ekološke pridelave.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za kmetijske prakse, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

(31) SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje in morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za spodbujanje modelov pridelave, ki ugodno vplivajo na okolje, zlasti ekstenzivne živinoreje, ter vseh vrst kmetijskih praks, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov, krajinskih značilnosti in sistemov okoljskega certificiranja, kot so ekološko kmetovanje, integrirana pridelava ali konzervacijsko kmetijstvo. Te sheme lahko vključujejo tudi drugačne vrste ukrepov, ki niso kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti za razvoj podeželja, ter enake ukrepe, ki se lahko uvrščajo med „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Zagotoviti bi bilo treba skladnost vezane dohodkovne podpore z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zlasti zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT, kot velja po spremembah ločene osnovne površine EU za oljnice zaradi spremenjene sestave EU. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v ta namen z določitvijo podrobnih pravil v zvezi s tem.

črtano

_________________

¹⁷ Memorandum o soglasju o oljnicah, sklenjen med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (UL L 147, 18.6.1993).

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne sektorske vrste intervencij. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije opredeliti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih sektorskih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili pogoje za neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba določiti na ravni Unije, bi morale zajemati sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja in drugih proizvodov, ki jih je treba določiti, za katere velja, da ima sprejetje sektorskih programov ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, določenih v tej uredbi.

(35) Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne sektorske vrste intervencij. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije opredeliti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih sektorskih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili pogoje za neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba določiti na ravni Unije, bi morale zajemati sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja in drugih proizvodov, določenih v členu 39, za katere velja, da ima sprejetje sektorskih programov ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, določenih v tej uredbi.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35a) Glede na povečanje sredstev, predvidenih za čebelarski sektor, in v skladu s priznanjem pomembne vloge, ki jo ima ta za ohranjanje biotske raznovrstnosti in pridelavo živil, je treba zvišati tudi zgornjo mejo sofinanciranja Unije in dodati nove upravičene ukrepe, namenjene spodbujanju razvoja tega sektorja.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(37) Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom, skupinam kmetov in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in območij z visoko naravno vrednostjo, in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih, kolektivnih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(38) Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so kmetovanje visoke naravne vrednosti, agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo tradicionalnih kmetijskih krajin, dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na svoje potrebe in okrepijo posebne kmetijsko-okoljske ukrepe za sektor čebelarstva, ki v nekaterih regijah EU že obstajajo, ter pripravijo dodatne ukrepe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Države članice bi lahko zagotovile finančne pobude za upravičence, obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, pa se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(39) Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k širši uporabi kmetijsko-gozdarskih sistemov in izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta^1a, in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč, preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

_____________________

^1a Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(40) Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, vključno z gorskimi območji in otoškimi regijami. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000, uvedenim z Direktivo Sveta 92/43/EGS^1a in okvirno direktivo o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem, obenem pa v strateških načrtih omogočiti dovolj prožnosti za lažje dopolnjevanje med različnimi intervencijami. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

____________________

^1a Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

(41) Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, katerih namen je povečati odpornost kmetij. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Mladi kmetje in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(43) Mladi kmetje in novi kmetje se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti preprečevanja in upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila v prvem stebru. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade, ki se financirajo iz EKSRP. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka. Da bi instrumente za obvladovanje tveganj prilagodili izzivom, s katerimi se srečujejo kmetje, zlasti podnebnim spremembam, je treba v zbirko instrumentov SKP vključiti nadomestilo za stroške in izgube kmetov zvezi z ukrepi za zatiranje bolezni živali in organizmov, škodljivih za rastline, ali izgube kmetov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, zaradi zunanje onesnaženosti, za katero niso odgovorni. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti združljivost intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, z nacionalnimi sistemi za obvladovanje tveganj.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev in spodbujanje shem kakovosti ter stroški certificiranja; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti; projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev, vključno s skupinami proizvajalcev, priznanimi na podlagi Uredbe (EU) št. 115/12, in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP. Da bi spodbudili generacijsko pomladitev, bi bilo treba razmisliti o odobritvi posebne podpore za kmete, ki želijo prenehati kmetovati, preden dosežejo zakonsko upokojitveno starost, in svojo kmetijo nameravajo predati mlajšemu kmetu, ki je pripravljen sodelovati.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in sektorske vrste intervencij, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja, kot je opisano v tej uredbi. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in dejavnosti, ki jih vsak podpira, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča več prilagodljivosti in subsidiarnosti pri doseganju njihovih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

(48) V skladu z načeli trajnostnega kmetijskega upravljanja s sredstvi iz EKJS ne bi smeli podpirati dejavnosti, ki škodujejo okolju in ki niso združljive s podnebnimi in okoljskimi cilji. Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti enotno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za omilitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege bi bilo treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite in najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter manjše egejske otoke.

(49) Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti splošno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za omilitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013, bi bilo treba za navedene regije določiti višjo stopnjo prispevka EKSRP.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49a) Za kategorizacijo regij in območij na ravni Unije, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP, bi bilo treba določiti nepristranska merila. Zato mora določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.Za primerno podporo, zlasti pomoč zaostalim regijam in odpravo medregionalnih razlik znotraj posameznih držav članic, bi bilo treba uporabljati najnovejše razvrstitve in podatke.

__________________

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe, ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti številna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in naložb v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(50) EKSRP bi moral zagotavljati podporo zlasti naložbam, ki bi hkrati ugodno vplivale na gospodarstvo in okolje, a ne naložbam, ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti številna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg tega EKSRP ne bi smel zajemati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51a) Da bi bila Unija neodvisna od uvoza rastlinskih beljakovin, želi SKP v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov spodbujati uveljavljanje biogoriv iz oljnih stranskih proizvodov beljakovinskih rastlin;

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(54) Da bi povečali dodano vrednost Unije in ohranili delovanje notranjega kmetijskega trga ter prispevali k doseganju že navedenih splošnih in specifičnih ciljev, države članice odločitev v skladu s to uredbo ne bi smele sprejemati ločeno, temveč v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega bi bil pripravljen strateški načrt SKP. Pravila od zgoraj navzdol bi morala za celotno Unijo določati specifične cilje SKP, glavne vrste intervencij, okvir uspešnosti in strukturo upravljanja. Namen take razdelitve nalog je zagotoviti popolno skladnost med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rezultati.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55) Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55a) Nujno je, da imajo strateški načrti SKP jasen, preprost in nedvoumen okvir, da bi preprečili zapletanje politik na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni z dodatnimi pravili.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 55 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(55b) Novi model dodeljevanja ne sme ogroziti celovitosti notranjega trga in tudi ne zgodovinske evropske usmerjenosti SKP, ki bi morala ostati zares skupna politika in zagotavljati evropski pristop in enake pogoje;

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(56) Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

(56) Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, ki so realistične in povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo zagotovile varnost za končne upravičence in bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP. Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP in je zagotovljena tudi skupna usmerjenost te politike, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pri oblikovanju strateških načrtov SKP morajo sodelovati kmetje in organizacije kmetov.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57) Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pomembno je tudi, da lahko strateški načrti SKP ustrezno odražajo spremembe v razmerah, (notranjih in zunanjih) strukturah in tržnih razmerah držav članic ter da jih bo mogoče sčasoma ustrezno prilagoditi glede na te spremembe.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58) Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(58) Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59a) Ker ima shema dohodkovne podpore pomembno vlogo pri zagotavljanju ekonomske zmožnosti kmetij za preživetje, je primerno upoštevati socialne učinke, ki jih ima SKP na zagotavljanje delovnih mest na podeželju. Zato bi morale države članice pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevati tudi učinek na zaposlovanje, ki ga bo imel novi gospodarski subjekt na določenem območju. Pri pripravi in izvajanju ustreznih političnih orodij bi bilo treba prednostno obravnavati ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo več možnosti za zaposlovanje.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60) Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni na podlagi nacionalnega okvira, da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(60) Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela oblikovanja in izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni z regionalnimi intervencijskimi programi v skladu z nacionalnim okvirom, da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69) Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Njegove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organ upravljanja bi moral imeti možnost, da del svojih nalog prenese na drug organ, pri čemer ostane odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

(69) Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Države članice pa bi lahko v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določile regionalne organe upravljanja. Njihove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da del svojih nalog delegirajo, pri čemer ostanejo odgovorni za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70) Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.

(70) Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Države članice pa bi lahko v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določile regionalne organe spremljanja. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71) EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni ocene na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75) Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(75) Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 76

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(76) Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Od držav članic se torej lahko zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Poleg tega se kot del spodbujevalnega mehanizma, ki temelji na dodeljevanju dodatka za uspešnost, določi splošen dodatek za uspešnost, ki naj bi spodbujal uspešnost na področju okoljskih in podnebnih ukrepov.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 80 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80a) Trgovinski sporazumi na kmetijskem področju s tretjimi državami bi morali vsebovati mehanizme in zaščitne klavzule, da se zagotovijo enaki pogoji kmetom iz držav EU in držav zunaj nje ter da se zaščitijo potrošniki.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 81

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(81) Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Zagotoviti bi bilo treba tudi njihovo anonimnost in jih zbrati pri obdelovanju za namene spremljanja in ocenjevanja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰. Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(81) Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Zagotoviti bi bilo treba tudi njihovo anonimnost in jih zbrati pri obdelovanju za namene spremljanja in ocenjevanja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (ES) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰. Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

_________________

¹⁹ Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

²⁰ Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 83

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(83) Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, pravili o vsebini izjave in zahtevah za aktiviranje plačilnih pravic; dodatnimi pravili o ekoshemah; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

(83) Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, uvedbo meril za določitev enakovrednih ukrepov in ustreznimi zahtevami, ki se uporabljajo za nacionalne ali regionalne sheme certificiranja; pripravo seznama kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali. ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 84

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(84) Da bi zagotovili, da sektorske vrste intervencij prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in preprečevanje neenake ali nepravične konkurence, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z merili za odobritev medpanožnih organizacij in pravili, ki urejajo razmere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje teh meril in obveznosti za proizvajalce; pravili za pravilno delovanje sektorskih vrst intervencij, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter najvišjo raven finančne pomoči Unije za umike s trga; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev vinogradov; pravili, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn in pravila glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremljanjem predpisov o pogojenosti v zelo neugodnih pogojih, kot so katastrofalni dogodki ali epidemije. Na Komisijo bi bilo treba tudi prenesti pooblastilo za določanje enakovrednih sistemov za kmetijske in okoljske prakse ter za nacionalne ali regionalne sisteme okoljskega certificiranja. Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij. Da bi oblikovali strateške načrte SKP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za določitev kodeksa ravnanja pri organizaciji partnerstev med državo članico ter regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi partnerji.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Uvodna izjava 85

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(85) Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s podporo za upravljavske obveznosti, naložbe in sodelovanje.

(85) Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dopolnjevanjem najnižjih in najvišjih zneskov podpore za nekatere vrste intervencij.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Uvodna izjava 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(86) Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in pravili glede vsebine strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 87

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(87) Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter ureditvami za zagotavljanje usklajenega pristopa pri določanju dodelitve dodatka za uspešnost državam članicam. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²².

(87) Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, standardnim obrazcem za strateške načrte SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²².

_________________

²² Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 92 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(92a) Otoške regije Evropske unije imajo pri izvajanju kmetijskih dejavnosti in razvoju podeželskih območij posebne težave. V navedenih regijah bi bilo treba oceniti vpliv SKP ter preučiti zamisel o razširitvi ukrepov iz Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta na vse otoške regije v EU.

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Uvodna izjava 93

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(93) Da bi zagotovili pravno varnost in kontinuiteto, bi se morale do 1. januarja 2021 še naprej uporabljati posebne določbe za Hrvaško glede postopne uvedbe neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v okviru mehanizma za postopno uvajanje –

(93) Da bi zagotovili pravno varnost in kontinuiteto, bi se morale še naprej uporabljati posebne določbe za Hrvaško glede postopne uvedbe neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v okviru mehanizma za postopno uvajanje. Hrvaška je v skladu s pristopno pogodbo leta 2022 upravičena do zneska, ki vključuje dodatna sredstva za nacionalno rezervo za razminirana zemljišča na Hrvaškem, ta pravica pa bi morala biti upoštevana pri izračunu nacionalnih sredstev za leto 2022.

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;

(b) vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev ter pri s tem povezanih finančnih ureditvah;

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) strateških načrtih SKP, ki jih države članice pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;

(c) strateških načrtih SKP, ki jih države članice – po potrebi v sodelovanju z regijami – pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami ter v skladu z notranjim trgom Unije, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta uredba se uporablja za podporo Unije, ki se financira iz EKJS in EKSRP, za intervencije, določene v strateškem načrtu SKP, ki ga pripravijo države članice in odobri Komisija ter ki zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.

2. Da bi zagotovili skladnost med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter strateškimi načrti SKP, se za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.

__________________

²⁶ Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost, kot so jo opredelile države članice;

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) „javne dobrine“ pomeni dobrine ali storitve, ki niso poplačane s tržno ceno ter zagotavljajo okoljske in družbene rezultate, ki presegajo predpisano okoljsko in podnebno zakonodajo ter zakonodajo o dobrobiti živali.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb) „evropske javne dobrine“ pomeni javne dobrine ali storitve, ki se lahko dejansko zagotavljajo samo na ravni Unije, in sicer z intervencijo za zagotovitev usklajevanja med državami članicami ter enakih konkurenčnih pogojev na kmetijskem trgu Unije. Evropske javne dobrine vključujejo zlasti varstvo voda, zaščito biotske raznovrstnosti, zaščito rodovitnosti tal, varstvo opraševalcev in dobrobit živali;

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(e) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo pred tveganji in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube ali zmanjšanje prihodka;

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka f – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbrane v okviru zadevnih programov;

(i) projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbrane v okviru zadevnega strateškega načrta;

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka f – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(ii) v okviru finančnih instrumentov prispevek strateškega načrta v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

(i) osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, fizično osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka h – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) v okviru shem državne pomoči organ, ki prejme pomoč;

(ii) v okviru shem državne pomoči subjekt, ki prejme pomoč;

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) „ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

(i) „ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči do konca obdobja strateškega načrta SKP v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) „mejniki“ pomenijo vmesne ciljne vrednosti, ki jih je kadar koli med obdobjem trajanja strateškega načrta SKP treba doseči v zvezi s kazalniki, vključenimi v specifičen cilj.

(j) „mejniki“ pomenijo vmesne ciljne vrednosti, ki jih mora država članica kadar koli med obdobjem trajanja strateškega načrta SKP doseči za zagotovitev pravočasnega napredka v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj.

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, dejavni kmet, mladi kmet in novi kmet:

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(b) „kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov, trajnega travinja in kmetijsko-gozdarskih sistemov. Krajinske značilnosti se vključijo kot sestavine kmetijske površine. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“, „trajno travinje“ in „kmetijsko-gozdarski sistemi“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) „orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999²⁸, členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005²⁹, členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(i) „orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, in lahko vključuje kombinacijo kmetijskih rastlin z drevesi in/ali grmičevjem, ki tvorijo gozdarsko-kmetijski sistem, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999²⁸, členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005²⁹, členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

__________________

²⁸ Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

²⁹ Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme;

(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: trajno travinje) pomeni zemljišče, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline in ki najmanj sedem let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano; na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, in, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo:

(i) zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo in so del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na površinah za pašo in/ali

(ii) zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni;

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iiia) „kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomeni sisteme rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču gojijo drevesa in izvajajo kmetijske prakse;

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva:

(c) „upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, vključno s tehnično potrebno mobilno ali stacionarno začasno opremo, zlasti kmetijskimi potmi in napajališči, pa tudi bale sena in ponovno namočene površine, ki se uporabljajo za paludikulturo:

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in ki je na voljo kmetu. Kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi razlogi, lahko upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, se šteje, da so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %;

Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, se šteje, da so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,3 %;

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) „pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;

(d) „dejavne kmete“ države članice opredelijo tako, da zagotovijo, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Z opredelitvijo se v vsakem primeru ohrani model družinskega kmetijskega gospodarstva Unije, ki je lahko posamično ali v partnerstvu, ne glede na njegovo velikost, po potrebi pa se v opredelitvi upoštevajo tudi posebnosti regij, opredeljenih v členu 349 PDEU; Države članice lahko iz teh opredelitev izključijo posameznike ali družbe, ki izvajajo predelavo kmetijskih proizvodov v velikem obsegu, z izjemo skupin kmetov;

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:

(e) pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje starostno omejitev 40 let in:

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) najvišjo starostno mejo, ki ne sme presegati 40 let;

črtano

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) ustrezno usposabljanje in/ali potrebne spretnosti.

(iii) ustrezno usposabljanje in/ali spretnosti.

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e – pododstavek 2 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev za vodjo kmetijskega gospodarstva upoštevajo značilnosti partnerskih ureditev.

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e a) „novi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:

(i) pogoj, da mora biti „vodja kmetijskega gospodarstva“;

(ii) ustrezno usposabljanje in/ali spretnosti;

(iii) starostno mejo nad 40 let.

„Novega kmeta“ se v skladu s to opredelitvijo ne prizna kot „mladega kmeta“, kot je opredeljen v členu 4(e).

Predlog spremembe 100

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zaradi ohranjanja javnega zdravja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter o postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz točke (c) odstavka 1.

Predlog spremembe 101

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

V povezavi s cilji SKP iz člena 39 PDEU je namen podpore iz EKJS in EKSRP nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev na gospodarskem, okoljskem in socialnem področju:

Predlog spremembe 102

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(a) spodbujanje sodobnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost, obenem pa ohranja model družinske kmetije;

Predlog spremembe 103

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(b) podpiranje in izboljšanje varstva okolja, biotske raznovrstnosti in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

Predlog spremembe 104

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij, da bi se prispevalo k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest z zagotavljanjem vzdržnih dohodkov kmetov, prizadevanji za primeren življenjski standard vsega kmečkega prebivalstva in bojem proti upadanju števila prebivalcev na podeželju, s posebnim poudarkom na manj poseljenih in manj razvitih regijah, ter z uravnoteženim teritorialnim razvojem.

Predlog spremembe 105

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.

Te cilje dopolnjuje in med seboj povezuje horizontalni cilj posodobitve sektorja z zagotavljanjem, da imajo kmetje dostop do raziskav, usposabljanja, razširjanja znanja ter storitev prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.

Predlog spremembe 106

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(a) zagotavljanje vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in kmetijske raznolikosti ter hkratno zagotavljanje varne in visokokakovostne hrane po poštenih cenah, da bi se obrnil trend upadanja števila kmetov in zagotovila gospodarska trajnost kmetijske proizvodnje v Uniji;

Predlog spremembe 107

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(b) krepitev tržne usmerjenosti na lokalne, nacionalne, tudi mednarodne trge in trge Unije, kot tudi stabilizacija trga, obvladovanje tveganj in kriz, povečanje dolgoročne konkurenčnosti kmetij, predelovalnih in tržnih zmogljivosti kmetijskih proizvodov, z večjim poudarkom na razlikovanju kakovosti, raziskavah, inovacijah, tehnologiji, prenosu in izmenjavi znanja in digitalizaciji ter omogočanje dostopa kmetov do dinamike krožnega gospodarstva;

Predlog spremembe 108

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) izboljšanje pogajalskega položaja kmetov v vrednostnih verigah s spodbujanjem oblik združevanja, organizacij proizvajalcev in kolektivnih pogajanj ter krajših dobavnih verig in izboljšanja preglednosti trga;

Predlog spremembe 109

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju na globalno segrevanje ter spodbujanje vključevanja trajnostne energije ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti v prihodnosti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov kmetijskega in živilskega sektorja, tudi s sekvestracijo ogljika v tleh in zaščito gozdov v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi;

Predlog spremembe 110

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(e) spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak ter obenem zmanjšanje odvisnosti od kemičnih snovi, da bi dosegli cilje iz ustreznih zakonodajnih instrumentov in nagrajevali kmetijske prakse in sisteme, ki imajo številne okoljske koristi, vključno z zaustavitvijo dezertifikacije;

Predlog spremembe 111

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(f) prispevanje k obratu trenda upadanja biotske raznovrstnosti, tudi z zaščito koristnih živali, vključno z vrstami opraševalcev, spodbujanje kmetijske raznolikosti, okoljskih storitev, ohranjanja narave in gozdarsko-kmetijske dejavnosti ter prispevanje k preprečevanju naravnih tveganj in doseganju večje odpornosti z obnovo in ohranjanjem tal, vodnih teles, habitatov in krajine ter podpiranjem kmetijskih sistemov z visoko naravno vrednostjo;

Predlog spremembe 112

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

(g) privabljanje in podpiranje mladih kmetov, novih kmetov in spodbujanje sodelovanja žensk v kmetijskem sektorju, zlasti na najmanj poseljenih območjih in območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje usposabljanja in pridobivanja izkušenj po vsej Uniji, trajnostnega razvoja podjetij in ustvarjanja delovnih mest na podeželskih območjih;

Predlog spremembe 113

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(h) spodbujanje socialne in teritorialne kohezije na podeželskih območjih, tudi prek ustvarjanja delovnih mest, rasti, naložb in socialne vključenosti, boja proti revščini na podeželju in prek lokalnega razvoja, vključno z visokokakovostnimi lokalnimi storitvami za podeželske skupnosti, s posebnim poudarkom na območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje dostojnih življenjskih, delovnih in gospodarskih pogojev; diverzifikacija dejavnosti in dohodka, vključno s kmečkim turizmom, biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom, ob spoštovanju enakosti spolov; podpiranje enakih možnosti na podeželskih območjih s posebnimi ukrepi za podpiranje in priznavanje dela žensk v kmetijstvu, rokodelstvu, turizmu ter lokalnih storitvah;

Predlog spremembe 114

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali.

(i) izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z varno, hranljivo, visokokakovostno in trajnostno hrano, ekološkim kmetovanjem, zavrženo hrano ter okoljsko trajnostjo, odpornostjo proti antimikrobikom in izboljšanjem zdravja in dobrobiti živali ter ozaveščanjem družbe o pomenu kmetijstva in podeželskih območij, ob prispevanju k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Predlog spremembe 115

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP.

2. Države članice in Komisija za uresničitev specifičnih ciljev zagotovijo uspešnost podpore SKP in poenostavitev za končne upravičence, tako da zmanjšajo upravno breme, pri tem pa zagotovijo nediskriminiranje med upravičenci.

Predlog spremembe 116

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:

Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki, pri čemer ocena temelji na uradnih virih informacij. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:

Predlog spremembe 117

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, lahko zajemajo intervencije, vključene v zadevne nacionalne instrumente načrtovanja na področju okolja in podnebja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

(b) kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, lahko zajemajo intervencije, ki prispevajo k obveznostim, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

Predlog spremembe 118

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru SKP in strateških načrtov SKP.

(c) kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru strateških načrtov SKP, ob upoštevanju dejavnikov zunaj SKP.

Predlog spremembe 119

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov iz Priloge I podrobneje razčlenijo glede na posebne nacionalne in regionalne značilnosti v svojem strateškem načrtu.

Predlog spremembe 120

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi in po potrebi dodali novi kazalniki.

2. Komisija do konca tretjega leta uporabe strateških načrtov v celoti oceni učinkovitost kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov iz Priloge I.

Po tej oceni se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov po potrebi, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju politike iz te uredbe.

Predlog spremembe 121

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Države članice in po potrebi regije si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Predlog spremembe 122

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Države članice – po potrebi v sodelovanju z regijami – zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Predlog spremembe 123

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice – po potrebi v sodelovanju z regijami – zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril ter ne ovirajo dobrega delovanja notranjega trga.

Predlog spremembe 124

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Države članice – po potrebi v sodelovanju z regijami – vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Predlog spremembe 125

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9a

Vključevanje vidika enakosti spolov

Države članice zagotovijo vključevanje vidika enakosti spolov v pripravo, izvajanje in ocenjevanje strateških načrtov SKP za spodbujanje enakosti spolov in boj proti diskriminaciji na podlagi spola.

Predlog spremembe 126

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

-1. Komisija zagotovi, da se v strateških načrtih držav članic spoštujejo obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

Predlog spremembe 127

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da intervencije, ki temeljijo na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, vključno z opredelitvami pojmov iz člena 3 in opredelitvami pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP, iz člena 4, upoštevajo določbe odstavka 1 Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Intervencije, ki temeljijo na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, vključno z opredelitvami pojmov iz člena 3 in opredelitvami pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP, iz člena 4, upoštevajo določbe odstavka 1 Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Predlog spremembe 128

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da intervencije v obliki na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž iz pododdelka 2 oddelka 3 poglavja II tega naslova upoštevajo določbe člena 6(5) Sporazuma STO o kmetijstvu.

črtano

Predlog spremembe 129

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

1. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, ki ustreza predpisanim zahtevam ravnanja na podlagi prava Unije ter standardom za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, kot so navedeni v Prilogi III in določeni v strateškem načrtu SKP, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

Predlog spremembe 130

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) podnebje in okolje;

(a) podnebje in okolje, vključno s kakovostjo vode, ohranjanjem tal in biotsko raznovrstnostjo;

Predlog spremembe 131

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pravila o upravnih kaznih, ki se vključijo v strateški načrt SKP, upoštevajo zahteve iz poglavja IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU].

2. Pravila o učinkovitem sistemu upravnih kazni, ki je predviden v poglavju IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU], se uporabljajo za vse upravičence, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije, ki so predvidene v členih 65, 66 in 67, če ne izpolnjujejo pravil o pogojenosti iz odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe 132

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe v zvezi z začasnimi odstopanji od pravil o pogojenosti med epidemijami bolezni, slabimi vremenskimi razmerami, katastrofami ali naravnimi nesrečami.

Predlog spremembe 133

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice v skladu z glavnim ciljem standardov iz Priloge III, po potrebi ob posvetovanju z ustreznimi deležniki na nacionalni ali, če je to ustrezno, na regionalni ravni,določijo minimalne standarde za upravičence za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, pri čemer upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal, vode in podnebnimi razmerami, posebnimi agronomskimi in ekološkimi značilnostmi različnih vrst proizvodnje, razlikami med letinami, trajnimi nasadi in drugimi posebnimi vrstami proizvodnje, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, lokalnimi in tradicionalnimi načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev, tako da zagotovijo, da zemljišče prispeva k specifičnim ciljem iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

Predlog spremembe 134

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. V zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III lahko države članice poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje, predpišejo dodatne standarde. Vendar države članice ne smejo opredeliti minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.

2. Da bi zaščitili enotnost SKP in zagotovili enake konkurenčne pogoje, države članice v okviru sistema pogojenosti ne smejo predpisati dodatnih standardov v zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje. Države članice prav tako ne smejo opredeliti minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.

Predlog spremembe 135

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo.

črtano

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov.

Predlog spremembe 136

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice lahko dovolijo enakovredne prakse tistim, predvidenim v odstavku 1, ki se določijo v skladu z merili iz delegiranega akta, kot je določeno v odstavku 4, pod pogojem, da na podnebje in okolje vplivajo enako ali ugodneje kot ena ali več praks iz prvega odstavka. Takšne enakovredne prakse vključujejo:

(a) obveznosti, ki so bile sprejete v skladu s členom 65 ali členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(b) obveznosti, ki so bile sprejete v skladu s členom 28 te uredbe;

(c) nacionalne ali regionalne sheme okoljskega certificiranja, vključno s tistimi za certificiranje skladnosti z nacionalno okoljsko zakonodajo, ki presegajo obvezne standarde, določene v skladu s Prilogo III k tej uredbi, katerih namen je doseči cilje glede kakovosti tal in vode, biotske raznovrstnosti, ohranjanja krajine ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Predlog spremembe 137

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Za kmete, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi, se šteje, da s tem izpolnjujejo tudi pravila glede dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev 1, 8 in 9 iz Priloge III k tej uredbi.

Predlog spremembe 138

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Najbolj oddaljene regije, kot so opredeljene v skladu s členom 349 PDEU, in manjši Egejski otoki, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013, so izvzeti iz standardov o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih 1, 2, 8 in 9, kot so predvideni v Prilogi III k tej uredbi.

Predlog spremembe 139

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3d. Države članice, po potrebi z uporabo elektronskih sredstev, zadevnim upravičencem predložijo seznam zahtev in standardov, ki se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s temi zahtevami in standardi.

Predlog spremembe 140

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, referenčnega leta in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili v zvezi z:

(a) dodatnimi elementi sistema razmerja trajnega travinja in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III;

(b) merili za določitev enakovrednih ukrepov;

(c) pravili, ki določajo ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za nacionalne ali regionalne sheme certificiranja iz točke (c) odstavka 3a, vključno s stopnjo jamstva, ki ga zagotavljajo te sheme.

Predlog spremembe 141

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v strateški načrt SKP vključijo sistem za zagotavljanje storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja).

1. Države članice v strateški načrt SKP vključijo sistem za zagotavljanje kakovostnih in neodvisnih storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja), ki, če je to primerno, temelji na obstoječih sistemih na ravni držav članic. Države članice dodelijo ustrezna proračunska sredstva za financiranje teh storitev, kratek opis teh storitev pa se vključi v nacionalne strateške načrte SKP.

Predlog spremembe 142

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij. Vključene so v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev ter organizacij kmetov in drugih zainteresiranih strani, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).

2. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij, pri čemer upoštevajo tradicionalne kmetijske prakse in tehnike. Vključene so v povezane storitve mrež za kmetijsko svetovanje, raziskovalcev, organizacij kmetov in zadrug ter drugih deležnikov, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).

Predlog spremembe 143

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da je kmetijsko svetovanje nepristransko in da svetovalci niso v navzkrižju interesov.

3. Države članice zagotovijo, da je kmetijsko svetovanje nepristransko, prilagojeno različnim načinom proizvodnje in vrstam kmetij, in da svetovalci niso v navzkrižju interesov.

Predlog spremembe 144

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice zagotovijo, da so službe kmetijskega svetovanja usposobljene za svetovanje o proizvodnji in zagotavljanju javnih dobrin.

Predlog spremembe 145

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo najmanj:

4. Storitve kmetijskega svetovanja, ki jih zagotovi država članica, zajemajo najmanj:

Predlog spremembe 146

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti in s pogoji za programe podpore, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;

(a) vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti, ekoshemami, okoljskimi, podnebnimi in drugimi upravljavskimi obveznostmi iz člena 65 ter s pogoji za programe podpore, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;

Predlog spremembe 147

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) obvladovanje tveganj iz člena 70;

(d) preprečevanje in obvladovanje tveganj;

Predlog spremembe 148

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) tehnike za optimizacijo gospodarske uspešnosti proizvodnih sistemov, izboljšanje konkurenčnosti, tržno usmerjenost, kratke dobavne verige in spodbujanje podjetništva;

Predlog spremembe 149

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fb) posebno svetovanje kmetom, ki prvič prevzemajo kmetijsko gospodarstvo;

Predlog spremembe 150

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fc) varnostne standarde in blaginjo kmetijskih skupnosti;

Predlog spremembe 151

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fd) trajnostno upravljanje hranil;

Predlog spremembe 152

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fe) izboljšanje kmetijsko-ekoloških in kmetijsko-gozdarskih praks in tehnik na kmetijskih in gozdnih zemljiščih;

Predlog spremembe 153

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ff) osredotočanje na organizacije proizvajalcev in druge skupine kmetov;

Predlog spremembe 154

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fg) pomoč kmetom, ki želijo spremeniti proizvodnjo, zlasti zaradi sprememb v povpraševanju potrošnikov, in sicer s svetovanjem o potrebnih novih znanjih in spretnostih ter opremi;

Predlog spremembe 155

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fh) storitve načrtovanja mobilnosti lastništva zemljišč in dedovanja;

Predlog spremembe 156

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fi) vse kmetijske prakse, ki omogočajo zmanjšanje uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev s spodbujanjem naravnih metod za izboljšanje rodovitnosti tal in zatiranje škodljivcev; and

Predlog spremembe 157

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 – točka f j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fj) izboljšanje odpornosti in prilagajanje na podnebne spremembe.

Predlog spremembe 158

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in druge ustrezne določbe prava Unije osebe in subjekti, zadolženi za svetovalne storitve, osebnih ali poslovnih informacij ali podatkov v zvezi z zadevnim kmetom ali upravičencem, pridobljenih med nalogo svetovanja, ne razkrijejo nobeni drugi osebi kot kmetu ali upravičencu, ki mu svetujejo, razen kršitev, za katere v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije velja obveznost poročanja javnim organom.

Predlog spremembe 159

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4b. Države članice z ustreznim javnim postopkom zagotovijo tudi, da so svetovalci, ki delajo v sistemu kmetijskega svetovanja, ustrezno kvalificirani in se redno usposabljajo.

Predlog spremembe 160

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) sheme za podnebje in okolje.

(d) sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali ter

Predlog spremembe 161

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) sheme za spodbujanje konkurenčnosti;

Predlog spremembe 162

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, na naslednji način:

1. Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto, kadar ta znesek presega prag 100 000 EUR.

(a) za vsaj 25 % za tranšo od 60 000 EUR do 75 000 EUR;

(b) za vsaj 50 % za tranšo od 75 000 EUR do 90 000 EUR;

(d) za 100 % za znesek, ki presega 100 000 EUR.

Predlog spremembe 163

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

Države članice lahko pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

Predlog spremembe 164

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter

(a) 50 % plač, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev,

Predlog spremembe 165

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja.

črtano

Predlog spremembe 166

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) neposredno podporo iz členov 27 in 28;

Predlog spremembe 167

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za izračun zneskov iz točk (a) in (b) uporabijo povprečne standardne plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

Države članice za izračun zneskov iz točke (a) uporabijo dejanske stroške plač ali povprečne standardne plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet. Države članice lahko uporabijo standardne kazalnike stroškov plač, povezanih z različnimi vrstami kmetij, in referenčna merila o ustvarjanju delovnih mest po vrstah kmetij.

Predlog spremembe 168

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi predvsem za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se prednostno uporabi za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

Predlog spremembe 169

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del s pomočjo prerazporeditve uporabijo za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, kot je določeno v poglavju IV. Taka prerazporeditev v EKSRP je del finančnih preglednic strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 90 lahko ponovno pregleda leta 2023. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu s členom 90.

Predlog spremembe 170

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice lahko primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb uporabljajo znižanje iz odstavka 1 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo predvideva, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Predlog spremembe 171

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Kadar država članica dodeli dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo kmetom na podlagi člena 26 in za to porabi najmanj 10 % svojih finančnih sredstev za neposredna plačila iz Priloge IV, se lahko odloči, da ne bo izvajala določb tega člena.

Predlog spremembe 172

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Nobena ugodnost izogibanja zmanjšanju plačila se ne odobri kmetom, za katere je ugotovljeno, da so umetno ustvarili pogoje, da bi se izognili učinkom tega člena.

Predlog spremembe 173

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem.

črtano

Predlog spremembe 174

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice odobrijo nevezana neposredna plačila v skladu s pogoji, ki so določeni v tem oddelku in podrobneje opredeljeni v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice odobrijo nevezana neposredna plačila dejavnim kmetom v skladu s pogoji iz tega oddelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 175

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice določijo prag za površino in nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se nevezana neposredna plačila uveljavljajo, presega ta prag za površino.

Države članice določijo prag za površino ali najnižjo mejo neposrednih plačil in neposredna plačila odobrijo samo dejavnim kmetom, katerih površina ali obseg neposrednih plačil sta enaka tema pragovoma ali ju presegata.

Predlog spremembe 176

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri določitvi praga za površino si države članice prizadevajo zagotoviti, da se lahko nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, če:

Pri določitvi praga za površino ali najnižje meje plačil si države članice prizadevajo zagotoviti, da se lahko neposredna plačila odobrijo samo dejavnim kmetom, če:

Predlog spremembe 177

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) upravljanje ustreznih plačil ne povzroča prevelikega upravnega bremena in

(a) upravljanje ustreznih plačil, ki so enaka navedenima pragoma ali ju presegajo, ne povzroča prevelikega upravnega bremena in

Predlog spremembe 178

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ustrezni zneski dejansko prispevajo k ciljem iz člena 6(1), h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila.

(b) prejeti zneski, ki presegajo določeni prag dejansko prispevajo k ciljem iz člena 6(1), h katerim prispevajo neposredna plačila.

Predlog spremembe 179

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Zadevne države članice se lahko odločijo, da odstavka 1 ne bodo uporabile v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

3. Zadevne države članice se lahko odločijo, da tega člena ne bodo uporabile v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih in v arhipelagu Balearskih otokov.

Predlog spremembe 180

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. V posebnih razmerah, ko kmetje zaradi lastnosti sistema kmetovanja nimajo zemljišč, pa jim je bila odobrena pomoč v obliki osnovnega plačila ob začetku veljavnosti te uredbe, je osnovna dohodkovna podpora znesek na kmetijsko gospodarstvo.

Predlog spremembe 181

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Brez poseganja v člene od 19 do 24 se osnovna dohodkovna podpora dodeli za vsak upravičeni hektar, ki ga prijavi pravi kmet.

3. Brez poseganja v člene od 19 do 24 se osnovna dohodkovna podpora dodeli za vsak upravičeni hektar, ki ga prijavi dejavni kmet.

Predlog spremembe 182

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice se lahko odločijo razlikovati znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar med različnimi skupinami ozemelj, ki se soočajo s podobnimi družbenogospodarskimi ali agronomskimi razmerami.

2. Države članice se lahko odločijo razlikovati znesek dohodkovne podpore na hektar glede na različne skupine območij v skladu z družbenogospodarskimi, okoljskimi ali agronomskimi razmerami. Države članice se lahko odločijo povečati znesek za regije z naravnimi omejitvami ali omejitvami posameznih območij ter za manj poseljena območja.

Predlog spremembe 183

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko določijo mehanizme, ki omejujejo število upravičenih nacionalnih hektarjev, ki lahko prejmejo pomoč, na podlagi referenčnega obdobja, ki ga določi država članica.

Predlog spremembe 184

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar se države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz oddelka 1 poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, odločijo, da osnovne dohodkovne podpore ne bodo odobrile na podlagi plačilnih pravic, plačilne pravice, ki so bile dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, prenehajo veljati 31. decembra 2020.

Predlog spremembe 185

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice določijo vrednost na enoto plačilnih pravic pred konvergenco v skladu s tem členom, tako da vrednost plačilnih pravic sorazmerno prilagodijo glede na njihovo vrednost, kot je določena v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 za leto zahtevka 2020, in s tem povezana plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju III naslova III navedene uredbe za leto zahtevka 2020.

1. Države članice določijo vrednost na enoto plačilnih pravic pred konvergenco v skladu s tem členom, tako da vrednost plačilnih pravic sorazmerno prilagodijo glede na njihovo vrednost, kot je določena v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 za leto zahtevka 2021, in s tem povezana plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju III naslova III navedene uredbe za leto zahtevka 2021.

Predlog spremembe 186

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar vrednost plačilnih pravic, kakor je določena v skladu z odstavkom 1, znotraj države članice ali skupine ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2), ni enotna, države članice konvergenco vrednosti plačilnih pravic v smeri enotne vrednosti na enoto zagotovijo najpozneje do leta zahtevka 2026.

4. Kadar vrednost plačilnih pravic, kakor je določena v skladu z odstavkom 1, znotraj države članice ali skupine ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2), ni enotna, države članice polno konvergenco vrednosti plačilnih pravic v smeri enotne vrednosti na enoto zagotovijo najpozneje do leta zahtevka 2026.

Predlog spremembe 187

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice za namene odstavka 4 zagotovijo, da najpozneje za leto zahtevka 2026 vrednost vseh plačilnih pravic znaša najmanj 75 % povprečnega načrtovanega zneska na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

5. Države članice za namene odstavka 4 zagotovijo, da najpozneje za leto zahtevka 2024 vrednost vseh plačilnih pravic znaša najmanj 75 % povprečnega načrtovanega zneska na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2024, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

Predlog spremembe 188

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Države članice za namene odstavka 4 zagotovijo, da najpozneje za zadnje leto zahtevka programskega obdobja vrednost vseh plačilnih pravic znaša 100 % povprečnega načrtovanega zneska na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

Predlog spremembe 189

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Zmanjšanja iz odstavka 6 temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Brez poseganja v minimalni odstotek, določen v skladu z odstavkom 5, lahko ta merila vključujejo določitev največjega zmanjšanja, ki ne sme biti manjše od 30 %.

Predlog spremembe 190

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice pravim kmetom, ki imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ob uveljavljanju navedenih plačilnih pravic odobrijo osnovno dohodkovno podporo. Države članice zagotovijo, da za namene aktiviranja plačilnih pravic pravi kmetje prijavijo upravičene hektare za vsako plačilno pravico.

1. Države članice kmetom, ki imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ob uveljavljanju navedenih plačilnih pravic odobrijo osnovno dohodkovno podporo. Države članice zagotovijo, da za namene aktiviranja plačilnih pravic dejavni kmetje prijavijo upravičene hektare za vsako plačilno pravico.

Predlog spremembe 191

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo.

1. Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, vzpostavi nacionalno rezervo, ki ustreza največ 3 % dodeljenih sredstev iz Priloge VII.

Predlog spremembe 192

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko presežejo odstotek iz odstavka 1, kadar je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 4 ter odstavkom 5 tega člena.

Predlog spremembe 193

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice iz rezerve dodelijo le pravim kmetom.

3. Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice iz rezerve dodelijo le dejavnim kmetom.

Predlog spremembe 194

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo;

(a) mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo; ali

Predlog spremembe 195

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva ter ki imajo ustrezno usposabljanje ali pridobljena potrebna znanja in spretnosti, kot jih opredelijo države članice za mlade kmete.

(b) kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva ter ki imajo ustrezno usposabljanje ali pridobljena potrebna znanja in spretnosti.

Predlog spremembe 196

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) V primeru točk (a) in (b) dajo lahko države članice prednost ženskam in s tem prispevajo k izpolnitvi cilja iz točke (h) člena 6(1).

Predlog spremembe 197

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Države članice lahko z objektivnimi in nediskriminatornimi merili opredelijo tudi druge primere, ki so skladni z oceno potreb iz člena 96, ranljivejši ali pomembnejši za doseganje specifičnih ciljev, določenih v členu 6, ter kmete, ki so novi uporabniki površin v kolektivnem upravljanju.

Predlog spremembe 198

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice dodelijo plačilne pravice ali povečajo vrednost obstoječih plačilnih pravic za prave kmete, ki so upravičeni na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice. Države članice zagotovijo, da navedeni pravi kmetje prejmejo število in vrednost plačilnih pravic, kot sta določena v navedeni odločitvi ali aktu, na datum, ki ga določi država članica.

5. Države članice dodelijo plačilne pravice ali povečajo vrednost obstoječih plačilnih pravic za dejavne kmete, ki so upravičeni na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice. Države članice zagotovijo, da navedeni dejavni kmetje prejmejo število in vrednost plačilnih pravic, kot sta določena v navedeni odločitvi ali aktu, na datum, ki ga določi država članica.

Predlog spremembe 199

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Države članice lahko uporabljajo nacionalno rezervo za linearno povečanje osnovne dohodkovne podpore ali izpolnitev določenih ciljev iz člena 6(1) na podlagi nediskriminatornih meril, če so na voljo zadostni zneski za dodelitve, določene v odstavkih 4 in 5 tega člena.

Predlog spremembe 200

Predlog uredbe

Člen 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 23

črtano

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a) vzpostavitvi rezerve;

(b) dostopu do rezerve;

Predlog spremembe 201

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete.

1. Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na dejavne kmete.

Predlog spremembe 202

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Pravice do plačila ne morejo imeti tržne vrednosti.

Predlog spremembe 203

Predlog uredbe

Člen 25 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Plačilo pavšalnega zneska za male kmete

Poenostavljene sheme za male kmete

Predlog spremembe 204

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Države članice uvedejo poenostavljeno shemo za male kmete, ki zaprosijo za pomoč v višini do 1 250 EUR. Ta shema je lahko v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja, ali plačila na hektar, ki se lahko razlikuje po ozemljih, opredeljenih v skladu s členom 18(2). Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Predlog spremembe 205

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Kmetje, ki želijo sodelovati v poenostavljeni shemi, morajo vložiti vlogo najpozneje na datum, ki ga določi država članica, ne glede na to, da lahko ta samodejno vključi nekatere kmete, ki izpolnjujejo pogoje, in jim ponuja možnost umika v določenem obdobju.

Predlog spremembe 206

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. Za kmete, ki sodelujejo v poenostavljeni shemi, lahko države članice uporabljajo poenostavljene preglede pogojenosti, kot so določeni v členu 84 Uredbe (EU) [HZU].

Predlog spremembe 207

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1c. Države članice lahko vzpostavijo pravila in storitve za zmanjšanje upravnih stroškov, da bi podprle sodelovanje malih kmetov.

Predlog spremembe 208

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1d. Države članice zagotovijo, da se nobena ugodnost iz tega člena ne dodeli kmetom, če se ugotovi, da so po 1. juniju 2018 umetno ustvarili razmere, da bi prejemali plačila, namenjena malim kmetom.

Predlog spremembe 209

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo prerazporeditev podpore z večjih na manjše ali srednje velike kmetije z določitvijo prerazporeditvene dohodkovne podpore v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

2. Države članice zagotovijo pošteno prerazporeditev podpore z večjih na manjše ali srednje velike kmetije z določitvijo prerazporeditvene dohodkovne podpore v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

Predlog spremembe 210

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice določijo znesek na hektar ali različne zneske za različne razpone hektarov ter tudi največje število hektarov na kmeta, za katero se izplača prerazporeditvena dohodkovna podpora.

3. Države članice določijo plačilo, enakovredno znesku na hektar ali različnim zneskom za različne razpone hektarov. Ti zneski se lahko razlikujejo glede na ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2).

Predlog spremembe 211

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Znesek prerazporeditvenega plačila na hektar ne presega 65 % osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost v skladu z nacionalnim povprečjem ali povprečjem ozemelj, pomnoženih s številom upravičenih hektarov.

Predlog spremembe 212

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Število upravičenih hektarov na kmeta ne presega povprečne nacionalne velikosti kmetijskih gospodarstev ali povprečne velikosti glede na ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2). Države članice odobrijo dostop do tega plačila s prvim upravičenim hektarom kmetijskega gospodarstva.

Predlog spremembe 213

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Države članice opredelijo nediskriminatorna merila v skladu s ciljem iz člena 6(1)(a) za izračunavanje zneska, ki se dodeli za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost v okviru strateških načrtov SKP, ter določijo tudi najvišji znesek, nad katerim kmetije niso upravičene do prerazporeditvenega plačila. Države članice upoštevajo povprečno raven dohodkov kmetij na nacionalni ali regionalni ravni. Pri merilih razporejanja morajo upoštevati tudi naravne in posebne omejitve, s katerimi se soočajo nekatere regije, vključno z otoškimi, pri razvoju kmetijske dejavnosti.

Predlog spremembe 214

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Načrtovani znesek na hektar za dano leto zahtevka ne presega nacionalnega povprečnega zneska neposrednih plačil na hektar za navedeno leto zahtevka.

črtano

Predlog spremembe 215

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Nacionalni povprečni znesek neposrednih plačil na hektar se opredeli kot razmerje med nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za dano leto zahtevka, kot je določena v Prilogi IV, in skupnimi načrtovanimi izložki za osnovno dohodkovno podporo za navedeno leto zahtevka, izraženo v številu hektarov.

črtano

Predlog spremembe 216

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. V primeru pravnih oseb ali skupin fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo največje število hektarov iz odstavka 3 na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, če nacionalna zakonodaja določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi, ki jih imajo posamezni kmetje s statusom vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijske strukture zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Predlog spremembe 217

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5b. Države članice zagotovijo, da se ugodnosti iz tega poglavja ne odobrijo tistim kmetom, za katere se ugotovi, da so svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi pridobili koristi v okviru prerazporeditvenega plačila. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

Predlog spremembe 218

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, opredeljene glede na merila iz točke (d) člena 4(1), v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 219

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

2. Kot del obveznosti, da privabljajo mlade kmete v skladu s ciljem iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

Predlog spremembe 220

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ima obliko letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.

3. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete se dodeli za največ sedem let, z začetkom od dneva predložitve vloge za plačilo za mlade kmete in ima obliko letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar. Izračuna se lahko na nacionalni ravni ali glede na ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2).

Predlog spremembe 221

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Mladi kmetje, ki so prejeli podporo iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013 v zadnjem letu njenega izvajanja, lahko prejemajo podporo iz tega člena za najdaljše skupno časovno obdobje, določeno v odstavku 3.

Predlog spremembe 222

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Plačilo se dodeli za število hektarov, ki ne presega povprečne velikosti kmetij na nacionalni ravni ali glede na ozemlja, opredeljena v členu 18(2).

Predlog spremembe 223

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Države članice lahko sprejmejo posebne določbe v zvezi z mladimi kmeti, ki so včlanjeni v skupine kmetov, organizacije proizvajalcev ali zadruge, da ob pristopu k tem subjektom ne bi izgubili podpore iz tega člena.

Predlog spremembe 224

Predlog uredbe

Člen 28 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sheme za podnebje in okolje

Sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali

Predlog spremembe 225

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice vzpostavijo in zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali(v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 226

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta podpora je namenjena ohranjanju koristne prakse in/ali spodbujanju potrebnega prehoda na prakse in tehnike, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje.

Podpora je lahko namenjena obveznostim za kmetijske prakse v posameznih sektorjih in/ali na geografskih območjih, ki jih določijo države članice. Območja, določena v skladu z Direktivo 92/43/EGS ali Direktivo 2009/147/ES, se samodejno štejejo za upravičena v okviru te sheme.

Predlog spremembe 227

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo prave kmete, ki prevzamejo obveznosti, da bodo na upravičenih hektarih uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

2. Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo dejavne kmete ali skupine kmetov, ki prevzamejo obveznosti, da bodo uporabljali kmetijske prakse in potrjene sheme, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali, vodijo k uresničevanju enega ali več specifičnih ciljev, opredeljenih v točkah (d), (e), (f) in (i) člena 6(1), ter so prilagojene posebnim nacionalnim ali regionalnim potrebam.

Predlog spremembe 228

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

3. Komisija do ... [dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z določitvijo kataloga primerov kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali, pri čemer se upoštevajo pogoji iz odstavka 4 tega člena.

Države članice lahko v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi določijo dopolnilne nacionalne sezname ali uporabijo primere iz kataloga iz prejšnjega odstavka, da bi upoštevale njihove posebne potrebe.

Navedeni seznami vsebujejo ukrepe, drugačne od ukrepov iz člena 65, ali ukrepe iste narave, vendar z drugačno stopnjo ambicioznosti. Kmetje morajo izbrati vsaj enega med njimi, da so upravičeni do pomoči.

Predlog spremembe 229

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice na te sezname vključijo vsaj ekosheme, da določijo najmanjši delež kmetijske površine, namenjen neproizvodnim značilnostim ali območjem, uporabo orodja za trajnostno upravljanje hranil na kmetijah in, kjer je to ustrezno, primerno vzdrževanje mokrišč in šotišč.

Predlog spremembe 230

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

4. Vsaka od teh praks je zasnovana tako, da izpolnjuje enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem, podnebjem in dobrobitjo živali, iz točk (d), (e), (f) in (i) člena 6(1).

Predlog spremembe 231

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(b) presegajo minimalne zahteve za dobrobit živali in zmanjšanje uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve, določene s pravom Unije;

Predlog spremembe 232

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 65.

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 65, ali jih dopolnjujejo.

Predlog spremembe 233

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 5 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) prispevajo k ohranjanju praks, koristnih za okolje.

Predlog spremembe 234

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

6. Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar in/ali plačila na kmetijo ter se odobri kot spodbujevalno plačilo, ki presega nadomestilo nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka ter je lahko v obliki pavšalnega zneska.

(a) plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, or

(b) plačila upravičencem za nadomestilo celotnih ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, kot je določeno v skladu s členom 65.

Predlog spremembe 235

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Raven plačil se spreminja glede na stopnjo ambicioznosti v zvezi s trajnostjo posamezne intervencije ali niza intervencij na podlagi nediskriminatornih meril, da predstavlja učinkovito spodbudo za sodelovanje.

Predlog spremembe 236

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65.

7. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65, ter ustrezno razlikovanje med obema vrstama intervencij. Kadar se intervencije, določene na podlagi obeh členov, razlikujejo glede na raven okoljske ambicioznosti, država članica prepreči podvajanje financiranja.

Predlog spremembe 237

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o ekoshemah.

črtano

Predlog spremembe 238

Predlog uredbe

Člen 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28a

Sheme za spodbujanje konkurenčnosti

1. Države članice zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za spodbujanje konkurenčnosti (spodbujevalne sheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2. Države članice s takšno intervencijo podprejo dejavne kmete, ki prevzamejo obveznosti za odhodke za spodbujanje kmetijske konkurenčnosti kmeta.

3. Države članice pripravijo seznam upravičenih kategorij odhodkov za spodbujanje konkurenčnosti kmeta.

4. Te prakse so zasnovane za uresničevanje enega ali več specifičnih ekonomskih ciljev iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1) ter prispevajo k medsektorskemu cilju iz člena 5.

5. V okviru takšnih intervencij države članice zagotovijo le plačila za obveznosti, pri katerih ne pride do dvojnega financiranja v skladu s to uredbo.

6. Podpora za spodbujevalne sheme ima obliko letnega plačila ter se dodeli kot:

(a) plačila na podlagi upravičenih hektarjev, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka; ali

(b) plačila upravičencem za nadomestilo dela ali celotnih nastalih stroškov; ali

7. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členi 27, 28, 65, 68, 69, 70, 71 in 72.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o spodbujevalnih shemah.

Predlog spremembe 239

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo pravim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo dejavnim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 240

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z obravnavanjem težave ali težav, s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti.

Predlog spremembe 241

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

3. Vezana podpora je shema, ki omejuje proizvodnjo v obliki letnega plačila, ki temelji na fiksnih površinah in donosih ali na fiksnem številu živali in spoštuje finančne zgornje meje, ki jih določijo države članice za vsak ukrep in o njih uradno obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe 242

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice se lahko odločijo, da namenijo ali povečajo vezano podporo glede na prizadevanje upravičenca, da izboljša svojo konkurenčnost, kakovost ali strukturo sektorja.

Predlog spremembe 243

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine.

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter panjevce s kratko obhodnjo.

Predlog spremembe 244

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki nimajo na voljo upravičenih hektarov.

Države članice zagotovijo, da so ob odobritvi vezane podpore izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) obstaja jasna okoljska ali socialnoekonomska potreba ali korist;

(b) podpora ne ustvarja večjih izkrivljanj na notranjem trgu ter

Predlog spremembe 245

Predlog uredbe

Člen 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe 246

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž odobrijo pravim kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00, v skladu s pogoji iz tega pododdelka.

Države članice na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž odobrijo dejavnim kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00, v skladu s pogoji iz tega pododdelka.

Predlog spremembe 247

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Bolgarija: 624,11 EUR,

– Bolgarija: X EUR,

Predlog spremembe 248

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Grčija: 225,04 EUR,

– Grčija: X EUR,

Predlog spremembe 249

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Španija: 348,03 EUR,

– Španija: X EUR,

Predlog spremembe 250

Predlog uredbe

Člen 36 – odstavek 3 – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– Portugalska: 219,09 EUR.

– Portugalska: X EUR.

Predlog spremembe 251

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) sektor sadja in zelenjave iz točke (i) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(a) sektor sadja in zelenjave iz točke (i) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter navedeni proizvodi, ki so namenjeni za predelavo;

Predlog spremembe 252

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) drugi sektorji iz točk od (a) do (h), (k), (m), od (o) do (t) in (w) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(f) drugi sektorji iz točk od (a) do (h), (k), (m), od (o) do (t) in (w) člena 1(2)Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter beljakovinske rastline.

Predlog spremembe 253

Predlog uredbe

Člen 40 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39.

3. Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39, svojo odločitev za sektorje in vrste intervencij pa morajo utemeljiti.

Predlog spremembe 254

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega poglavja;

(a) zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega poglavja, zlasti da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu;

Predlog spremembe 255

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) zagotavljanje podpore za organizacije proizvajalcev v zvezi z izpolnjevanjem njihovih specifičnih nalog iz tega poglavja;

Predlog spremembe 256

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) največjo stopnjo finančne pomoči Unije za umike s trga iz točke (a) člena 46(4) in za vrste intervencij iz člena 52(3);

(c) največjo stopnjo finančne pomoči Unije za umike s trga iz točke (a) člena 46(4) in za vrste intervencij iz člena 52(3) ter za stroške pakiranja in prevoza umaknjenega izdelka za brezplačno razdelitev in stroške, povezane s predelavo proizvoda pred njegovo oddajo za ta namen;

Predlog spremembe 257

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) določitev pogojev za vzpostavitev in upravljanje operativnega sklada ter zahtevke za pomoč in predplačila.

Predlog spremembe 258

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V sektorju sadja in zelenjave se uresničujejo naslednji cilji:

V skladu s členoma 5 in 6 o skupnih ciljih se v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo naslednji cilji:

Predlog spremembe 259

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, vključno z neposrednim trženjem; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(b) koncentracija ponudbe in/ali dajanje na trg proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, vključno z neposrednim trženjem in kratkimi dobavnimi verigami, ter spodbujanje kolektivnih pogajanj o pogodbah; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 260

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod in njihova uporaba, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

Predlog spremembe 261

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) razvoj, izvajanje in spodbujanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje, okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave, trajnostne uporabe naravnih virov, zlasti varovanja vode, tal, zraka, biotske raznovrstnosti in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 262

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v nacionalni shemi kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

(f) povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem proizvodov za predelavo in razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v drugih javnih ali zasebnih shemah kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

Predlog spremembe 263

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) promocija in trženja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

(g) promocija in trženja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (b), (c) in (i)člena 6(1);

Predlog spremembe 264

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) preprečevanje kriz in obvladovanje tveganj, namenjena preprečevanju in reševanju kriz na trgih sadja in zelenjave; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).

(i) preprečevanje kriz ter blažitev in obvladovanje tveganj, vključno s fitosanitarnimi vidiki, namenjeni preprečevanju in reševanju kriz na trgih sadja in zelenjave; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 265

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) upravljanje in zmanjševanje stranskih proizvodov in odpadkov;

Predlog spremembe 266

Predlog uredbe

Člen 42 – odstavek 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ib) spodbujanje genske raznovrstnosti.

Predlog spremembe 267

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje in zmanjšanje količine odpadkov;

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, tudi sredstva,ki se osredotočajo na varčevanje z vodo, kakovost vode, proizvodnjo energije,varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov in spremljanje tokov odpadkov;

Predlog spremembe 268

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) ukrepi za načrtovanje in prilagajanje proizvodnje glede na povpraševanje po proizvodih iz sektorja sadja in zelenjave, zlasti v smislu kakovosti in količine;

Predlog spremembe 269

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab) ukrepi za povečanje tržne vrednosti proizvodov;

Predlog spremembe 270

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ac) skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali člani organizacije proizvajalcev;

Predlog spremembe 271

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) raziskave in poskusna proizvodnja, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov, odpornost na škodljivce, zmanjšanje tveganj in učinkov rabe pesticidov, preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort sadja in zelenjave, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(b) raziskave in poskusna proizvodnja, ki se med drugim osredotočajo na ukrepe, kot so varčevanje z vodo, kakovost vode, proizvodnja energije, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov, odpornost na škodljivce, integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, zmanjšanje tveganj in učinkov rabe pesticidov, ohranjanje opraševalcev, preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort sadja in zelenjave, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

Predlog spremembe 272

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) ukrepi za izboljšanje okolja ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

Predlog spremembe 273

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) integrirana pridelava;

(d) integrirana pridelava, pri kateri se spodbuja trajnostna raba naravnih virov in zmanjšuje odvisnost od pesticidov in drugih vložkov;

Predlog spremembe 274

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ukrepi za ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(e) ukrepi za ohranjanje in obnavljanje strukture tal ter povečanje zalog ogljika v tleh, tudi za preprečevanje osiromašenja tal;

Predlog spremembe 275

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(h) ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce in blažitev škode zaradi škodljivcev, tudi s spodbujanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

Predlog spremembe 276

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) ukrepi za uvajanje pridelovalnih sistemov, ki povečujejo zlasti biotsko in strukturno raznovrstnost;

Predlog spremembe 277

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(k) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(k) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave ter spodbujanje kratkih dobavnih verig;

Predlog spremembe 278

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka m

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(m) izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(m) izvajanje shem kakovosti Unije ter drugih javnih in zasebnih nacionalnih shem kakovosti, ki jih nadzira javni ali zasebni sektor;

Predlog spremembe 279

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(n) promocija in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, ter informiranje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave;

(n) promocija in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, iskanje novih tržnih možnosti ter informiranje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave;

Predlog spremembe 280

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka o

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(o) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(o) storitve svetovanja in tehnična pomoč, tudi glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe in zmanjšanja uporabe pesticidov, integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi, agroekoloških praks, izboljšanja kakovosti proizvodov in tržnih pogojev, kot tudi pogojev v zvezi s pogajanji ter uporabe fitosanitarnih protokolov za izvoz v tretje države;

Predlog spremembe 281

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka p

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(p) usposabljanje in izmenjava dobrih praks, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi.

(p) usposabljanje in izmenjava dobrih praks, tudi glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, alternativ pesticidom, trajnostne rabe in zmanjšanja uporabe pesticidov ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

Predlog spremembe 282

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka p a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(pa) ukrepi za izboljšanje kakovosti s pomočjo inovacij;

Predlog spremembe 283

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 1 – točka p b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(pb) vzpostavljanje sistemov sledljivosti/potrjevanja.

Predlog spremembe 284

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, vključno s skupnim skladiščenjem;

Predlog spremembe 285

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene;

(d) umik s trga za brezplačno razdelitev, vključno s stroški predelave umaknjenega proizvoda pred oddajo za brezplačno razdelitev, ali druge namene;

Predlog spremembe 286

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) zavarovanje letine, ki prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotovitev, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;

(g) zavarovanje letine, vključno z indeksiranimi zavarovalnimi shemami za izmerljiva tveganja, ki prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotovitev, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;

Predlog spremembe 287

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali posameznih proizvajalcev;

(h) strokovna izmenjava in/ali mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali posameznih proizvajalcev;

Predlog spremembe 288

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) promocija proizvodov in obveščanje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave kot odziv na tržne krize;

Predlog spremembe 289

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) izvajanje in upravljanje fitosanitarnih protokolov tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(i) pogajanje o fitosanitarnih protokolih tretjih držav ter njihovo izvajanje in upravljanje na ozemlju Unije, da se omogoči dostop do trgov tretjih držav, vključno s študijami trgov;

Predlog spremembe 290

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) preprečevanje in obvladovanje fitosanitarnih kriz;

Predlog spremembe 291

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(k) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci in trajnostne rabe pesticidov.

(k) storitve svetovanja in tehnična pomoč, tudi glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, kot je integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, ter trajnostne rabe in zmanjšanja uporabe pesticidov;

Predlog spremembe 292

Predlog uredbe

Člen 43 – odstavek 2 – točka k a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ka) ukrepi za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks.

Predlog spremembe 293

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let. Prizadevajo si uresničiti cilje iz točk (d) in (e) člena 42 ter vsaj dva druga cilja iz navedenega člena.

2. Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let. Prizadevajo si uresničiti cilje iz točk (b), (d) in (e) člena 42 ter vsaj dva druga cilja iz navedenega člena.

Predlog spremembe 294

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev so lahko delni ali popolni operativni programi. Popolni operativni programi izpolnjujejo enaka pravila in pogoje upravljanja kot operativni programi organizacij proizvajalcev.

Predlog spremembe 295

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 6 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih intervencij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih operacij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic. Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo delne operativne programe, sestavljene iz ukrepov, ki so jih organizacije članice opredelile v svojih operativnih programih, a jih niso izvedle.

Predlog spremembe 296

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 6 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) se intervencije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(a) se operacije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

Predlog spremembe 297

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 7 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vsaj 20 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (d) in (e) člena 42;

(a) vsaj 15 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (d) in (e) člena 42;

Predlog spremembe 298

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 7 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) operativni programi zajemajo tri ali več ukrepov, ki so povezani s cilji iz točk (d) in (e) člena 42;

Predlog spremembe 299

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 7 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vsaj 5 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz točke (c) člena 42;

(b) vsaj 1 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz točke (c) člena 42;

Predlog spremembe 300

Predlog uredbe

Člen 44 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Operativni programi, odobreni pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], se do svojega zaključka izvajajo v skladu s predpisi, po katerih so bili odobreni, razen če se združenje proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev prostovoljno odloči za uporabo te uredbe.

Predlog spremembe 301

Predlog uredbe

Člen 45 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) finančnih prispevkov:

črtano

(i) članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev; ali

(ii) združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;

Predlog spremembe 302

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

1. Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad izključno za financiranje operativnih programov, ki jih odobrijo države članice. Sklad se financira s prispevki same organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in/ali njenih partnerjev ter finančno pomočjo iz člena 46.

Predlog spremembe 303

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) 4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev;

(b) 4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev ter

Predlog spremembe 304

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) 5 % vrednosti tržne proizvodnje:

za organizacije proizvajalcev, katerih tržna proizvodnja in število članov je v letu predložitve operativnega programa 25 % višja od povprečne tržne proizvodnje in povprečnega števila včlanjenih proizvajalcev, registriranih v času prejšnjega operativnega programa;

za prvi operativni program organizacije proizvajalcev, ki je nastala z združitvijo;

za vsako nadnacionalno organizacijo proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev.

Predlog spremembe 305

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) 5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake nadnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev.

črtano

Predlog spremembe 306

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 2 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem od prvega pododstavka se finančna pomoč Unije lahko poveča, kot sledi:

Z odstopanjem od prvega pododstavka se finančna pomoč Unije, opredeljena v točkah (a), (b) in (ba), lahko poveča za 0,5 % vrednosti tržne proizvodnje, če se ta odstotek uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42;

(a) v primeru organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42;

(b) v primeru združenj organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 5 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,5 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42, ki jih združenje organizacij proizvajalcev izvaja v imenu svojih članov;

(c) v primeru nadnacionalnih organizacij proizvajalcev ali nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 5,5 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 5 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42, ki jih nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev izvaja v imenu svojih članov.

Predlog spremembe 307

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) organizacije proizvajalcev, ki delujejo v različnih državah članicah, izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (b) in (e) člena 42, na nadnacionalni ravni;

(a) organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki delujejo v različnih državah članicah, izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (b) in (e) člena 42, na nadnacionalni ravni;

Predlog spremembe 308

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) operativni program prvič izvaja združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d) operativni program prvič izvaja organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki delujejo v eni državi članici, ali združenje organizacij proizvajalcev, ki delujejo v različnih državah članicah, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

Predlog spremembe 309

Predlog uredbe

Člen 46 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) organizacije proizvajalcev delujejo na gorskih območjih in v otoških regijah;

Predlog spremembe 310

Predlog uredbe

Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 45(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Nacionalna finančna pomoč dopolnjuje operativni sklad.

1. Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, ter v otoških regijah, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 45(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Nacionalna finančna pomoč dopolnjuje operativni sklad.

Predlog spremembe 311

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti najmanj enega od specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti ustrezne specifične cilje iz člena 6(1).

Predlog spremembe 312

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

Predlog spremembe 313

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

(a) tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev, vključno s spodbujanjem dobrih praks, informiranjem in obveščanjem javnosti ter osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem;

Predlog spremembe 314

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ukrepi za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(b) ukrepi za zatiranje in preprečevanje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze, ter za povečanje odpornosti na epidemije;

Predlog spremembe 315

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) vzpostavljanje in/ali razvoj nacionalnih mrež za zdravje čebel;

Predlog spremembe 316

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov;

(d) ukrepi za podporo nacionalnim, regionalnim ali lokalnim laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov, izgub čebel ali zmanjšanja produktivnosti ter snovi, ki bi lahko bile strupene za čebele;

Predlog spremembe 317

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) obnovitev čebeljih panjev v Uniji;

(e) ukrepi za ohranjanje ali povečanje obstoječih populacij čebel;

Predlog spremembe 318

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(f) sodelovanje s specializiranimi organi za uporabo programov raziskav in eksperimentalnih programov na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

Predlog spremembe 319

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

Predlog spremembe 320

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hb) ukrepi za načrtovanje proizvodnje in prilagajanje ponudbe povpraševanju;

Predlog spremembe 321

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hc) ukrepi za preprečevanje neugodnih podnebnih razmer;

Predlog spremembe 322

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hd) ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe in slabe vremenske razmere;

Predlog spremembe 323

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(he) ukrepi za spodbujanje sodelovanja med čebelarji in kmeti, zlasti z namenom zmanjšanja vpliva uporabe pesticidov;

Predlog spremembe 324

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hf) varčevanje z energijo, večja energetska učinkovitost in ekološko pakiranje;

Predlog spremembe 325

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hg) zmanjšanje nastajanja odpadkov ter izboljšanje uporabe stranskih proizvodov in odpadkov in ravnanja z njimi;

Predlog spremembe 326

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hh) ukrepi za izboljšanje opraševanja z medonosnimi čebelami in njihovega sobivanja s prostoživečimi opraševalci, tudi z oblikovanjem in ohranjanjem ugodnih habitatov;

Predlog spremembe 327

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hi) ukrepi za povečanje genske raznovrstnosti;

Predlog spremembe 328

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 1 – točka h j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hj) ukrepi za podporo mladim ali novim čebelarjem.

Predlog spremembe 329

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo države članice.

4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 75 % odhodkov, z izjemo najbolj oddaljenih regij, kjer znaša največ 85 %. Preostali del odhodkov krijejo države članice.

Predlog spremembe 330

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice se pri pripravi svojih strateških načrtov SKP posvetujejo s predstavniki organizacij na področju čebelarstva.

5. Države članice se pri pripravi svojih strateških načrtov SKP posvetujejo s predstavniki organizacij na področju čebelarstva in pristojnimi organi.

Predlog spremembe 331

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju.

6. Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev in/ali čebeljih kolonij na svojem ozemlju.

Predlog spremembe 332

Predlog uredbe

Člen 49 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Vse nacionalne programe, odobrene pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe], do datuma, predvidenega za njihov zaključek, ureja Uredba (EU) št. 1308/2013.

Predlog spremembe 333

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega oddelka o:

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 334

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) obveznosti držav članic, da Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju v skladu s členom 49(6);

(a) obveznosti držav članic, da Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev in/ali čebeljih kolonij na svojem ozemlju v skladu s členom 49(6);

Predlog spremembe 335

Predlog uredbe

Člen 50 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev;

(b) opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev in kolonij;

Predlog spremembe 336

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice si v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

V skladu s členoma 5 in 6 o skupnih ciljih si države članice v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

Predlog spremembe 337

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) izboljšati gospodarsko trajnost in konkurenčnost proizvajalcev vina Unije v skladu s točkami (a), (b) in člena 6(1);

Predlog spremembe 338

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) prispevati k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, k izboljšanju sistemov trajnostne proizvodnje in zmanjšanju vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, tudi s podporo vinogradnikom pri zmanjševanju uporabe vložkov in uvajanju bolj okolju prijaznih metod in postopkov gojenja, ter k ohranjanju raznolikosti tradicionalnih sort Unije; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 339

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) izboljšati uspešnost vinskih podjetij Unije in njihovo prilagajanje povpraševanju na trgu ter povečati njihovo konkurenčnost glede proizvodnje in trženja proizvodov vinske trte, vključno s prihranki energije, splošno energijsko učinkovitostjo in trajnostnimi postopki; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk od (a) do (e), (g) in (h) člena 6(1);

(b) izboljšati uspešnost vinskih podjetij Unije in njihovo prilagajanje povpraševanju na trgu ter povečati njihovo dolgoročno konkurenčnost glede proizvodnje in trženja proizvodov vinske trte, vključno s prihranki energije, splošno energijsko učinkovitostjo in trajnostnimi postopki; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk od (a) do (e), (g) in (h) člena 6(1);

Predlog spremembe 340

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) za izboljšanje koncentracije ponudbe za gospodarsko uspešnost in strukturiranje sektorja, v skladu s ciljem iz točke (b) člena 6(1);

Predlog spremembe 341

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) uporabiti stranske proizvode vinarstva v industrijske in energetske namene ob zagotavljanju kakovosti vina Unije in hkratnem varovanju okolja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(f) uporabiti stranske proizvode in ostanke vinarstva v industrijske in energetske ali agronomske namene ob zagotavljanju kakovosti vina Unije in hkratnem varovanju okolja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

Predlog spremembe 342

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izboljšati konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah; ta cilj se nanaša na cilje iz točk (b) in (h) člena 6(1);

(h) izboljšati konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah, tudi z odpiranjem, diverzifikacijo in konsolidacijo trgov za vino; ta cilj se nanaša na cilje iz točk (b) in (h) člena 6(1);

Predlog spremembe 343

Predlog uredbe

Člen 51 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) zagotoviti gospodarsko trajnost in dobičkonosnost vinogradništva na območjih z znatnimi naravnimi omejitvami ter strmih in manj razvitih območjih, v skladu s posebnimi cilji iz točk (a), (b) in (h) člena 6(1).

Predlog spremembe 344

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi ponovna zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

(a) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi ponovna zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali po prostovoljni izkrčitvi nasadov zaradi prilagajanja podnebnim spremembam in povečanja genske raznovrstnosti, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

Predlog spremembe 345

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) sajenje trt na zemljiščih z dovoljenjem sistema za zasaditev vinske trte iz oddelka 1 poglavja 3 Uredbe (EU) št. 1308/2013 na tradicionalnih vinorodnih območjih, ki jim grozi izginotje in jih opredelijo države članice, kot ukrep za varstvo vinarske raznolikosti;

Predlog spremembe 346

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ab) raziskave in eksperimentalna proizvodnja ter drugi ukrepi, zlasti na področju ohranjanja, preučevanja in krepitve medsortne in znotrajsortne pestrosti evropskih trtnih sort, ter dejavnosti za spodbujanje njihove gospodarske uporabe;

Predlog spremembe 347

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ac) ukrepi za zmanjšanje uporabe pesticidov;

Predlog spremembe 348

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ad) ukrepi za zmanjšanje prevzemanja tveganj s strani vinogradnikov, ki se zavežejo, da bodo korenito spremenili svojo prakso in sistem proizvodov, da bi bila njihova proizvodnja bolj trajnostna, tudi s povečanjem strukturne in biotske raznovrstnosti;

Predlog spremembe 349

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) materialne in nematerialne naložbe v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja;

(b) materialne in nematerialne naložbe v vinogradniške kmetije, tudi na strmih in terasastih območjih, z izjemo operacij v okviru vrste intervencij, opisanih v točki (a) člena 52(1) te uredbe, ter v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja; namen takšnih naložb je lahko zaščita vinogradov pred podnebnimi tveganji in prilagajanje kmetijskih gospodarstev novim pravnim zahtevam Unije;

Predlog spremembe 350

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev ob hkratnem zagotavljanju, da upravičenci izvajajo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj.

Predlog spremembe 351

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) materialne in nematerialne naložbe v inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov in stranskih proizvodov vinarstva, postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja;

(e) materialne in nematerialne naložbe v digitalizacijo in inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov in tehnoloških postopkov, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ali s stranskimi proizvodi vinarstva, postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja, in/ali prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe;

Predlog spremembe 352

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) materialne in nematerialne naložbe v instalacije in postopke za mehanizacijo in kompostiranje stranskih proizvodov vinarstva;

Predlog spremembe 353

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;

(g) ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina;

Predlog spremembe 354

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ga) ukrepi za boljše poznavanje trgov, kot je izvajanje ekonomskih študij in študij ureditve o obstoječih trgih, pa tudi ukrepi za promocijo vinskega turizma, namenjeni povečanju prepoznavnosti evropskih vinogradov;

Predlog spremembe 355

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka h – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) promocija v tretjih državah, ki vključuje eno ali več od naslednjih točk:

(h) promocija in obveščanje v tretjih državah, ki vključuje enega ali več od naslednjih ukrepov in dejavnosti, namenjenih izboljšanju konkurenčnosti vinskega sektorja ter začetnemu oblikovanju, diverzifikaciji ali konsolidaciji trgov:

Predlog spremembe 356

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka h – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(iv) študije novih ali obstoječih trgov, potrebne za razširitev in konsolidacijo možnosti prodaje;

Predlog spremembe 357

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka h – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi) pripravo tehničnih spisov, vključno z laboratorijskimi preskusi in ocenami, glede enoloških postopkov, fitosanitarnih in higienskih pravil ter drugih zahtev tretjih držav za uvoz proizvodov vinskega sektorja, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

Predlog spremembe 358

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo;

Predlog spremembe 359

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ib) ekološka pridelava;

Predlog spremembe 360

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ic) integrirana pridelava;

Predlog spremembe 361

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(id) precizna ali digitalizirana proizvodnja;

Predlog spremembe 362

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ie) ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

Predlog spremembe 363

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(if) oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje krajine, vključno z ohranjanjem njenih zgodovinskih značilnosti;

Predlog spremembe 364

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ig) izboljšanje odpornosti na škodljivce in bolezni trte;

Predlog spremembe 365

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ih) zmanjšanje nastajanja odpadkov ter izboljšanje ravnanja z njimi.

Predlog spremembe 366

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi za promocijo iz točke (h) tega odstavka se uporabljajo le za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

Predlog spremembe 367

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo izbiro ciljev in vrst intervencij v vinskem sektorju. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo izbiro ciljev in vrst intervencij v vinskem sektorju. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo. Države članice lahko predvidijo posebne določbe za ukrepe za informiranje in promocijo, ki jih v imenu vseh zadevnih podjetij pripravijo organi za upravljanje zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, zlasti glede najdaljšega možnega trajanja teh ukrepov.

Predlog spremembe 368

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna pomoč Unije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz točke (a) člena 52(1) ne presega 50 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali 75 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Finančna pomoč Unije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz točke (a) člena 52(1) ne presega 50 % dejanskih stroškov prostovoljnega prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali 75 % dejanskih stroškov obveznega prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov.

Predlog spremembe 369

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah, vinogradih na strmih pobočjih in v otoških regijah, ki niso navedene v točkah (c) in (d) tega odstavka;

Predlog spremembe 370

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 371

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Finančna pomoč Unije za cilje iz točk (aa), (ab), (ac), (fa), (j), (k), (l), (m), (n), (o), (p), in (q) člena 52(1) ne presega 50 % neposrednih ali upravičenih stroškov.

Predlog spremembe 372

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah, vinogradih na strmih pobočjih in v otoških regijah, ki niso navedene v točkah (c) in (d) tega odstavka;

Predlog spremembe 373

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 374

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES, vendar se lahko uporablja za vsa podjetja v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU in na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

črtano

Predlog spremembe 375

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali promet, nižji od 200 milijonov EUR, se zgornja meja pomoči iz prvega pododstavka razpolovi.

Zgornje meje iz prvega pododstavka se lahko znižajo v primeru naložb podjetij, ki niso mikro, mala ali srednja podjetja. vendar se lahko uporablja za vsa podjetja v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU in na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

Predlog spremembe 376

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz točk (g) in (h) člena 52(1) ne presega 50 % upravičenih odhodkov.

6. Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz točk (g) in (h) člena 52(1) ne presega 50 % upravičenih odhodkov. Države članice lahko uvedejo razlikovanje glede na velikost podjetij, da bi povečale podporo za mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe 377

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Zadevne države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo minimalni odstotek odhodkov za ukrepe, namenjene varstvu okolja, prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanju vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihrankom energije in izboljšanju splošne energijske učinkovitosti v vinskem sektorju.

4. Zadevne države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se nameni vsaj 5 % odhodkov ali sprejme vsaj en ukrep za izpolnitev ciljev v prid varstva okolja, prilagajanja podnebnim spremembam, izboljšanja trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanja vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihrankom energije in izboljšanja splošne energijske učinkovitosti v vinskem sektorju v skladu s cilji iz točk (aa), (b) in (f) člena 51.

Predlog spremembe 378

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Vse programe, odobrene pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe], do datuma, predvidenega za njihov zaključek, ureja Uredba (EU) št. 1308/2013.

Predlog spremembe 379

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP opredeli eno ali več vrst intervencij iz člena 60 za uresničevanje ciljev, izbranih v skladu z odstavkom 1. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredeli. Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP utemelji izbiro ciljev, vrst intervencij in intervencij za uresničevanje teh ciljev.

Predlog spremembe 380

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) zmanjšanje vpliva gojenja oljk na okolje in prispevanje k podnebnim ukrepom prek gojenja oljk; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(c) zmanjšanje vpliva gojenja oljk na okolje in prispevanje k podnebnim ukrepom ter blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje prek gojenja oljk; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

Predlog spremembe 381

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (f) člena 6(1);

(d) izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točk (b) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 382

Predlog uredbe

Člen 56 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi izboljšali odpornost na škodljivce ter preprečevali in reševali krize na trgu oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (h) člena 6(1).

(f) preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi izboljšali odpornost na škodljivce ter preprečevali in reševali krize na trgu oljčnega olja in namiznih oljk, tudi z izboljšanjem preprečevanja škodljivcev in odpornosti nanje; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 383

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi države članice iz člena 82(4) lahko uresničile cilje iz člena 56, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 60. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

1. Da bi države članice iz člena 82(4) lahko uresničile cilje iz člena 56, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 60, ki jo določi posamezna država članica. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

Predlog spremembe 384

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Intervencije, ki jih opredelijo države članice iz člena 82(4), se izvajajo prek odobrenih operativnih programov organizacij proizvajalcev in/ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013. V ta namen se uporabljata člena 61 in 62 te uredbe.

2. Intervencije, ki jih opredelijo države članice iz člena 82(4), se izvajajo prek odobrenih operativnih programov organizacij proizvajalcev in/ali združenj organizacij proizvajalcev in/ali medpanožnih organizacij, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013. V ta namen se uporabljata člena 61 in 62 te uredbe.

Predlog spremembe 385

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice iz člena 82(4) v skladu s členom 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 izvajanje operativnih programov zaupajo priznanim medpanožnim organizacijam, če te v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 že izvajajo podoben program.

Predlog spremembe 386

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) 75 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz točk (f) in (h) člena 60(1), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 % dejanskih odhodkov, če pri tej vrsti intervencij ta pogoj ni izpolnjen.

(d) 85 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz točk (f) in (h) člena 60(1), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 % dejanskih odhodkov, če pri tej vrsti intervencij ta pogoj ni izpolnjen.

Predlog spremembe 387

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) v primeru otoških regij se odstotki iz točk (a) do (d) povečajo za 10 %.

Predlog spremembe 388

Predlog uredbe

Člen 58 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo dopolnilno financiranje do 50 % stroškov, ki jih ne krije finančna pomoč Unije.

črtano

Predlog spremembe 389

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice si v drugih sektorjih iz točke (f) člena 39 prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

V skladu s členoma 5 in 6 o skupnih ciljih si države članice v drugih sektorjih iz točke (f) člena 39 prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

Predlog spremembe 390

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

(a) načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti, količine in raznolikosti, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

Predlog spremembe 391

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) koncentracija ponudbe in dajanje na trg zadevnih proizvodov; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(b) koncentracija ponudbe in dajanje na trg zadevnih proizvodov ter spodbujanje kolektivnih pogajanj o pogodbah; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 392

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce ter inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod ter njihova uporaba, vključno z odpornostjo proti škodljivcem in boleznim živali ter podnebnim spremembam, gensko raznovrstnostjo, zaščito tal, izboljšanjem biološke varnosti in zmanjšanjem protimikrobnih snovi ter inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo dolgoročno gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (c), (d), (e), (f)in (i) člena 6(1);

Predlog spremembe 393

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni proti škodljivcem, odpornosti proti boleznim živali, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; zmanjšanje izpustov in povečanje energetske učinkovitosti; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 394

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

(e) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem tropskih in zoonotskih bolezni, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

Predlog spremembe 395

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in segmentacije trga ter razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v nacionalni shemi kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

Predlog spremembe 396

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) promocija in trženje proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

(g) promocija in trženje proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 39; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 397

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi preprečevali in reševali krize na trgu v enem ali več sektorjih iz točke (f) člena 39; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).

(h) preprečevanje kriz ter blažitev in obvladovanje tveganj, da bi preprečevali in reševali krize na trgu v enem ali več sektorjih iz točke (f) člena 39; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe 398

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) preprečevanje napadov plenilskih vrst na živino;

Predlog spremembe 399

Predlog uredbe

Člen 59 – odstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hb) prispevanje k strategiji Unije za spodbujanje beljakovinskih rastlin, zlasti krme in stročnic.

Predlog spremembe 400

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (g) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (f) člena 56 in točk od (a) do (g) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

Predlog spremembe 401

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh;

(i) ohranjanje tal, vključno s preprečevanjem degradacije tal in pospešitvijo sekvestracije ogljika v tleh;

Predlog spremembe 402

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in njenim črpanjem;

(ii) izboljšanje uporabe vode in dobrega gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in njenim črpanjem, kar prispeva k dobremu stanju povodij;

Predlog spremembe 403

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iv) varčevanje z energijo in večjo energijsko učinkovitost;

(iv) varčevanje z energijo in večjo energijsko učinkovitost, vključno z uporabo obnovljivih virov energije, kot je trajnostna uporaba ostankov iz kmetijstva;

Predlog spremembe 404

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iva) zmanjšanje plinastih onesnaževal in toplogrednih plinov;

Predlog spremembe 405

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(v) ekološko embalažo;

(v) ekološko embalažo in zmanjšanje količine odpadne embalaže;

Predlog spremembe 406

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(vi) zdravje in dobrobit živali;

(vi) biološko zaščito, varstvo zdravja živali in njihovo dobrobit;

Predlog spremembe 407

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(viia) preprečevanje in obvladovanje tropskih in zoonotskih bolezni;

Predlog spremembe 408

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(viii) izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(viii) izboljšanje odpornosti proti škodljivcem s praksami obvladovanja ter boj proti boleznim živali;

Predlog spremembe 409

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ix) zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov;

(ix) zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov ter odvisnosti od njih;

Predlog spremembe 410

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka x

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(x) oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost;

(x) oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ter spodbujanje lokalnih sort;

Predlog spremembe 411

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka x a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xa) zmanjšanje uporabe protimikrobnih snovi;

Predlog spremembe 412

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka x b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xb) izboljšanje pogojev gojenja, spravila in oddaje proizvodov;

Predlog spremembe 413

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka x c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xc) spremljanje, poznavanje in nadzor trga;

Predlog spremembe 414

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka x d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(xd) preprečevanje napadov plenilskih vrst na živino.

Predlog spremembe 415

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;

(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju biotske raznovrstnosti, prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve, boja proti škodljivcem in boleznim živali in izboljšanja odpornosti nanje ter izboljšanja kakovosti proizvodov;

Predlog spremembe 416

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) integrirana pridelava;

Predlog spremembe 417

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza in skladiščenja proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40;

(e) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza in skladiščenja proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 39;

Predlog spremembe 418

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom.

(h) izvajanje sistemov sledljivosti vzdolž celotne proizvodne verige in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom, vključno s sledljivostjo izvora oljk in olja skozi različne stopnje proizvodne verige ter informacijami o proizvodnih metodah;

Predlog spremembe 419

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) izvajanje fitosanitarnih in veterinarskih protokolov tretjih držav.

Predlog spremembe 420

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice v zvezi s ciljem iz točke (h) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

2. Države članice v zvezi s ciljem iz točke (f) člena 56 in točke (h) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

Predlog spremembe 421

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, ter boljšo prilagoditev ponudbe povpraševanju;

Predlog spremembe 422

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali člani organizacije proizvajalcev, ter obdelava proizvodov, da se olajša njihovo skladiščenje;

Predlog spremembe 423

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) ponovna zasaditev sadovnjakov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;

(d) ponovna zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;

Predlog spremembe 424

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) podporni ukrepi za zdravje in dobrobit živali;

Predlog spremembe 425

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(db) obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč;

Predlog spremembe 426

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(dc) izboljševanje genskih virov;

Predlog spremembe 427

Predlog uredbe

Člen 60 – odstavek 2 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(dd) podaljšanje obveznih prekinitev proizvodnje na kmetijah zaradi kriz, ki izvirajo iz bolezni živali;

Predlog spremembe 428

Predlog uredbe

Člen 61 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice zagotovijo, da intervencije, povezane s ciljem iz točke (h) člena 59, ne presegajo tretjine skupnih odhodkov v okviru operativnih programov organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev.

7. Države članice zagotovijo, da intervencije, povezane s ciljem iz točke (h) člena 59, ne presegajo 50 % skupnih odhodkov v okviru operativnih programov organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev.

Predlog spremembe 429

Predlog uredbe

Člen 62 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operativni skladi

Operativni skladi organizacij proizvajalcev

Predlog spremembe 430

Predlog uredbe

Člen 63 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Omejitev iz odstavka 1 se s 50 % poveča na 60 % za organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, za prvih pet let po letu priznanja in za organizacije proizvajalcev, ki delujejo izključno na območjih z naravnimi omejitvami.

Predlog spremembe 431

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(a) ukrepi na področju kmetijsko-okoljske trajnosti, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter druge upravljavske obveznosti;

Predlog spremembe 432

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;

(e) vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon in razvoj trajnostnih podeželskih podjetij;

Predlog spremembe 433

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) ženske na podeželskih območjih;

Predlog spremembe 434

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izmenjava znanja in informiranje.

(h) izmenjava znanja in informiranje; ter

Predlog spremembe 435

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) namestitev digitalnih tehnologij.

Predlog spremembe 436

Predlog uredbe

Člen 65 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti

Ukrepi za kmetijsko-okoljsko trajnost, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter druge upravljavske obveznosti

Predlog spremembe 437

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice lahko odobrijo plačila za kmetijsko-okoljske trajnostne prakse, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, vključno s preprečevanjem naravnih tveganj, ter druge upravljavske obveznosti, kot so gozdarstvo, varstvo in izboljšanje genskih virov ter zdravje in dobrobit živali, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 438

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko možnost pridobitve podpore v okviru te vrste intervencij v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami zagotovijo na svojem celotnem ozemlju.

3. Države članice zagotovijo možnost pridobitve podpore v okviru te vrste intervencij v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami na svojem celotnem ozemlju. Ta podpora ne presega najvišjih zneskov iz Priloge IXaa.

Predlog spremembe 439

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice odobrijo plačila samo tistim kmetom in drugim upravičencem, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, za katere velja, da pripomorejo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

4. Države članice odobrijo plačila samo tistim kmetom, skupinam kmetov in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, kot je ustrezno varstvo mokrišč in organskih tal, za katere velja, da pripomorejo k uresničevanju ustreznih specifičnih ciljev iz člena 6(1). Prednost se lahko prizna shemam, ki se posebej nanašajo na obravnavanje razmer in potreb v lokalnem okolju ter po potrebi prispevajo k uresničevanju ciljev iz zakonodajnih aktov, navedenih v Prilogi XI.

Predlog spremembe 440

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali kot tudi druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(b) presegajo ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali, preprečevanje protimikrobne odpornosti kot tudi druge ustrezne obvezne zahteve, določene s pravom Unije;

Predlog spremembe 441

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 5 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 28.

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 28, ali se z njimi dopolnjujejo, ob zagotavljanju, da ne pride do dvojnega financiranja.

Predlog spremembe 442

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

6. Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Države članice upravičencem zagotovijo tudi finančno spodbudo, po potrebi pa lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto, žival, panj ali drugo opredeljeno enoto. Plačila se odobrijo letno.

Predlog spremembe 443

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Raven plačil se spreminja glede na to, kako ambiciozna je posamezna praksa ali sklop praks glede trajnosti, na podlagi nediskriminatornih meril, da bi se učinkovito spodbujalo sodelovanje. Države članice lahko tudi razlikujejo med plačili glede na vrsto omejitev, ki zaradi sprejetih obveznosti vplivajo na kmetijske dejavnosti, in glede na različne sisteme kmetovanja.

Predlog spremembe 444

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice lahko spodbujajo in podpirajo kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, da bi kmete spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu in na merljiv način.

7. Države članice lahko spodbujajo in podpirajo prostovoljne kolektivne sheme, kombinacijo upravljavskih obveznosti v obliki lokalno vodenih shem in sheme plačil na podlagi rezultatov, tudi po teritorialnem pristopu, da bi kmete in skupine kmetov spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu in na merljiv način. Vzpostavijo vsa potrebna sredstva za svetovanje, usposabljanje in prenos znanja v pomoč kmetom, ki spremenijo svoje proizvodne sisteme.

Predlog spremembe 445

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Obveznosti se sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem obveznosti po zaključku začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih in za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznostim, izpolnjenim v začetnem obdobju, določijo krajše obdobje.

8. Obveznosti se običajno sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem obveznosti po zaključku začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi, pri čemer upoštevajo tudi dolgoročnost gozdarstva. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP v ustrezno utemeljenih primerih in za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznostim, izpolnjenim v začetnem obdobju, določijo krajše obdobje.

Predlog spremembe 446

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje ter gozdarsko-okoljskim in podnebnim storitvam, države članice določijo plačilo na hektar.

9. Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, pa tudi obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje, integriranemu zatiranju škodljivcev, varstvu kmetijsko-gozdarskih sistemov ter gozdarsko-okoljskim in podnebnim storitvam, države članice določijo plačilo na hektar.

Predlog spremembe 447

Predlog uredbe

Člen 65 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, dostop do znanja in informacij, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij.

10. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, ustrezno znanje in informacije, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij, ter da se omogoči ustrezno usposabljanje tistim, ki ga potrebujejo, pa tudi dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoj proizvodni sistem.

Predlog spremembe 448

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

1. Države članice lahko odobrijo plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, vključno z gorskimi območji in otoškimi regijami, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju ustreznih specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Predlog spremembe 449

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta plačila se odobrijo pravim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

2. Ta plačila se odobrijo dejavnim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in za območja v Republiki Hrvaški, ki jih je prizadela vojna.

Predlog spremembe 450

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabljajo podporo na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov gospodarski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

Predlog spremembe 451

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje. Zagotovijo lahko tudi finančno spodbudo za upravičence, da bi še naprej kmetovali na teh območjih. Znesek podpore lahko prilagodi, da se upošteva resnost naravnih ovir, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost in kmetijski sistem. Pri plačilih se lahko po potrebi upoštevajo tudi socialno-ekonomski in okoljski dejavniki. Države članice zagotovijo, da so izračuni ustrezni, natančni in pripravljeni vnaprej na podlagi pravične metode izračuna.

Predlog spremembe 452

Predlog uredbe

Člen 66 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

5. Plačila se odobrijo letno na hektar površine in ne presegajo najnižjih in najvišjih zneskov iz Priloge IXaa.

Predlog spremembe 453

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz zahtev na podlagi izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali Direktive 2000/60/ES, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Predlog spremembe 454

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ta plačila se lahko odobrijo kmetom, gozdnim posestnikom in drugim upravljavcem zemljišč za območja s slabostmi iz odstavka 1.

2. Ta plačila se lahko odobrijo kmetom, skupinam kmetov, lastnikom gozdov in skupinam lastnikov gozdov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobrijo tudi drugim upravljavcem zemljišč.

Predlog spremembe 455

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 456

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 2 iz Priloge III, ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz oddelka 2 poglavja I tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe.

(b) glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 1 iz Priloge III, ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz oddelka 2 poglavja I tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe.

Predlog spremembe 457

Predlog uredbe

Člen 67 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

6. Plačila se odobrijo letno na hektar površine in ne presegajo najvišjih zneskov iz Priloge IXaa.

Predlog spremembe 458

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Naložbene operacije so upravičene do podpore iz EKSRP, če se v skladu s pravom, ki velja za tovrstne naložbe, predhodno oceni pričakovani okoljski učinek, kadar je verjetno, da bo naložba negativno vplivala na okolje.

Predlog spremembe 459

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu.

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, tudi v kolektivni obliki, ki prispevajo k uresničevanju ustreznih specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi, ki vključuje zahtevo glede zasaditve vrst, prilagojenih lokalnim ekosistemom, ali enakovrednem instrumentu v primeru kmetijskih gospodarstev nad določeno velikostjo, ki jo določi država članica.

Predlog spremembe 460

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko določijo prednostne naložbe za mlade kmete v skladu s tem členom.

Predlog spremembe 461

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

(d) nakup živali, razen tistih, ki se uporabljajo namesto strojev za ohranjanje krajine in zaščito pred velikimi plenilci;

Predlog spremembe 462

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

Predlog spremembe 463

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) naložbe v namakanje, ki niso skladne z doseganjem dobrega stanja vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES, vključno z razširitvijo vodnih teles, ki vplivajo na namakanje in katerih stanje je bilo v ustreznem načrtu upravljanja povodij opredeljeno kot manj kot dobro;

črtano

Predlog spremembe 464

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega razvoja;

(g) naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega razvoja. Države članice lahko določijo posebna odstopanja za naložbe v širokopasovne povezave, kadar se določijo jasna merila, ki zagotavljajo dopolnjevanje s podporo iz drugih instrumentov Unije;

Predlog spremembe 465

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) naložbe, ki niso v skladu z zakonodajo o zdravju in dobrobiti živali ali Direktivo 91/676/EGS;

Predlog spremembe 466

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka h b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(hb) naložbe v proizvodnjo bioenergije, ki niso v skladu s trajnostnimi merili iz direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe 467

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko z odstopanjem od točk od (a) do (h) prvega pododstavka določijo odstopanja v otoških regijah, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, da bi se odpravile pomanjkljivosti, povezane z otoško lego in oddaljenostjo.

Predlog spremembe 468

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov.

Države članice podporo omejijo na najvišjo stopnjo upravičenih stroškov, določeno v Prilogi IXaa.

Predlog spremembe 469

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) naložbe za pogozdovanje in neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(a) naložbe za pogozdovanje in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov ter neproduktivne naložbe, vključno s komasacijo, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 470

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) naložbe za obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe v gozdovih in na podeželju.

(c) naložbe za obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala, poškodovanega po požarih in drugih naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih, tudi nevihtah, poplavah, škodljivcih in boleznih, pa tudi za obnovo gozdov z odstranjevanjem min, naložbe v ustrezne preventivne ukrepe v gozdovih in na podeželju ter naložbe v ohranjanje zdravih gozdov;

Predlog spremembe 471

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) naložbe v inovativne pridelovalne tehnike in sisteme, s katerimi se hkrati uresničujejo cilji iz točk (a), (b), (d), (e) in (f) člena 6(1);

Predlog spremembe 472

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cb) naložbe za zaščito čred pred plenilci;

Predlog spremembe 473

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cc) naložbe v najbolj oddaljene regije in območja z naravnimi omejitvami, vključno z gorskimi in otoškimi regijami;

Predlog spremembe 474

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(cd) naložbe, povezane z dobrobitjo živali.

Predlog spremembe 475

Predlog uredbe

Člen 68 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 68a

Naložbe v namakanje

1. Brez poseganja v člen 68 te uredbe se za upravičene izdatke v primeru namakanja novih in obstoječih namakalnih in izsušenih območij štejejo le naložbe, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

2. Komisija se obvesti o načrtu upravljanja povodja, pripravljenem v skladu s pogoji iz Direktive 2000/60/ES, za celotno območje, na katerem se bo izvedla naložba, pa tudi za katero koli drugo območje, na katerem lahko naložba vpliva na okolje. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru načrta upravljanja povodja v skladu s členom 11 navedene direktive in ki so pomembni za kmetijski sektor, so opredeljeni v ustreznem programu ukrepov.

3. Vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe, so nameščeni ali pa se namestijo v sklopu naložbe.

4. Naložba za izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture je upravičena le, če po predhodni oceni omogoča najmanj 5- do 25-odstotni potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta ali infrastrukture.

Če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, katerih stanje je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro zgolj zaradi količine vode:

(a) se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe za vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba;

(b) se pri naložbi na posameznem kmetijskem gospodarstvu zagotovi zmanjšanje skupne porabe vode kmetijskega gospodarstva za vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki je omogočen na ravni naložbe. Skupna poraba vode kmetijskega gospodarstva vključuje vodo, ki jo gospodarstvo proda.

Nobeden od pogojev iz odstavka 4 se ne uporablja za naložbe v obstoječe objekte, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.

5. Naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena le, če:

(a) stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja vodnega območja ni ocenjeno z manj kot dobro zgolj zaradi količine vode ter

(b) je iz predhodne okoljske analize razvidno, da naložba ne bo znatno negativno vplivala na okolje; to analizo vplivov na okolje pristojni organ bodisi opravi bodisi odobri, nanaša pa se lahko tudi na skupine kmetijskih gospodarstev.

Območja, ki niso namakana, vendar je na njih v preteklosti že deloval namakalni objekt, kar se ugotovi in utemelji v programu, se lahko štejejo za namakalna območja za namene ugotavljanja neto povečanja namakalnega območja.

6. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 5 je lahko naložba, ki vodi do neto povečanja namakalnega območja, vseeno upravičena:

(a) če se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt ali element namakalne infrastrukture, za katerega je iz predhodne ocene razvidno, da omogoča vsaj 5- do 25-odstotni potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta ali infrastrukture, in

(b) če se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba v obstoječi namakalni objekt ali element namakalne infrastrukture.

7. Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov. Najvišja stopnja podpore se lahko poveča za naložbe v najbolj oddaljene regije in območja z naravnimi omejitvami, vključno z gorskimi in otoškimi regijami.

Predlog spremembe 476

Predlog uredbe

Člen 68 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 68b

Namestitev digitalnih tehnologij

1. Države članice lahko brez poseganja v člen 68 te uredbe odobrijo podporo za namestitev digitalnih tehnologij na podeželskih območjih pod pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju horizontalnih ciljev iz člena 5 in specifičnih ciljev iz člena 6.

2. Države članice lahko dodelijo podporo v okviru tovrstnih intervencij za pomoč pri namestitvi digitalnih tehnologij, da bi se med drugim podprli precizno kmetovanje, strategija za pametne vasi, podeželska podjetja ter razvoj infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije na ravni kmetij.

3. Države članice podporo za namestitev digitalnih tehnologij omejijo na najvišjo stopnjo upravičenih stroškov, določeno v Prilogi IXaa.

Predlog spremembe 477

Predlog uredbe

Člen 69 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij

Vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon in razvoj trajnostnih podeželskih podjetij

Predlog spremembe 478

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ali njihovo vključitev v obstoječa kmetijska gospodarstva, mlade kmete, zagon in razvoj podeželskih podjetij, tudi za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora iz tega člena je pogojena s predložitvijo poslovnega načrta.

Predlog spremembe 479

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za pomoč:

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru tega člena le za pomoč:

Predlog spremembe 480

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) vzpostavitvi gospodarstev novih kmetov;

Predlog spremembe 481

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev;

(b) zagonu in razvoju dejavnosti podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom, biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom in kmečkim turizmom ali diverzifikacijo dohodkov;

Predlog spremembe 482

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru strategij lokalnega razvoja s strani kmetov za diverzifikacijo dejavnosti ter mikropodjetij in fizičnih oseb na podeželskih območjih.

Predlog spremembe 483

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko sprejmejo posebne določbe, da bi zagotovile, da mladi in novi kmetje, ki se včlanijo v skupine kmetov, organizacije proizvajalcev ali zadružne strukture, ne izgubijo pomoči za vzpostavitev gospodarstva. Te določbe morajo biti skladne z načelom sorazmernosti ter opredeliti udeležbo mladih in novih kmetov v tej strukturi.

Predlog spremembe 484

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov. Podpora je omejena na najvišji znesek 100 000 EUR in se lahko kombinira s finančnimi instrumenti.

4. Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov, ki se lahko razlikujejo glede na objektivna merila. Podpora je omejena na najvišji znesek, določen v Prilogi IXaa, in se lahko kombinira s finančnimi instrumenti.

Predlog spremembe 485

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Pomoč iz tega člena se lahko izplača v več obrokih.

Predlog spremembe 486

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice lahko odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj ob upoštevanju svojih potreb in analiz SWOT v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP. Države članice zagotovijo, da ta določba ne vpliva negativno na zasebne ali javne nacionalne instrumente za obvladovanje tveganja.

Predlog spremembe 487

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij, da bi spodbujale instrumente za obvladovanje tveganj, ki pravim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

2. Podpora v okviru te vrste intervencij se lahko odobri, da bi se spodbujali instrumenti za obvladovanje tveganj, ki dejavnim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k uresničevanju ustreznih specifičnih ciljev iz člena 6. Ti instrumenti lahko obsegajo sisteme za obvladovanje več vrst tveganj.

Poleg tega se spodbujajo strategije za zmanjševanje tveganj, da bi se povečala odpornost kmetij pred naravnimi in podnebnimi tveganji ter zmanjšala izpostavljenost nestabilnosti prihodkov.

Predlog spremembe 488

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;

(a) finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme za kritje izgub, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, naravne nesreče ali katastrofični dogodki, izbruhi bolezni živali ali rastlin, okoljska nesreča, okužba ekoloških pridelkov ali ukrep, sprejet v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev;

Predlog spremembe 489

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) finančne prispevke za vzajemne sklade, vključno z upravnimi stroški vzpostavitve.

(b) finančne prispevke za vzajemne sklade, vključno z upravnimi stroški vzpostavitve, da bi se kmetom izplačalo finančno nadomestilo za izgube, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere, naravne nesreče ali katastrofični dogodki, izbruhi bolezni živali ali rastlin, okoljska nesreča, okužba ekoloških pridelkov ali ukrep, sprejet v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev;

Predlog spremembe 490

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) finančne prispevke za instrument za stabilizacijo dohodka v obliki vzajemnega sklada za:

(i) nadomestila kmetom iz vseh sektorjev v primeru izrednega zmanjšanja dohodka;

(ii) nadomestila kmetom iz določenega sektorja zaradi izrednega zmanjšanja dohodka.

Predlog spremembe 491

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice finančne prispevke za vzajemne sklade iz točk (b) in (c) odstavka 3 omejijo na:

(a) upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, porazdeljene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(b) zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kmetom kot finančno nadomestilo. Poleg tega se lahko finančni prispevki nanašajo na obresti za komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za izplačilo finančnega nadomestila kmetom v primeru krize;

(d) začetni kapital vzajemnega sklada.

Predlog spremembe 492

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vrste in kritje upravičenih zavarovalnih shem in vzajemnih skladov;

(a) vrste in kritje upravičenih zavarovalnih shem, vzajemnih skladov in instrumentov za stabilizacijo dohodka;

Predlog spremembe 493

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;

(b) metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo, tudi z uporabo bioloških, podnebnih ali gospodarskih indeksov, ki se uporabijo na ravni kmetijskega gospodarstva ali na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

Predlog spremembe 494

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice podporo omejijo na najvišjo stopnjo 70 % upravičenih stroškov.

6. Države članice podporo omejijo na najvišjo stopnjo upravičenih stroškov, določeno v Prilogi IXaa.

Predlog spremembe 495

Predlog uredbe

Člen 70 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Države članice, ki uvedejo nacionalne sheme za obvladovanje tveganj ali so te sheme že uvedle pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], lahko uporabijo instrumente iz tega člena za kritje vseh vrst tveganj, ki jih te sheme ne zajemajo.

Predlog spremembe 496

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja.

Predlog spremembe 497

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le, da bi spodbujale oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta in prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le, da bi spodbujale oblike sodelovanja ali ohranjale že obstoječe oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, od katerih se vsaj eden ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, in prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

Predlog spremembe 498

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 2 dodelijo podporo iz EKSRP lokalnim akcijskim skupinam, ki izvajajo lokalno razvojno strategijo in prispevajo k uresničevanju posebnih ciljev iz člena 6.

Predlog spremembe 499

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške, povezane z vsemi vidiki sodelovanja.

3. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške, povezane z vsemi potrebnimi vidiki sodelovanja, vključno s stroški certificiranja, povezanimi s sodelovanjem v shemi kakovosti Unije.

Predlog spremembe 500

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko podporo za spodbujanje shem kakovosti, organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali drugih oblik sodelovanja odobrijo v obliki pavšalnega zneska.

Predlog spremembe 501

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Države članice podporo omejijo na največ sedem let, razen za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe v ustrezno utemeljenih primerih za uresničevanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

8. Države članice podporo omejijo na največ sedem let, razen za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe v ustrezno utemeljenih primerih za uresničevanje specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

Predlog spremembe 502

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8a. Lokalne akcijske skupine lahko pristojno plačilno agencijo zaprosijo za izplačilo predplačila, če je ta možnost določena v strateškem načrtu. Znesek predplačil ne presega 50 % javne podpore za tekoče stroške in stroške animacije.

Predlog spremembe 503

Predlog uredbe

Člen 71 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8b. Podpora shemam kakovosti za kmetijske proizvode in živila, vključno z ukrepi za informiranje in promocijo, ter pomoč za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev je omejena na najvišji znesek, določen v Prilogi IXb.

Predlog spremembe 504

Predlog uredbe

Člen 71 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 71a

Tematski podprogrami za sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Države članice lahko vzpostavijo tematski podprogram za sheme kakovosti za kmetijske proizvode, predvidene v Uredbi 1151/2012, skladno s cilji iz člena 6(1).

Predlog spremembe 505

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem in gozdarskem področju ter področju podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

1. Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na individualni ali kolektivni osnovi v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP za intervencije na področju kmetijstva, gozdarstva, vključno s kmetijsko-gozdarskimi sistemi, varstva okolja in podnebja, podeželskih podjetij, strategije za pametne vasi ter SKP.

Predlog spremembe 506

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške vseh ustreznih ukrepov za spodbujanje inovacij, dostopa do usposabljanja in svetovanja ter izmenjave in širjenja znanja in informacij, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

2. Države članice in Unija lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške vseh ustreznih ukrepov za spodbujanje inovacij, dostopa do usposabljanja in svetovanja, priprave načrtov in študij ter izmenjave in širjenja znanja in informacij, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

Predlog spremembe 507

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov.

Države članice lahko zagotovijo podporo do najvišje stopnje, določene v Prilogi IXaa.

Predlog spremembe 508

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice v primeru vzpostavljanja storitev kmetijskega svetovanja odobrijo podporo v obliki fiksnega zneska v višini največ 200 000 EUR.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice v primeru vzpostavljanja storitev kmetijskega svetovanja odobrijo podporo do najvišjega zneska, določenega v Prilogi IXaa.

Predlog spremembe 509

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice v najbolj oddaljenih regijah in drugih ustrezno utemeljenih primerih za uresničevanje specifičnih ciljev iz člena 6 uporabijo višjo stopnjo ali višji znesek, kot sta določena v zadevnem odstavku.

črtano

Predlog spremembe 510

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Podpora v okviru tega člena ne vključuje tečajev izobraževanja ali usposabljanja, ki so del predpisanih običajnih izobraževalnih programov ali sistemov na srednješolski ali višjih ravneh.

Predlog spremembe 511

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6b. Subjekti, ki izvajajo storitve prenosa znanja in informiranja, so ustrezno usposobljeni, kar pomeni, da je osebje kvalificirano in usposobljeno za opravljanje te naloge.

Predlog spremembe 512

Predlog uredbe

Člen 72 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 72a

Ukrepi za ženske na podeželju

1. Države članice sprejmejo posebne ukrepe za spodbujanje večjega vključevanja žensk v podeželsko gospodarstvo z intervencijami, ki so v skladu s sedanju uredbo, da bi prispevale k uresničevanju ciljev iz člena 6(1).

2. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP odobrijo podporo za spodbujanje udeležbe žensk zlasti pri dejavnostih prenosa znanja in informiranja, storitvah svetovanja, naložbah v materialna sredstva, zagonu in razvoju kmetij in podeželskih podjetij, namestitvi digitalnih tehnologij ter sodelovanju.

Predlog spremembe 513

Predlog uredbe

Člen 72 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 72b

Razvoj strategije za pametne vasi

1. Države članice pripravijo in izvajajo strategijo za pametne vasi v okviru svojih strateških načrtov SKP, da bi spodbudile digitalizacijo in inovacije, razvoj podjetij ter socialno vključevanje in zaposlovanje na podeželskih območjih, ter pri tem upoštevajo vrste intervencij iz točk (a), (b), (d), (e), (g) in (h) člena 64 ter elemente, ki zagotavljajo posodabljanje in strategije iz člena 102.

2. Države članice poleg vrst intervencij iz prejšnje točke zlasti upoštevajo ukrepe, ki obravnavajo naslednja vprašanja na podeželskih območjih:

(a) digitalizacijo podeželskega gospodarstva;

(b) precizno kmetijstvo;

(d) podeželsko mobilnost;

(e) socialne inovacije;

(f) razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni in podpiranje razvoja energetskih zadrug.

3. Države članice posebej upoštevajo usklajevanje med EKSRP in drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot je določeno v točki (iii) člena 98(d).

4. Države članice lahko vključijo svoje strategije za pametne vasi v celovite strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 25(c) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].

Predlog spremembe 514

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ upravljanja strateškega načrta SKP ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, sodelovanje ter izmenjava znanja in informiranje, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Organ upravljanja strateškega načrta SKP in, če je primerno, regionalni organi upravljanja ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov, zagon podeželskih podjetij, sodelovanje ter izmenjava znanja in informiranje ter posebni ukrepi za ženske na podeželju in namestitev digitalnih tehnologij, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Predlog spremembe 515

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice se lahko odločijo, da merila za izbor ne uporabljajo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.

Države članice se lahko odločijo, da meril za izbor ne uporabljajo za naložbe v povezavi z dejavnostmi za obnovitev po katastrofičnih dogodkih.

Predlog spremembe 516

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Merila za izbor se ne smejo opredeliti za operacije, ki so prejele pečat odličnosti v okviru programa Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa ali so bile izbrane v okviru programa Life+, pod pogojem, da so skladne s strateškim načrtom SKP.

črtano

Predlog spremembe 517

Predlog uredbe

Člen 74 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar kmete prizadenejo hude podnebne razmere in/ali kriza na trgu, so lahko plačila iz točke (a) zajamčena z obratnim kapitalom.

Predlog spremembe 518

Predlog uredbe

Člen 74 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. Kadar se sredstva iz tega člena ne uporabijo ali vrnejo iz finančnega instrumenta, jih je treba ohraniti za uporabo v delu strateškega načrta SKP za razvoj podeželja.

Predlog spremembe 519

Predlog uredbe

Člen 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe 520

Predlog uredbe

Člen 78 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega poglavja o pogojih za odobritev podpore za naslednje vrste intervencij za razvoj podeželja:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev Priloge IXa o najnižjih in najvišjih zgornjih mejah plačil iz tega poglavja.

(a) upravljavske obveznosti iz člena 65;

(b) naložbe iz člena 68;

Predlog spremembe 521

Predlog uredbe

Člen 79 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odhodki EKJS in EKSRP

Finančna sredstva, ki se dodelijo iz EKJS in EKSRP

Predlog spremembe 522

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:

1. Finančna sredstva za EKJS za obdobje 2021–2027 znašajo 286 143 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (322 511 milijonov EUR v tekočih cenah).

V okviru teh finančnih sredstev in ne glede na določbe poglavja I naslova II Uredbe (EU) [HZU] EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:

Predlog spremembe 523

Predlog uredbe

Člen 79 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. EKSRP financira vrsto intervencij iz poglavja IV naslova III.

2. Finančna sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) za obdobje 2021–2027 znašajo 96 712 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (109 000 milijonov EUR v tekočih cenah).

EKSRP financira vrste intervencij iz poglavja IV naslova III, tehnično pomoč na pobudo držav članic iz člena 112 in tehnično pomoč na pobudo Komisije iz člena 83(2).

Predlog spremembe 524

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKJS in EKSRP od 1. januarja leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri strateški načrt SKP.

1. Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKJS in EKSRP, ko Komisija odobri strateški načrt SKP.

Predlog spremembe 525

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji.

Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP in EKJS z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji.

Predlog spremembe 526

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Z odstopanjem od člena 73(5) in prvega pododstavka je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami načrta lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

Z odstopanjem od člena 73(5) in prvega pododstavka je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov, tudi požarov, suše in poplav, ali slabih vremenskih razmer, epidemij oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami načrta lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

Predlog spremembe 527

Predlog uredbe

Člen 80 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKSRP, če so nastali upravičencu in so plačani do 31. decembra [2029]. Poleg tega so odhodki upravičeni le do prispevka iz EKSRP, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala do 31. decembra [2029].

3. Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKSRP, če so nastali upravičencu in so plačani do 31. decembra [2030]. Poleg tega so odhodki upravičeni do prispevka iz EKSRP le, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala do 31. decembra [2030].

Predlog spremembe 528

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju hmelja, ki se dodeli Nemčiji, znaša 2 188 000 EUR na leto.

3. Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju hmelja, ki se dodeli Nemčiji, znaša X EUR na leto.

Predlog spremembe 529

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 10 666 000 EUR na leto za Grčijo;

(a) X EUR na leto za Grčijo;

Predlog spremembe 530

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) 554 000 EUR na leto za Francijo ter

(b) X EUR na leto za Francijo ter

Predlog spremembe 531

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 532

Predlog uredbe

Člen 82 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice lahko leta 2023 pregledajo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

7. Dve leti po datumu izvajanja svojih strateških načrtov lahko države članice pregledajo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

Predlog spremembe 533

Predlog uredbe

Člen 83 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 78 811 milijonov EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027³⁸.

1. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 109 000 milijonov EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027³⁸.

__________________

³⁸ Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2018) 322 final.

Predlog spremembe 534

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V strateških načrtih SKP je določena enotna stopnja prispevka EKSRP, ki velja za vse intervencije.

1. V strateških načrtih SKP je določen enotni prispevek EKSRP k podpori za intervencije v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

Predlog spremembe 535

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Sredstva iz EKSRP se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečnega BDP EU-27 („manj razvite regije“);

(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 („regije v prehodu“);

Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

Predlog spremembe 536

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 70 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;

(a) 85 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;

Predlog spremembe 537

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) 70 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

(b) 85 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

Predlog spremembe 538

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) 65 % za regije v prehodu;

Predlog spremembe 539

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 540

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) 43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

(d) 53 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

Predlog spremembe 541

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 80 % za upravljavske obveznosti iz člena 65 te uredbe, za plačila iz člena 67 te uredbe, za neproduktivne naložbe iz člena 68 te uredbe, za podporo evropskemu inovacijskemu partnerstvu iz člena 71 te uredbe in za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(a) 90 % za upravljavske obveznosti iz člena 65 te uredbe, za plačila iz člena 67 te uredbe, za neproduktivne naložbe iz člena 68 te uredbe, povezane s pogozdovanjem ter specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji, navedenimi v točkah (d), (e) in (f) člena 6(1), za operacije iz točke (a) člena 69(2), za podporo evropskemu inovacijskemu partnerstvu iz člena 71 te uredbe in za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], za operacije iz člena 72, za operacije, ki jih podpirajo finančni instrumenti, za ukrepe iz člena 72a in za neposeljena območja;

Predlog spremembe 542

Predlog uredbe

Člen 85 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) 100 % za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členoma 15 in 90 te uredbe.

(b) 100 % za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členom 90 te uredbe, kadar navedene operacije zajemajo specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

Predlog spremembe 543

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.

Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za vse vrste intervencij za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e), (f) in (i) člena 6(1) te uredbe.

Pri izračunu celotnega prispevka EKSRP iz prvega pododstavka se lahko upošteva največ 40 % plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 66.

Predlog spremembe 544

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije iz členov 68, 70, 71 in 72 za specifične cilje, s katerimi naj bi spodbujali razvoj pametnega, odpornega in diverzificiranega kmetijskega sektorja, kot je opredeljeno v točkah (a), (b) in (c) člena 6(1) te uredbe.

Predlog spremembe 545

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:

4. Države članice rezervirajo vsaj zneske, določene v Prilogi X, za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, kakor je določena v členu 27.

(a) dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 27;

(b) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 69.

Predlog spremembe 546

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Države članice rezervirajo vsaj 60 % zneskov, določenih v Prilogi VII, za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost iz pododdelkov 2 in 3 oddelka 2 poglavja II naslova III.

Predlog spremembe 547

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4b. Države članice rezervirajo vsaj 5 % zneskov, določenih v Prilogi VII, za podporo za prerazporeditvena plačila iz člena 26.

Predlog spremembe 548

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4c. Države članice rezervirajo vsaj 20 % zneskov, določenih v Prilogi VII, za intervencije iz člena 28.

Predlog spremembe 549

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII. Države članice lahko del zneska prerazporedijo, da bi povečale zgornjo mejo dodeljenih sredstev, določeno v členu 82(6), če navedena dodelitev ne zadošča za financiranje intervencij iz oddelka 7 poglavja III naslova III.

Predlog spremembe 550

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Brez poseganja v člen 15 Uredbe (EU) [HZU] najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici pred uporabo člena 15 te uredbe v skladu s pododdelkom 1 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe za koledarsko leto, ne presega zneskov, določenih v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavkom 6.

Predlog spremembe 551

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Države članice se lahko v svojem strateškem načrtu SKP odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP porabile za okrepitev podpore in nadgraditev integriranih strateških projektov, povezanih z naravo, iz [uredba LIFE] ter financiranje ukrepov, povezanih s čezmejno učno mobilnostjo ljudi na področju kmetijskega razvoja in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, v skladu z [uredba o programu Erasmus].

7. Države članice se lahko v svojem strateškem načrtu SKP odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP porabile za okrepitev podpore in nadgraditev integriranih strateških projektov, povezanih z naravo, iz [uredba LIFE], kadar so vanje vključene kmetijske skupnosti, ter financiranje ukrepov, povezanih s čezmejno učno mobilnostjo ljudi na področju kmetijskega razvoja in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, v skladu z [uredba o programu Erasmus], in ženskah na podeželju.

Predlog spremembe 552

Predlog uredbe

Člen 87 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 553

Predlog uredbe

Člen 87 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 87a

Spremljanje izdatkov za spodbujanje konkurenčnosti

1. Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek te politike k spodbujanju ciljev konkurenčnosti, in sicer z uporabo enostavne in skupne metodologije.

2. Prispevek k odhodkovni ciljni vrednosti se oceni z uporabo namenskih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora bistveno ali zgolj zmerno prispeva k spodbujanju konkurenčnosti, kar je povezano z medsektorskim ciljem iz člena 5 in gospodarskimi cilji iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1). Ti ponderji temeljijo na sklopu kazalnikov, s katerimi se ti cilji merijo, in Komisija jih razvije z delegiranimi akti v skladu s členom 138.

Predlog spremembe 554

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delež odstopanja je delež, za katerega lahko realizirani povprečni ali enotni zneski na enoto presegajo načrtovane povprečne ali enotne zneske na enoto iz strateškega načrta SKP.

Delež odstopanja je delež, za katerega lahko realizirani povprečni ali okvirni enotni zneski na enoto presegajo načrtovane povprečne ali okvirne enotne zneske na enoto iz strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe 555

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za vsako intervencijo v obliki neposrednih plačil realizirani povprečni ali enotni znesek na enoto nikoli ni nižji od načrtovanega zneska na enoto, razen če realizirani izložek presega načrtovani izložek, kot je določen v strateškem načrtu SKP.

Za vsako intervencijo v obliki neposrednih plačil realizirani povprečni ali okvirni enotni znesek na enoto nikoli ni nižji od načrtovanega okvirnega zneska na enoto, razen če realizirani izložek presega načrtovani izložek, kot je določen v strateškem načrtu SKP.

Predlog spremembe 556

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar so znotraj intervencije opredeljeni različni zneski na enoto, se ta pododstavek uporablja za vsak enotni ali povprečni znesek na enoto v zadevni intervenciji.

Kadar so znotraj intervencije opredeljeni različni okvirni zneski na enoto, se ta pododstavek uporablja za vsak enotni ali povprečni okvirni znesek na enoto v zadevni intervenciji.

Predlog spremembe 557

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice lahko prerazporedijo zneske znotraj iste vrste intervencij.

Predlog spremembe 558

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila iz Priloge IV po odštevku dodeljenih finančnih sredstev za bombaž iz Priloge VI za koledarska leta 2021–2026 v dodeljena finančna sredstva države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 ali

(a) do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila iz Priloge IV po odštevku dodeljenih finančnih sredstev za bombaž iz Priloge VI za koledarska leta 2022–2026 v dodeljena finančna sredstva države članice za EKSRP v proračunskih letih 2023–2027, če države članice uporabijo ustrezno povečanje za kmetijsko-okoljske intervencije, katerih upravičenci so kmetje;

Predlog spremembe 559

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 v dodeljena finančna sredstva države članice za neposredna plačila iz Priloge IV za koledarska leta 2021–2026.

(b) do 5 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za EKSRP v proračunskih letih 2023–2027 v dodeljena finančna sredstva države članice za neposredna plačila iz Priloge IV za koledarska leta 2022–2026, če se ustrezno povečanje dodeli za operacije iz člena 28.

Predlog spremembe 560

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Delež prerazporeditve iz dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena finančna sredstva za EKSRP iz prvega pododstavka se lahko poveča za:

Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka lahko Hrvaška, Poljska, Madžarska in Slovaška prenesejo do 15 % svojih dodeljenih finančnih sredstev EKSRP za neposredna plačila, določena v Prilogi IV, pod pogojem, da je 5 % namenjenih operacijam iz člena 28.

(a) do 15 odstotnih točk, če države članice uporabijo ustrezno povečanje za intervencije, ki se financirajo iz EKSRP in ki obravnavajo specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(b) do 2 odstotni točki, če države članice uporabijo ustrezno povečanje v skladu s točko (b) člena 86(4).

Predlog spremembe 561

Predlog uredbe

Člen 90 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice lahko leta 2023 pregledajo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

3. Države članice lahko leta 2024 pregledajo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

Predlog spremembe 562

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

Države članice , po potrebi v sodelovanju z regijami, za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe 563

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Države članice, po potrebi v sodelovanju z regijami, na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Predlog spremembe 564

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027.

Predlog spremembe 565

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritev strateških načrtov SKP in njihovo izvajanje v državah članicah ne povzročita zamud za upravičence v obdobju vlaganja zahtevkov za pomoč ali pri izplačevanju pomoči upravičencem.

Predlog spremembe 566

Predlog uredbe

Člen 92 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ambicioznejši okoljski in podnebni cilji

Ambicioznejši cilji, povezani s kmetijsko-okoljsko in podnebno problematiko

Predlog spremembe 567

Predlog uredbe

Člen 92 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice si bodo s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz točke (a) člena 97(2), prizadevale, da bo skupni prispevek k doseganju specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) večji od skupnega prispevka k cilju iz točke (b) prvega pododstavka člena 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

1. Države članice si bodo s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz točke (a) člena 97(2), prizadevale, da bo skupni delež dodeljenih proračunskih sredstev za doseganje specifičnih ciljev, povezanih s kmetijsko-okoljsko in podnebno problematiko iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) večji od skupnega deleža dodeljenih proračunskih sredstev za cilj iz točke (b) prvega pododstavka člena 110(2) Uredbe (EU) št.1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 568

Predlog uredbe

Člen 92 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice v strateških načrtih SKP na podlagi razpoložljivih informacij pojasnijo, kako nameravajo doseči večji skupni prispevek iz odstavka 1. Razlaga temelji na relevantnih informacijah, kot so elementi iz točk (a)–(f) člena 95(1) in točke (b) člena 95(2).

Predlog spremembe 569

Predlog uredbe

Člen 93 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Vsaka država članica, po potrebi v sodelovanju z regijami, za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Predlog spremembe 570

Predlog uredbe

Člen 93 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo in/ali izvajajo na regionalni ravni prek regionalnih programov intervencij, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Predlog spremembe 571

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov načrta dejansko vključeni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

2. Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov načrta v celoti vključeni javni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

Predlog spremembe 572

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi partnerji. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

Predlog spremembe 573

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ekonomske in socialne partnerje;

(b) ekonomske in socialne partnerje, zlasti predstavnike kmetijskega sektorja, vključno z lokalnimi akcijskimi skupinami v okviru programov LEADER;

Predlog spremembe 574

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, povezano z vsemi cilji, opredeljenimi v členu 5 in členu 6(1) ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

Predlog spremembe 575

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.

Države članice navedene partnerje v celoti vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.

Predlog spremembe 576

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP in pri tem upoštevajo načeli sorazmernosti ter deljenega upravljanja.

4. Države članice in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP in pri tem upoštevajo načela sorazmernosti, deljenega upravljanja ter pravilnega delovanja notranjega trga.

Predlog spremembe 577

Predlog uredbe

Člen 94 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za določitev kodeksa ravnanja za podporo državam članicam pri organiziranju partnerstva iz odstavka 3. V kodeksu ravnanja se določi okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in regionalnimi pristojnostmi izvajajo načelo partnerstva.

Predlog spremembe 578

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ciljni in finančni načrt;

(e) načrt ciljnih vrednosti in finančni načrt, po potrebi tudi načrt za regionalne programe intervencij;

Predlog spremembe 579

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) Prilogo III o posvetovanju s partnerji, povzetek pripomb, ki so jih predložili pristojni regionalni in lokalni organi ter partnerji iz člena 94(3);

Predlog spremembe 580

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) Prilogo IV o na kmetijsko rastlino vezanem plačilu za bombaž;

(d) po potrebi Prilogo IV o na kmetijsko rastlino vezanem plačilu za bombaž;

Predlog spremembe 581

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) Prilogo V o dodatnem nacionalnem financiranju v okviru strateškega načrta SKP.

(e) Prilogo V o državni pomoči iz strateškega načrta, ki ni izvzet iz uporabe členov 107, 108 in 109 PDEU v skladu s členom 131(4), in o dodatnem nacionalnem financiranju prek vseh razvojnih intervencij v okviru strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe 582

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) Prilogo VI o shemah za podnebje, okolje in dobrobit živali iz člena 28;

Predlog spremembe 583

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(eb) Prilogo VII o regionalnih programih intervencij; ter

Predlog spremembe 584

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka e c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ec) Prilogo VIII o elementih strateških načrtov, ki prispevajo k večji konkurenčnosti.

Predlog spremembe 585

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) opredelitev potreb za vsak specifični cilj iz člena 6 na podlagi dokazov iz analize SWOT. Opišejo se vse potrebe ne glede na to, ali jih strateški načrt SKP obravnava ali ne;

(b) opredelitev potreb za vsak specifični cilj iz člena 6, vključno z dobrobitjo živali, na podlagi dokazov iz analize SWOT. Opišejo se vse potrebe ne glede na to, ali jih strateški načrt SKP obravnava ali ne;

Predlog spremembe 586

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) po potrebi analizo specifičnih potreb ranljivih geografskih območjih, kot so najbolj oddaljene regije;

(d) po potrebi analizo specifičnih potreb izoliranih ali ranljivih geografskih območij, kot so najbolj oddaljene, gorske in otoške regije;

Predlog spremembe 587

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) prioritizacijo in razvrščanje potreb skupaj s tehtno utemeljitvijo sprejetih odločitev ter po potrebi razlog za to, da strateški načrt SKP določenih opredeljenih potreb ne obravnava ali jih obravnava le delno.

(e) prioritizacijo in razvrščanje potreb v skladu s sprejetimi odločitvami ter po potrebi utemeljitev razlogov za to, da strateški načrt SKP nekaterih opredeljenih potreb ne obravnava ali jih obravnava le delno;

Predlog spremembe 588

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) povzetek področij, za katera ni osnovnih informacij ali informacije ne zadostujejo za popoln opis aktualnega stanja v zvezi s specifičnimi cilji iz člena 6 in za spremljanje teh ciljev.

Predlog spremembe 589

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke.

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke ter po potrebi uporabljajo podatke, razčlenjene po spolu.

Predlog spremembe 590

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) razlaga družbene in gospodarske strukture strateškega načrta SKP, kjer je opisano dopolnjevanje med različnimi intervencijami in njihovi osnovni pogoji ter specifični cilji, povezani z gospodarskim razvojem kmetijstva in podeželja iz točk (a), (b), (c), (g), (h) in (i) člena 6(1);

Predlog spremembe 591

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) po potrebi splošna vizija, kako strateški načrt SKP obravnava potrebe kmetijskih sistemov z visoko naravno vrednostjo, vključno z vidiki, povezanimi z družbeno-gospodarsko vzdržnostjo;

Predlog spremembe 592

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) v zvezi s specifičnim ciljem „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1) se predstavi pregled intervencij in posebnih pogojev v zvezi s strateškim načrtom SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 22(4), členih 27 in 69 ter členu 71(7). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 27 in 69 sklicujejo zlasti na člen 86(5). V pregledu je pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;

(c) v zvezi s ciljem „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ v skladu s točko (g) člena 6(1) se predstavi pregled intervencij in posebnih pogojev v zvezi s strateškim načrtom SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 22(4), členih 27 in 69 ter členu 71(7). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 27 in 69 sklicujejo zlasti na člen 86(5). V pregledu je pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;

Predlog spremembe 593

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na ukrep in na sklad.

(f) opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na ukrep in na sklad; ter

Predlog spremembe 594

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) pojasnilo, kako naj bi strateški načrt SKP prispeval k cilju izboljšanja zdravja in dobrega počutja živali ter zmanjšanja protimikrobne odpornosti. Države članice se zlasti sklicujejo na vrste intervencij iz členov 28 in 65.

Predlog spremembe 595

Predlog uredbe

Člen 98 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Elementi, ki so skupni več intervencijam

Elementi, ki so skupni več intervencijam v strateških načrtih

Predlog spremembe 596

Predlog uredbe

Člen 98 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 597

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) specifično zasnovo ali zahteve navedene intervencije, ki zagotavljajo dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1). Za okoljske in podnebne intervencije povezava z zahtevami po pogojenosti dokazuje, da se prakse ne prekrivajo;

(c) specifično zasnovo ali zahteve navedene intervencije, ki zagotavljajo dejanski prispevek k ustreznim specifičnim ciljem iz člena 6(1). Za okoljske in podnebne intervencije povezava z zahtevami po pogojenosti dokazuje, da se prakse ne prekrivajo;

Predlog spremembe 598

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) pogoje za upravičenost;

(d) pogoje za upravičenost v skladu s to uredbo;

Predlog spremembe 599

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) posledična letna dodeljena finančna sredstva za intervencijo iz člena 88. Po potrebi se zagotovi razčlenitev na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente;

Predlog spremembe 600

Predlog uredbe

Člen 99 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) navedbo, ali je intervencija zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in ali je predmet ocene državne pomoči.

(i) navedbo, ali je intervencija zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in ali je predmet ocene državne pomoči v skladu z navodili Komisije v smernicah o državni pomoči.

Predlog spremembe 601

Predlog uredbe

Člen 100 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ciljni načrt iz točke (e) člena 95(1) sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti iz točke (a) člena 97(1), razčlenjene po letnih mejnikih.

1. Ciljni načrt iz točke (e) člena 95(1) sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti iz točke (a) člena 97(1), razčlenjene po letnih ali po potrebi večletnih mejnikih in po potrebi delno razčlenjene po regijah.

Predlog spremembe 602

Predlog uredbe

Člen 100 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev za sektorske vrste intervencij iz oddelka VII poglavja III naslova III na intervencijo in z navedbo načrtovanih izložkov ter povprečnih zneskov na enoto;

(e) razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev za sektorske vrste intervencij iz poglavja III naslova III na intervencijo in z navedbo načrtovanih izložkov ter povprečnih zneskov na enoto;

Predlog spremembe 603

Predlog uredbe

Člen 100 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev držav članic za razvoj podeželja po prerazporeditvah v neposredna plačila in iz njih, kakor je navedeno v točki (b), na vrsto intervencij in na intervencijo, vključno s skupnimi zneski za obdobje, navedena pa je tudi veljavna stopnja prispevka EKSRP, po potrebi razčlenjena na intervencijo in vrsto regije. V primeru prerazporeditve sredstev iz neposrednih plačil se navedejo intervencije ali deli intervencij, ki se financirajo s prerazporeditvijo. V tej tabeli se navedejo tudi načrtovani izložki na intervencijo in povprečni ali enotni zneski na enoto, po potrebi pa tudi razčlenitev na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente. Navedejo se tudi zneski za tehnično pomoč;

Predlog spremembe 604

Predlog uredbe

Člen 100 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Elementi iz tega člena se določijo na letni ravni.

Elementi iz tega člena se določijo na letni ravni in po potrebi vključujejo regionalne tabele.

Predlog spremembe 605

Predlog uredbe

Člen 100 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 100a

Regionalni programi intervencij

Vsak regionalni program intervencij za razvoj podeželja vsebuje najmanj naslednje oddelke:

(a) povzetek analize SWOT;

(b) povzetek ocene potreb;

(d) operativni opis intervencij, ki se upravljajo in izvajajo na regionalni ravni, v skladu z nacionalnim strateškim načrtom iz člena 99. Vsaka intervencija, določena v strategiji iz točke (c) tega člena, vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i) opis intervencije;

(ii) pogoje za upravičenost;

(iii) stopnjo podpore;

(iv) izračun enotnega zneska podpore;

(v) finančni načrt;

(vi) kazalnike rezultatov;

(vii) cilje;

(viii) pojasnilo o doseganju ciljev;

(e) večletni finančni okvir; ter

(f) opis sistema upravljanja in usklajevanja.

Predlog spremembe 606

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP za soočanje z novimi izzivi, vključno s prehodom na bolj trajnostne modele, ter zlasti vsebuje:

Predlog spremembe 607

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – točka a – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k medsektorskemu splošnemu cilju glede spodbujanja in deljenja znanja, inovacij ter digitalizacije in spodbujanja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, predvsem z:

(a) pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k medsektorskemu splošnemu cilju glede spodbujanja in deljenja znanja, inovacij ter digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju, spodbujanja ter podpiranja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, predvsem z:

Predlog spremembe 608

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

(b) opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju, za pametne vasi ter za pogoje za uporabo teh tehnologij, ki bodo vključevali informacije kmetom o njihovih pravicah v zvezi z varstvom in uporabo njihovih osebnih podatkov, za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

Predlog spremembe 609

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) po potrebi analiza ozemeljskih vidikov s poudarkom na ozemljih, v katera so še posebej usmerjene intervencije;

(e) po potrebi analiza ozemeljskih vidikov s poudarkom na ozemljih, v katera so še posebej usmerjene intervencije, vključno s kmetijskimi območji z visoko naravno vrednostjo;

Predlog spremembe 610

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za specifični cilj privabljanja mladih kmetov iz točke (g) člena 6(1) analiza SWOT vsebuje kratko analizo dostopa do zemljišč, mobilnosti lastništva zemljišč in prestrukturiranja zemljišč, dostopa do financiranja in posojil ter dostopnosti znanja in svetovanja.

Predlog spremembe 611

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 5 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na ukrep in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

(a) kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

Predlog spremembe 612

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a. V prilogi VI strateškega načrta SKP so opisane sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz člena 28.

Predlog spremembe 613

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5b. V prilogi VII strateškega načrta SKP so opisani regionalni programi intervencij.

Predlog spremembe 614

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5c. V prilogi VIII strateškega načrta SKP so opisani elementi strateških načrtov, ki prispevajo k večji konkurenčnosti.

Predlog spremembe 615

Predlog uredbe

Člen 104

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 104

črtano

Prenos pooblastil za vsebino strateškega načrta SKP

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 o spremembi tega poglavja glede vsebine strateškega načrta SKP in njegovih prilog.

Predlog spremembe 616

Predlog uredbe

Člen 105 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvedbena pooblastila za vsebino strateškega načrta SKP

Izvedbena pooblastila za obliko strateškega načrta SKP

Predlog spremembe 617

Predlog uredbe

Člen 105 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko sprejema izvedbene akte, ki določajo pravila za predstavitev elementov iz členov 96–103 v strateških načrtih SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Komisija lahko sprejema izvedbene akte, ki določajo standardni obrazec in pravila za predstavitev elementov iz členov 96–103 v strateških načrtih SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Predlog spremembe 618

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95.

1. Vsaka država članica Komisiji 1. januarja leta n+1 po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95.

Predlog spremembe 619

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.

2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, vključno s kakovostjo uporabljenih informacij, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.

Predlog spremembe 620

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2).

črtano

Predlog spremembe 621

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. Komisija v roku šestih mesecev po odobritvi nacionalnih strateških načrtov SKP Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zbirno poročilo teh načrtov skupaj z jasno opisanimi ocenami, da se zagotovijo informacije o odločitvah, ki so jih sprejele države članice za obravnavo specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Predlog spremembe 622

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7b. Komisija strateške načrte SKP prevede v angleščino in jih objavi na način, ki zagotavlja obveščenost javnosti in preglednost na evropski ravni.

Predlog spremembe 623

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7c. Odobritev strateških načrtov SKP in njihovo izvajanje v državah članicah ne povzročita zamud za upravičence v obdobju vlaganja zahtevkov za pomoč ali pri izplačevanju pomoči, zlasti v prvem letu izvajanja.

Predlog spremembe 624

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP.

1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP, ki po potrebi zajemajo regionalne programe intervencij.

Predlog spremembe 625

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.

2. Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP vključujejo obrazložitev, v kateri se navede pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.

Predlog spremembe 626

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija.

7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami v skladu s to uredbo in izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija.

Predlog spremembe 627

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.

8. Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139. Evropski parlament in Svet morata biti ustrezno obveščena.

Predlog spremembe 628

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

9. Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije. Spremembe strateških načrtov SKP se objavijo.

Predlog spremembe 629

Predlog uredbe

Člen 108 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta rok ne vključuje obdobja, ki se začne na dan po dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in traja, dokler država članica Komisiji ne odgovori.

črtano

Predlog spremembe 630

Predlog uredbe

Člen 109 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) pogostostjo, s katero se morajo strateški načrti SKP predložiti v programskem obdobju, vključno z določitvijo izjemnih primerov, za katere največje število sprememb iz člena 107(7) ne velja.

(c) pogostostjo, s katero se morajo spremembe strateških načrtov SKP predložiti v programskem obdobju izvajanja strateških načrtov SKP, vključno z določitvijo izjemnih primerov, za katere največje število sprememb iz člena 107(7) ne velja.

Predlog spremembe 631

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Brez poseganja v določbe prvega pododstavka odstavka 1 lahko države članice vzpostaviti tudi regionalne organe za izvrševanje in upravljanje intervencij, ki se financirajo iz EKSRP v okviru nacionalnih strateških načrtov, kadar imajo te intervencije regionalno razsežnost. V tem primeru nacionalni organ upravljanja imenuje nacionalni organ usklajevanja za EKSRP, ki bo zagotavljal enotno uporabo pravil Evropske unije in skladnost z elementi strateškega načrta, določenimi na nacionalni ravni, v skladu z drugim pododstavkom člena 93.

Predlog spremembe 632

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z združenimi tabelami za spremljanje, ki se po posvetovanju z odborom za spremljanje predloži Komisiji;

(g) da je pripravljeno poročilo o spremljanju smotrnosti, vključno z združenimi tabelami za spremljanje, ki se po posvetovanju z odborom za spremljanje predloži Komisiji;

Predlog spremembe 633

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

(h) sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o poročilih o smotrnosti;

Predlog spremembe 634

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2.

Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2.

Predlog spremembe 635

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

črtano

Predlog spremembe 636

Predlog uredbe

Člen 110 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 110a

Organ za mediacijo

Države članice brez poseganja v nacionalne predpise o upravnem in sodnem nadzoru imenujejo funkcionalno neodvisen organ za mediacijo, pooblaščen za ponovni pregled odločitev, ki jih sprejmejo pristojni organi. Ta organ si na zahtevo upravičencev prizadeva doseči, da se zadevne strani dogovorijo o rešitvi. Organ ima potrebno strokovno znanje in zastopanost pristojnih organov in deležnikov.

Predlog spremembe 637

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Država članica ustanovi nacionalni odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) in po potrebi regionalne odbore za spremljanje.

Predlog spremembe 638

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.

Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik. Nacionalni odbor za spremljanje svoj poslovnik sprejme v sodelovanju z regionalnimi odbori za spremljanje.

Predlog spremembe 639

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP.

Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP v njegovi pristojnosti.

Predlog spremembe 640

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica na spletu objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, ki jih deli z odborom za spremljanje.

Država članica na spletu objavi poslovnik in mnenja odbora za spremljanje ter jih posreduje Komisiji.

Predlog spremembe 641

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).

O sestavi odborov za spremljanje, in sicer ob ustreznem upoštevanju preprečevanja nasprotij interesov, odloči država članica in po potrebi regije ter zagotovijo, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3), ki so pomembni za izvajanje vseh ciljev iz člena 6(1).

Predlog spremembe 642

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu.

Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu in o njem obvesti Komisijo.

Predlog spremembe 643

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Odbor za spremljanje preverja zlasti:

3. Odbori za spremljanje preverjajo zlasti:

Predlog spremembe 644

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za reševanje teh vprašanj;

(b) morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za reševanje teh vprašanj, vključno s kakovostjo in količino podatkov in kazalnikov, ki so na voljo za spremljanje;

Predlog spremembe 645

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) ustrezne informacije, ki jih zagotovi nacionalna mreža SKP;

Predlog spremembe 646

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fa) poročila o smotrnosti;

Predlog spremembe 647

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(fb) napredek pri poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za končne upravičence.

Predlog spremembe 648

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) osnutku strateškega načrta SKP;

črtano

Predlog spremembe 649

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 650

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Odbori za spremljanje lahko nacionalno mrežo SKP zaprosijo za informacije in analize, povezane s specifičnimi intervencijami.

Predlog spremembe 651

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni.

1. Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij, predstavnikov kmetijskega sektorja in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev ter drugih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni. Nacionalna mreža SKP bo nadgradila obstoječe omrežne strukture v državah članicah.

Predlog spremembe 652

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 4 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim.

(j) v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim;

Predlog spremembe 653

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 4 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ja) v primeru evropskih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih nacionalnih mrež in prispevanje k njim;

Predlog spremembe 654

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 4 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(jb) zagotavljanje informacij, za katere zaprosijo odbori za spremljanje iz člena 111.

Predlog spremembe 655

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Namen EIP je spodbuditi inovacije in izboljšati izmenjavo znanja.

2. Namen EIP je spodbuditi trajnostne inovacije in izboljšati izmenjavo znanja.

Predlog spremembe 656

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 657

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) obvešča znanstveno skupnost o potrebah po raziskavah kmetijske prakse.

(d) obvešča znanstveno skupnost o potrebah po raziskavah kmetijske prakse in kmetov.

Predlog spremembe 658

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operativne skupine EIP so del EIP. Pripravijo načrt za razvoj, testiranje, prilagoditev ali izvajanje inovativnih projektov, in sicer na podlagi interaktivnega inovacijskega modela z naslednjimi ključnimi načeli:

Za uresničevanje EIP se oblikujejo operativne skupine EIP, ki jih lahko med drugim oblikujejo proizvajalci in medpanožne organizacije, sestavljajo pa jih lahko člani iz različnih držav članic. Pripravijo načrt za razvoj, testiranje, prilagoditev ali izvajanje inovativnih projektov, in sicer na podlagi interaktivnega inovacijskega modela z naslednjimi ključnimi načeli:

Predlog spremembe 659

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) razvoj inovativnih rešitev s poudarkom na potrebah kmetov ali gozdarjev in hkratna obravnava interakcij v celotni dobavni verigi, kadar je to koristno;

(a) razvoj inovativnih rešitev s poudarkom na potrebah kmetov ali gozdarjev in hkratna obravnava interakcij v celotni dobavni verigi, kadar je to koristno, pa tudi ob upoštevanju interesov potrošnikov;

Predlog spremembe 660

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Načrtovane inovacije lahko temeljijo tako na novih kot tradicionalnih praksah v novih geografskih ali okoljskih razmerah.

Načrtovane inovacije lahko temeljijo tako na novih kot tradicionalnih in agroekoloških praksah v novih geografskih ali okoljskih razmerah.

Predlog spremembe 661

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Operativne skupine razširjajo svoje načrte in rezultate svojih projektov, zlasti prek mrež SKP.

Operativne skupine razširjajo svoje načrte in rezultate svojih projektov, zlasti prek mrež SKP, njihovi člani pa lahko prihajajo iz več kot ene države članice.

Predlog spremembe 662

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) niz kazalnikov ozadja, izložkov, rezultatov in učinka, vključno s tistimi iz člena 7, ki se uporabijo kot podlaga za spremljanje, ocenjevanje in letno poročanje o smotrnosti;

(a) niz kazalnikov ozadja, izložkov, rezultatov in učinka iz člena 7, ki se uporabijo kot podlaga za spremljanje, ocenjevanje in poročanje o smotrnosti;

Predlog spremembe 663

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ciljne vrednosti in letne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo kazalnikov rezultatov;

(b) ciljne vrednosti in letne ali po potrebi večletne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo kazalnikov rezultatov;

Predlog spremembe 664

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Okvir smotrnosti zajema:

3. Okvir smotrnosti zajema vsebino strateških načrtov SKP, po potrebi vključno z regionalnimi programi intervencij.

(a) vsebino strateških načrtov SKP,

(b) tržne ukrepe in druge intervencije iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Predlog spremembe 665

Predlog uredbe

Člen 116 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP;

(a) oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP, pa tudi poenostavitev za upravičence;

Predlog spremembe 666

Predlog uredbe

Člen 116 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem.

(e) podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem, ob upoštevanju področij, na katerih ni ali ni dovolj osnovnih podatkov in za katere je mogoče razviti ustreznejše in natančnejše kazalnike.

Predlog spremembe 667

Predlog uredbe

Člen 117 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice vzpostavijo elektronski informacijski sistem, v katerem beležijo in hranijo ključne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje, zlasti o posameznih intervencijah, izbranih za financiranje, ter zaključenih intervencijah, vključno z informacijami o posameznih upravičencih in operacijah.

Države članice vzpostavijo elektronski informacijski sistem ali uporabljajo obstoječega, v katerem beležijo in hranijo ključne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje, zlasti o posameznih intervencijah, izbranih za financiranje, ter zaključenih intervencijah, vključno z informacijami o posameznih upravičencih in operacijah.

Predlog spremembe 668

Predlog uredbe

Člen 118 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine organu upravljanja ali drugim organom, pooblaščenim za izvajanje njegovih funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje strateškega načrta SKP.

Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine organu upravljanja ali regionalnim organom upravljanja ali drugim organom, pooblaščenim za izvajanje njegovih funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe 669

Predlog uredbe

Člen 118 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se ustvarijo celoviti, popolni, pravočasni in zanesljivi viri podatkov, da se omogoči dejansko nadaljnje spremljanje napredka politike k ciljem z uporabo kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.

Države članice zagotovijo, da se ustvarijo celoviti, pravočasni in zanesljivi viri podatkov, vključno z zbirkami podatkov, da se omogoči dejansko nadaljnje spremljanje napredka politike k ciljem z uporabo kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.

Predlog spremembe 670

Predlog uredbe

Člen 119 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.

Organ upravljanja in odbor za spremljanje po potrebi v sodelovanju z regionalnimi organi upravljanja in regionalnimi organi za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.

Predlog spremembe 671

Predlog uredbe

Člen 120 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Izvedbena pooblastila za okvir smotrnosti

Prenesena pooblastila za okvir smotrnosti

Predlog spremembe 672

Predlog uredbe

Člen 120 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme izvedbene akte o vsebini okvira smotrnosti. Ti akti vsebujejo seznam kazalnikov ozadja, drugih kazalnikov, potrebnih za ustrezno spremljanje in ocenjevanje politike, metode za izračun kazalnikov in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi dopolni to uredbo, tako da določi vsebino okvira smotrnosti. Ti akti vsebujejo seznam kazalnikov ozadja, drugih kazalnikov, potrebnih za ustrezno spremljanje in ocenjevanje politike, metode za izračun kazalnikov in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s členom 138.

Predlog spremembe 673

Predlog uredbe

Člen 121 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Letna poročila o smotrnosti

Poročila o smotrnosti

Predlog spremembe 674

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema proračunski leti 2021 in 2022. Za neposredna plačila iz poglavja II naslova III poročilo zajema le proračunsko leto 2022.

1. Države članice Komisiji predložijo poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v skladu s členom 8 Uredbe (EU) [HZU]

Predlog spremembe 675

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Zadnje letno poročilo o smotrnosti, ki ga je treba predložiti do 15. februarja 2030, vsebuje povzetek ocenjevanj, opravljenih v obdobju izvajanja.

2. Zadnje poročilo o smotrnosti, ki ga je treba predložiti, vsebuje povzetek ocenjevanj, opravljenih v obdobju izvajanja.

Predlog spremembe 676

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Letno poročilo o smotrnosti je dopustno le, če vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 4, 5 in 6. Komisija državo članico v 15 delovnih dneh po datumu prejema letnega poročila o smotrnosti obvesti, če poročilo ni dopustno, sicer se poročilo šteje za dopustno.

3. Poročilo o smotrnosti je dopustno le, če vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 4, 5 in 6. Komisija državo članico v 15 delovnih dneh po datumu prejema poročila o smotrnosti obvesti, če poročilo ni dopustno, sicer se poročilo šteje za dopustno.

Predlog spremembe 677

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V letnih poročilih o smotrnosti so navedene ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP s sklicevanjem na finančne podatke, kazalnike izložkov in rezultatov ter informacije v skladu z drugim pododstavkom člena 118. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljev.

V poročilih o smotrnosti so navedene ključne kvalitativne in kvantitativne informacije v zvezi z izvajanjem strateškega načrta SKP s sklicevanjem na finančne podatke, kazalnike izložkov in rezultatov ter informacije v skladu z drugim pododstavkom člena 118. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljev.

Predlog spremembe 678

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za vrste intervencij, ki niso predmet člena 89 te uredbe, in kadar razmerje med realiziranimi izložki in realiziranimi odhodki odstopa od načrtovanega letnega razmerja med izložki in odhodki za 50 %, države članice predložijo utemeljitev za to odstopanje.

črtano

Predlog spremembe 679

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Poslani podatki se nanašajo na dosežene vrednosti kazalnikov za delno in v celoti izvedene ukrepe. Prav tako se v njih navedejo sinteza stanja izvajanja strateškega načrta SKP, realiziranega v preteklem proračunskem letu, kakršna koli vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti v zvezi z odstopanji od mejnikov, in sicer z razlogi in po potrebi opisom sprejetih ukrepov.

5. Poslani podatki se nanašajo na dosežene vrednosti kazalnikov za delno in v celoti izvedene ukrepe. Prav tako se v njih navedejo sinteza stanja izvajanja strateškega načrta SKP, kakršna koli vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti v zvezi z odstopanji od mejnikov, in sicer z razlogi in po potrebi opisom sprejetih ukrepov.

Predlog spremembe 680

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Komisija izvede letni pregled smotrnosti in letno potrditev smotrnosti iz člena [52] Uredbe (EU) [HZU] na podlagi informacij iz letnih poročil o smotrnosti.

črtano

Predlog spremembe 681

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 8 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija lahko v enem mesecu od predložitve letnih poročil o smotrnosti v letnem pregledu smotrnosti navede pripombe o teh poročilih. Kadar Komisija v navedenem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

Komisija izvede pregled smotrnosti na podlagi informacij iz poročil o smotrnosti in lahko v enem mesecu od njihove predložitve v celoti poda pripombe k tem poročilom. Kadar Komisija v navedenem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

Predlog spremembe 682

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. Kadar sporočena vrednost enega ali več kazalnikov rezultatov razkrije več kot 25-odstoten odmik od posameznega mejnika za zadevno leto poročanja, lahko Komisija od države članice zahteva predložitev akcijskega načrta v skladu s členom 39(1) Uredbe (EU) [HZU], ki opisuje popravne ukrepe in pričakovani časovni okvir.

9. Kadar sporočena vrednost enega ali več kazalnikov rezultatov razkrije več kot 25-odstoten odmik od posameznega mejnika za zadevno leto poročanja, država članica predloži utemeljitev te razlike. Komisija lahko po potrebi od države članice zahteva predložitev akcijskega načrta, pripravljenega v posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 39(1) Uredbe (EU) [HZU], ki opisuje popravne ukrepe in pričakovani časovni okvir za izvedbo.

Predlog spremembe 683

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10. Letna poročila o smotrnosti ter povzetki njihove vsebine za državljane se dajo na voljo javnosti.

10. Povzetek vsebine poročil o smotrnosti se pripravi za državljane in se da na voljo javnosti.

Predlog spremembe 684

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

11. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

11. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za predstavitev vsebine poročila o smotrnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Predlog spremembe 685

Predlog uredbe

Člen 122 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Letne pregledovalne seje

Pregledovalne seje

Predlog spremembe 686

Predlog uredbe

Člen 122 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice vsako leto organizirajo letno pregledovalno sejo s Komisijo, in sicer seji predsedujejo skupaj ali ji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi letnega poročila o smotrnosti.

1. Države članice vsako leto organizirajo pregledovalno sejo s Komisijo, in sicer seji predsedujejo skupaj ali ji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi poročila o smotrnosti.

Predlog spremembe 687

Predlog uredbe

Člen 122 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Namen letne pregledovalne seje je proučitev smotrnosti posameznega načrta, vključno z napredkom pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti, morebitnimi vprašanji, ki vplivajo na smotrnost, ter preteklimi in prihodnjimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za njihovo obravnavanje.

2. Namen pregledovalne seje je proučitev smotrnosti posameznega načrta, vključno z napredkom pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti, morebitnimi vprašanji, ki vplivajo na smotrnost, ter preteklimi in prihodnjimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za njihovo obravnavanje. Te seje se po potrebi uporabijo za preučitev učinka.

Predlog spremembe 688

Predlog uredbe

Člen 123

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 123

črtano

Dodatek za uspešnost

1. Državam članicam se lahko za leto 2026 dodeli dodatek za uspešnost kot nagrada za zadovoljivo uspešnost v zvezi z okoljskimi in podnebnimi cilji, če zadevna država članica izpolnjuje pogoj iz člena 124(1).

2. Dodatek za uspešnost je enak 5 % zneska na državo članico za proračunsko leto 2027 iz Priloge IX.

Viri, prerazporejeni med EKJS in EKSRP na podlagi členov 15 in 90, so izključeni za namene izračuna dodatka za uspešnost.

Predlog spremembe 689

Predlog uredbe

Člen 124

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 124

črtano

Dodelitev dodatka za uspešnost

1. Na podlagi pregleda smotrnosti za leto 2026 se dodatek za uspešnost, zadržan iz dodeljenih finančnih sredstev države članice po drugem odstavku člena 123, tej državi članici dodeli, če kazalniki rezultatov, ki se uporabljajo za specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) njenega strateškega načrta SKP, dosežejo vsaj 90 % svoje ciljne vrednosti za leto 2025.

2. Komisija v dveh mesecih od prejema letnega poročila o smotrnosti za leto 2026 sprejme izvedbeni akt brez uporabe postopka v odboru iz člena 139, s katerim za vsako državo članico odloči, ali je njen strateški načrt SKP dosegel ciljne vrednosti iz odstavka 1 tega člena.

3. Kadar so ciljne vrednosti iz odstavka 1 dosežene, Komisija zadevni državi članici dodeli znesek dodatka za uspešnost in ta se šteje za dokončno dodeljenega finančnemu letu 2027 na podlagi sklepa iz odstavka 2.

4. Kadar ciljne vrednosti iz odstavka 1 niso dosežene, Komisija ne dodeli obveznosti za proračunsko leto 2027 v zvezi z zneskom dodatka za uspešnost zadevnih držav članic.

5. Pri dodeljevanju dodatka za uspešnost lahko Komisija upošteva primere višje sile in resnih družbeno-gospodarskih kriz, ki ovirajo doseganje ustreznih mejnikov.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi podrobno določi ureditev za zagotavljanje doslednega pristopa k odločanju o dodelitvi dodatka za uspešnost državam članicam. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Predlog spremembe 690

Predlog uredbe

Člen 125 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.

1. Države članice , po potrebi z regijami, opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.

Predlog spremembe 691

Predlog uredbe

Člen 125 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) ustreznost postopkov za spremljanje strateškega načrta SKP in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja;

(g) ustreznost postopkov za spremljanje strateškega načrta SKP in zbiranje podatkov, vključno s podatki, razčlenjenimi po spolu, kjer so potrebni, za izvedbo ocenjevanja;

Predlog spremembe 692

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice izvajajo ocene strateških načrtov SKP za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti Unije ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP iz člena 5 in člena 6(1).

1. Države članice , po potrebi z regijami, izvajajo ocene strateških načrtov SKP za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti Unije ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP iz člena 5 in člena 6(1).

Predlog spremembe 693

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

2. Države članice in po potrebi regije ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

Predlog spremembe 694

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje.

3. Države članice in po potrebi regije zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje.

Predlog spremembe 695

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice so odgovorne za ocenjevanje ustreznosti intervencij strateškega načrta SKP za namene doseganja specifičnih ciljev iz člena 6(1).

4. Države članice in po potrebi regije so odgovorne za ocenjevanje ustreznosti intervencij strateškega načrta SKP za namene doseganja specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Predlog spremembe 696

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Države članice pripravijo načrt ocenjevanja in v njem navedejo načrtovane dejavnosti ocenjevanja v obdobju izvajanja.

5. Države članice in po potrebi regije pripravijo načrt ocenjevanja in v njem navedejo načrtovane dejavnosti ocenjevanja v obdobju izvajanja.

Predlog spremembe 697

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Države članice predložijo načrt ocenjevanja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju strateškega načrta SKP.

6. Države članice in po potrebi regije predložijo načrt ocenjevanja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju strateškega načrta SKP.

Predlog spremembe 698

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Komisija v svojih poročilih o ocenah upošteva kazalnike iz Priloge I k tej uredbi ter dejavnike izven SKP, ki so vplivali na doseženo smotrnost.

Predlog spremembe 699

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Podatki, potrebni za kazalnike ozadja in učinka, izhajajo predvsem iz uveljavljenih virov podatkov, kot sta mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in Eurostat. Kadar podatki za te kazalnike niso na voljo ali popolni, se vrzeli obravnavajo v okviru evropskega statističnega programa, ustanovljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta⁴⁰, pravnega okvira mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ali s formalnimi dogovori z drugimi ponudniki podatkov, kot sta Skupno raziskovalno središče in Evropska agencija za okolje.

2. Podatki, potrebni za kazalnike ozadja in učinka, izhajajo predvsem iz uveljavljenih virov podatkov, kot sta mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in Eurostat. Kadar podatki za te kazalnike niso na voljo ali popolni, Evropska komisija vrzeli rešuje v okviru evropskega statističnega programa, ustanovljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta⁴⁰, pravnega okvira mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ali s formalnimi dogovori z drugimi ponudniki podatkov, kot sta Skupno raziskovalno središče in Evropska agencija za okolje.

__________________

⁴⁰ Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

Predlog spremembe 700

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ohranijo se obstoječi upravni registri, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), identifikacijski sistem za zemljišča ter registri živali in vinogradov. IAKS in identifikacijski sistem za zemljišča se še naprej razvijata za boljše izpolnjevanje statističnih potreb SKP. Podatki iz upravnih registrov se čim bolj uporabljajo v statistične namene v sodelovanju s statističnimi organi držav članic in Eurostatom.

3. Ohranijo se obstoječi posodobljeni upravni registri, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), identifikacijski sistem za zemljišča ter registri živali in vinogradov. IAKS in identifikacijski sistem za zemljišča se še naprej razvijata za boljše izpolnjevanje statističnih potreb SKP. Podatki iz upravnih registrov se čim bolj uporabljajo v statistične namene v sodelovanju s statističnimi organi držav članic in Eurostatom.

Predlog spremembe 701

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o informacijah, ki jih morajo poslati države članice, pri čemer upošteva potrebo po izogibanju kakršnemu koli neupravičenemu upravnemu bremenu ter pravila v zvezi s potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

črtano

Predlog spremembe 702

Predlog uredbe

Člen 130 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kadar je podpora v skladu z naslovom III te uredbe odobrena za oblike sodelovanja med podjetji, se lahko odobri le za takšne oblike sodelovanja, ki so skladne s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov 206–209 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Kadar je podpora v skladu z naslovom III te uredbe odobrena za oblike sporazumov, sklepov in usklajenega ravnanja med podjetji, se lahko odobri le za takšne oblike sporazumov, sklepov in usklajenega ravnanja, ki so skladne s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov 206–209 Uredbe (EU) št.1308/2013.

Predlog spremembe 703

Predlog uredbe

Člen 133 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Členi 107, 108 in 109 PDEU se ne uporabljajo za nacionalne davčne ukrepe, s katerimi se države članice odločijo za odstopanje od splošnih davčnih pravil in dovolijo izračun osnove za davek od dohodkov, ki se uporablja za kmete, na podlagi večletnega obdobja.

Da bi se omejili učinki spremenljivosti dohodkov s spodbujanjem kmetov, da varčujejo v dobrih letih, da bi lahko lažje prestali slaba, se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za nacionalne davčne ukrepe, s katerimi se države članice odločijo za odstopanje od splošnih davčnih pravil in dovolijo izračun osnove za davek od dohodkov, ki se uporablja za kmete, na podlagi večletnega obdobja, tudi s prenosom dela davčne osnove tako, da se odloži del davčne osnove ali dovoli izključitev zneskov, vloženih v namenski kmetijski varčevalni račun.

Predlog spremembe 704

Predlog uredbe

Člen 135 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Za dodelitve neposrednih plačil v najbolj oddaljenih regijah Unije se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3(2), točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III ter člen 16 in naslov IX te uredbe. Točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III, člen 16 in naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

1. Za dodelitve neposrednih plačil v najbolj oddaljenih regijah Unije se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3, točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III ter člen 16 in naslov IX te uredbe. Točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III, člen 16 in naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

Predlog spremembe 705

Predlog uredbe

Člen 135 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za dodelitve neposrednih plačil na manjših egejskih otokih se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3(2), člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III in naslov IX te uredbe. Člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III ter naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

2. Za dodelitve neposrednih plačil na manjših egejskih otokih se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3, člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III in naslov IX te uredbe. Člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III ter naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

Predlog spremembe 706

Predlog uredbe

Člen 138 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 11, 12, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 83, 94, 110, 120 in 141 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe 707

Predlog uredbe

Člen 138 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 11, 12, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 83, 94, 110, 120 in 141 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Predlog spremembe 708

Predlog uredbe

Člen 138 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 7, 11, 12, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 83, 94, 110, 120 in 141, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe 709

Predlog uredbe

Člen 139 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 139a

Vmesni pregled

Komisija do 30. junija 2026 opravi vmesni pregled SKP in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, da bi se ocenilo delovanje novega modela izvajanja s strani držav članic, in po potrebi vloži zakonodajne predloge.

(Ta člen je treba vstaviti v poglavje IV pred člen 140.)

Predlog spremembe 710

Predlog uredbe

Člen 140 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uredba (EU) št. 1305/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Uredba (EU) št. 1305/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022.

Vendar se brez poseganja v prilogi IX in IXa te uredbe Uredba (EU) št. 1305/2013 še naprej uporablja do 31. decembra 2022 za:

(a) operacije, ki se izvajajo v okviru programov za razvoj podeželja, ki jih Komisija odobri v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, in

(b) programe za razvoj podeželja, odobrene pred 1. januarjem 2022 v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Predlog spremembe 711

Predlog uredbe

Člen 140 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Uredba (EU) št. 1307/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Uredba (EU) št. 1307/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022.

Predlog spremembe 712

Predlog uredbe

Člen 140 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta vložitve zahtevkov, ki se začnejo pred 1. januarjem 2021.

Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta vložitve zahtevkov, ki se začnejo pred 1. januarjem 2022.

Predlog spremembe 713

Predlog uredbe

Člen 140 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člena 17 in 19 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter Priloga I k navedeni uredbi se po potrebi še na prej uporabljajo za Hrvaško do 31. decembra 2021.

Člena 17 in 19 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter Priloga I k navedeni uredbi se po potrebi še na prej uporabljajo za Hrvaško do 31. decembra 2022.

Predlog spremembe 714

Predlog uredbe

Člen 141 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnjevanje določb te uredbe z ukrepi za zaščito kakršnih koli pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev toliko, kolikor je potrebno za prehod z ureditve na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 na ureditev iz te uredbe. Ta prehodna pravila zlasti določajo pogoje za vključitev podpore, ki jo Komisija odobri v okviru Uredbe (EU) št. 1305/2013, v podporo na podlagi te uredbe, vključno s tehnično pomočjo in naknadnim ocenjevanjem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnjevanje določb te uredbe z ukrepi za zaščito kakršnih koli pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev toliko, kolikor je potrebno za prehod z ureditve na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 na ureditev iz te uredbe. Ta prehodna pravila zlasti določajo pogoje za vključitev podpore, ki jo Komisija odobri v okviru uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013, v podporo na podlagi te uredbe, vključno s tehnično pomočjo in naknadnim ocenjevanjem.

Predlog spremembe 715

Predlog uredbe

Člen 141 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 141a

Poročila

Evropska komisija do 31. decembra 2025 predloži poročilo o učinku, ki ga je imela SKP na otoške regije, ki niso regije iz člena 135. Poročilu priloži predloge za prilagoditev strateških načrtov, da se upoštevajo posebnosti teh območij in izboljšajo pričakovani rezultati v skladu s cilji iz člena 6(1).

Predlog spremembe 716

Predlog uredbe

Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Medsektorski cilji EU: Posodobitev	Kazalnik	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)	Sistemi znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS)	Kazalniki izložkov
Spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter njihovega prevzemanja	I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za širjenje znanja in inovacije	R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov	Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP)** za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu	O.1 Število operativnih skupin EIP
		R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev v AKIS (v primerjavi s skupnim številom kmetov)		O.2 Število svetovalcev, ki se vzpostavijo ali sodelujejo pri operativnih skupinah EIP
		R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva

Specifični cilji EU	Kazalniki učinka	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)	Široka vrsta intervencije	Kazalniki izložkov (na intervencijo)
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti	I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: spreminjanje kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom	R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost	Podpora SKP	O.3 Število upravičencev do podpore SKP
	I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: spreminjanje kmetijskega dohodka	R.5 Obvladovanje tveganj: Delež kmetij z instrumenti SKP za obvladovanje tveganj	Nevezana neposredna podpora	O.4 Število hektarov za nevezana neposredna plačila
	I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: spreminjanje ravni kmetijskega dohodka po sektorjih (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu)	R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)		O.5 Število upravičencev za nevezana neposredna plačila
	I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: spreminjanje kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem)	R.7 Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem)		O.6 Število hektarov, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete O.7 Število upravičencev, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji	I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost	R.8 Usmerjenost v kmetije v sektorjih v težavah: delež kmetov, ki prejemajo vezano podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti	Instrumenti za obvladovanje tveganj	O.8 Število kmetov, vključenih v instrumente za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo
	I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz v okviru trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov	Vezana podpora	O.9 Število hektarov, ki prejemajo vezano podporo
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi	I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo	Vezana podpora	O.10 Število glav živine, ki prejemajo vezano podporo
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi		R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev z operativnimi programi	Plačila za naravne omejitve in druge regije s posebnimi omejitvami	O.11 Število hektarov, ki prejemajo dodatek za območja z naravnimi omejitvami (3 kategorije)
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji	I.9 Izboljšanje odpornosti kmetij: indeks	R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam		O.12 Število hektarov, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah
	I.10 Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva	R.13 Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine s podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem	Plačila za upravljavske obveznosti (okolje in podnebje, genski viri, dobrobit živali)	O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve
	I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: povečanje ravni organskega ogljika v tleh	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)
	I.12 Povečanje trajnostne energije v kmetijstvu: pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva	R.15 Zelena energija iz kmetijstva in gozdarstva: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi (MW)
		R.16 Povečanje energijske učinkovitosti: prihranki energije v kmetijstvu
		R.17 Pogozdena zemljišča: območja s podporo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih	R.18 Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal		O.14 Število hektarov (gozdnih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve
	I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: zmanjšanje emisij amoniaka iz kmetijstva	R.19 Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij amoniaka		O.15 Število hektarov s podporo za ekološko kmetovanje
	I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih	R.20 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za kakovost vode		O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito
	I.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih	R.21 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil		O.17 Število projektov, ki podpirajo genske vire
	I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+)	R.22 Trajnostna raba vode: delež namakanih kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje vodnega ravnovesja	Naložbe	O.18 Število produktivnih naložb na kmetiji, ki prejemajo podporo
		R.23 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi naložb: delež kmetov s podporo pri naložbah, vezanih na skrb za okolje ali podnebje		O.19 Delež lokalne infrastrukture, ki prejema podporo
		R.24 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi znanja: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje/usposabljanje o okoljski/podnebni uspešnosti		O.20 Število neproduktivnih naložb, ki prejemajo podporoO.21 Število produktivnih naložb zunaj kmetije, ki prejemajo podporo
Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine	I.18 Povečanje populacije ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine	R.25 Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi	Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev	O.22 Število kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev
	I.19 Okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo	R.26 Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev		O.23 Število podeželskih podjetnikov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev
	I.20 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijske površine v uporabi s krajinskimi značilnostmi	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti	Sodelovanje	O.24 Število skupin/organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo O.25 Število kmetov, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti EU
		R.28 Podpora v okviru omrežja Natura 2000: območja v omrežju Natura 2000 s prevzetimi obveznostmi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje		O.26 Število projektov generacijske pomladitve (mladi kmetje/kmetje, ki ne sodijo med mlade kmete)
		R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami		O.27 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER) O.28 Število drugih skupin za sodelovanje (razen EIP pod O.1)
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih	I.21 Privabljanje mladih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov	R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP	Izmenjava znanja in informiranje	O.29 Število kmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	I. 22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih	R.31 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo		O.30 Število nekmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore	Horizontalni kazalniki	O.31 Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (sintezni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, ekoshema, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep, gozdarski ukrepi, ekološko kmetovanje)
	1.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: podeželsko prebivalstvo, zajeto v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo	Horizontalni kazalniki	O.32 Število hektarov, za katere velja pogojenost (razčlenjeno glede na dobre kmetijske in okoljske prakse)
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP	Sektorski programi	O.33 Število organizacij proizvajalcev, ki vzpostavijo operativni sklad/program
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo		O.34 Število ukrepov za promocijo in informiranje ter spremljanje trga
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali	I.26 Omejevanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo živil	R.36 Omejevanje uporabe antibiotikov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo ukrepi, ki prejemajo podporo, da se omeji uporaba antibiotikov (preprečevanje/zmanjšanje)		O.35 Število ukrepov za ohranitev/izboljšanje čebelarstva
	I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov**	R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov
	1.28 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti EU (vključno z ekološkimi proizvodi)	R.38 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajema ukrep, ki prejema podporo, za izboljšanje dobrobiti živali

* Večina kazalnikov učinka se že zbira prek drugih kanalov (Eurostat, Skupno raziskovalno središče, Evropska agencija za okolje itn.) in se uporablja v okviru druge zakonodaje EU ali ciljev trajnostnega razvoja. Podatki se ne zbirajo vedno na letni ravni in lahko pride do 2/3-letne zamude. ** Direktiva o trajnostni rabi pesticidov.	* Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavile v načrtih SKP.	* Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavile v načrtih SKP.

Predlog spremembe

Medsektorski cilji EU: Posodobitev	Kazalnik	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)	Sistemi znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS)	Kazalniki izložkov
Posodobitev sektorja z zagotavljanjem, da imajo kmetje dostop do raziskav, usposabljanja in izmenjave znanja ter storitev prenosa znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.	I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za širjenje znanja in inovacije	R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov	Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP)** za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu	O.1 Število operativnih skupin EIP
		R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev v AKIS (v primerjavi s skupnim številom kmetov)		O.2 Število svetovalcev, ki se vzpostavijo ali sodelujejo pri operativnih skupinah EIP
		R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega in pametnega kmetijstva

Specifični cilji EU	Kazalniki učinka	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)	Široka vrsta intervencije	Kazalniki izložkov (na intervencijo)
Podpora vzdržnim dohodkom in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in raznovrstnosti kmetijstva ob hkratnem zagotavljanju varne in visokokakovostne hrane po poštenih cenah, da bi spremenili izgubo kmetov in zagotovili ekonomsko trajnost kmetijske proizvodnje v Uniji;	I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: spreminjanje kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom	R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost	Podpora SKP	O.3 Število upravičencev do podpore SKP, vključno z razčlenitvijo po vrsti intervencije.
	I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: spreminjanje kmetijskega dohodka	R.5 Obvladovanje tveganj: delež kmetij z instrumenti SKP za obvladovanje tveganj	Nevezana neposredna podpora	O.4 Število hektarov za nevezana neposredna plačila
	I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: spreminjanje ravni kmetijskega dohodka po sektorjih (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu)	R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)		O.5 Število upravičencev za nevezana neposredna plačila O.5a Število upravičencev za osnovno dohodkovno podporo
	I.4a Preprečevanje zmanjšanja števila kmečkega prebivalstva: razvoj kmečkega prebivalstva po sektorjih (v primerjavi z zadnjim letom pred začetkom izvajanja strateških načrtov)			O.6 Število hektarov, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete
	I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: spreminjanje kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem)	R.7 Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem)		O.7 Število upravičencev, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete O.7b Število upravičencev, ki prejemajo podporo za ekosheme
Krepitev tržne usmerjenosti na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih trgih ter trgih Unije, pa tudi stabilizacija trga, obvladovanje tveganj in kriz in povečanje dolgoročne konkurenčnosti kmetij ter zmožnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov z večjim poudarkom na razlikovanju kakovosti, raziskavah, inovacijah, tehnologiji, prenosu in izmenjavi znanja in digitalizaciji ter olajšanje dostopa kmetov do dinamike krožnega gospodarstva.	I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost	R.8 Usmerjenost v kmetije v sektorjih v težavah: delež kmetov, ki prejemajo vezano podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti	Instrumenti za obvladovanje tveganj	O.8 Število kmetov, vključenih v instrumente za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo
	I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz v okviru trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi I.7a Diverzifikacija in izgradnja trgov: razvoj v primerjavi z zadnjim letom izvajanja strateških načrtov	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov R.9a Izboljšanje prisotnosti na zunanjih trgih: delež promocijskih dejavnosti za zunanje trge R.9b Diverzifikacija proizvodnih sektorjev: delež regionalnega kmetijskega območja, uporabljenega za vsak pridelek ali proizvodni sektor	Vezana podpora	O.9 Število hektarov, ki prejemajo vezano podporo
Izboljšanje pogajalskega položaja kmetov v vrednostnih verigah s spodbujanjem združenj, organizacij proizvajalcev in kolektivnih pogajanj ter spodbujanjem kratkih dobavnih verig;	I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo	Vezana podpora	O.10 Število glav živine, ki prejemajo vezano podporo O. 10a Število hektarov, za katere veljajo obveznosti za pridelavo stročnic
		R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev z operativnimi programi	Plačila za naravne omejitve in druge regije s posebnimi omejitvami	O.11 Število hektarov, ki prejemajo dodatek za območja z naravnimi omejitvami (3 kategorije)
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju na globalno segrevanje ter spodbujanje vključevanja trajnostne energije ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti v prihodnosti z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskega in živilskega sektorja, tudi s sekvestracijo ogljika v tleh in varstvom gozdov v skladu z ustreznimi mednarodnimi sporazumi.	I.9 Izboljšanje odpornosti kmetij: indeks	R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam		O.12 Število hektarov, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah
	I.10 Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva	R.13 Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine s podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem	Plačila za upravljavske obveznosti (okolje in podnebje, genski viri, dobrobit živali)	O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč) in število drugih enot, za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve, vključno z ekoshemo
	I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: povečanje ravni organskega ogljika v tleh	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča na mokriščih, šotišča, gozd itn.)		O. 13a Število hektarov, za katere veljajo obveznosti za zemljišča z visoko naravno vrednostjo.
	I.12 Povečanje trajnostne energije v kmetijstvu: pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva, gozdarstva in kmetijsko- gozdarskega sistema.	R.15 Energija iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi (MW)
		R.16 Povečanje energijske učinkovitosti: neto prihranki energije v kmetijstvu
		R.17 Pogozdena zemljišča: območja s podporo za pogozdovanje, obnovo in ustvarjanje trajnega gozdnega območja, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, ob hkratnem zmanjševanju kemične odvisnosti, da se dosežejo cilji, določeni v ustreznih zakonodajnih instrumentih, ter nagrajevanje načinov kmetovanja in sistemov, ki prinašajo številne okoljske koristi, vključno z zaustavitvijo dezertifikacije.	I.13 Zmanjšanje erozije tal in povečanje odpornosti na skrajne vremenske razmere: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih	R.18 Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za izboljšanje kakovosti tal in številčnosti živih organizmov v tleh		O.14 Število hektarov (gozdnih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve O.14a Število hektarov, za katere veljajo obveznosti za podporo integriranega zatiranja škodljivcev
	I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: zmanjšanje emisij amoniaka iz kmetijstva	R.19 Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij amoniaka		O.15 Število hektarov s podporo za ekološko kmetovanje
	I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih	R.20 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za kakovost vode za izboljšanje stanja vodnih teles.		O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito
	I.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih	R.21 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil		O.17 Število projektov in kmetov, ki podpirajo genske vire in gensko raznovrstnost, vključno s porazdelitvijo po sektorjih
	I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+)	R.22 Trajnostna raba vode: delež namakanih kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje vodnega ravnovesja	Naložbe	O.18 Število produktivnih naložb na kmetiji, ki prejemajo podporo
		R.23 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi naložb: delež kmetov s podporo pri proizvodnih in neproizvodnih naložbah, vezanih na skrb za okolje ali podnebje		O.19 Delež lokalne infrastrukture, ki prejema podporo
		R.24 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi znanja: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje/usposabljanje o okoljski/podnebni uspešnosti		O.20 Število neproduktivnih naložb, ki prejemajo podporo
				O.21 Število produktivnih naložb zunaj kmetije, ki prejemajo podporo
Prispevanje k obrnitvi trenda upadanja biotske raznovrstnosti, vključno z varstvom koristnih živalskih vrst, tudi vrst opraševalcev, spodbujanjem kmetijske biotske raznovrstnosti, okoljskimi storitvami, varstvom narave in kmetijskim gozdarstvom ter prispevanjem k preprečevanju naravnega tveganja in zagotovitvijo večje odpornosti, obnovo in ohranitvijo tal, vodnih teles, habitatov in krajine ter spodbujanjem sistemov kmetovanja z visoko naravno vrednostjo.	I.18 Povečanje populacije ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine	R.25 Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi	Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev	O.22 Število mladih kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev O.22a Število novih kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev
	I.19 Okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo I.19a Zmanjšanje upada opraševalcev v EU: indeks opraševalcev EU *^a	R.26 Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev	Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev	O.23 Število podeželskih podjetnikov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev
	I.20 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijskih zemljišč s krajinskimi značilnostmi	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno s kmetijskimi zemljišči z visoko naravno vrednostjo	Sodelovanje	O.24 Število skupin/organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo O.25 Število kmetov, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti EU
	I.20a Okrepljena kmetijska biotska raznovrstnost v kmetijskem sistemu: večja raznolikost sort	R.28 Podpora v okviru omrežja Natura 2000: območja v omrežju Natura 2000 s prevzetimi obveznostmi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje		O.26 Število projektov generacijske pomladitve (mladi kmetje/kmetje, ki ne sodijo med mlade kmete)
		R.28a Izboljšanje biotske raznovrstnosti: delež zemljišč s prevzetimi obveznostmi, ki ugodno vplivajo na kmetijsko biotsko raznovrstnost, razčlenjeno po vrsti intervencije.
		R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami, drevesi in polnaravno vegetacijo R.29a Ohranjanje čebeljih panjev: število upravičencev do podpore za čebelarstvo.		0.27 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER) O.28 Število drugih skupin za sodelovanje (razen EIP pod O.1)
Privabljanje in podpora mladih kmetov in novih kmetov ter spodbujanje udeležbe žensk v kmetijskem sektorju, zlasti na najmanj poseljenih območjih ter območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje usposabljanja in pridobivanja izkušenj po vsej Uniji, trajnostnega razvoja podjetij in ustvarjanja delovnih mest na podeželskih območjih;	I.21 Privabljanje mladih kmetov: novi kmeti in olajšanje razvoja podjetij: spreminjanje števila mladih kmetov in novih kmetov ter malih in srednjih podjetij na podeželskih območjih I.21a Privabljanje žensk: spreminjanje števila žensk, ki so začele delovati kot mladi kmetje ali novi kmetje.	R.30 Generacijska pomladitev: število mladih in novih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP, vključno z razčlenitvijo po spolu.	Izmenjava znanja in informiranje	O.29 Število kmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja
Spodbujanje socialne in ozemeljske kohezije na podeželskih območjih, tudi prek ustvarjanja delovnih mest, rasti, naložb in socialne vključenosti, boja proti revščini na podeželju in prek lokalnega razvoja, vključno z visokokakovostnimi lokalnimi storitvami za podeželske skupnosti, s posebnim poudarkom na območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje dostojnih življenjskih, delovnih in gospodarskih pogojev; diverzifikacija dejavnosti in dohodka, vključno s kmečkim turizmom, biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom, ob spoštovanju enakosti spolov; spodbujanje enakih možnosti na podeželskih območjih s posebnimi ukrepi za podpiranje in priznavanje dela žensk v kmetijstvu, rokodelstvu, turizmu ter lokalnih storitvah	I. 22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih, vključno z razčlenitvijo po spolu	R.31 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo, vključno z razčlenitvijo po spolu	Izmenjava znanja in informiranje	O.30 Število nekmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore	Horizontalni kazalniki	O.31 Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (sintezni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, ekoshema, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep, gozdarski ukrepi, ekološko kmetovanje)
	1.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: delež podeželskega prebivalstva, zajet v digitalizaciji kmetijstva, ki prejema podporo, in delež podeželskih območij, zajet v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo	Horizontalni kazalniki	O.32 Število hektarov, za katere velja pogojenost (razčlenjeno glede na dobre kmetijske in okoljske prakse)
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih, vključno z razčlenitvijo po spolu	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP	Sektorski programi	O.33 Število organizacij proizvajalcev, ki vzpostavijo operativni sklad/program
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo		O.34 Število ukrepov za promocijo in informiranje ter spremljanje trga
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z varno, hranljivo, visokokakovostno in trajnostno hrano, ekološkim kmetijstvom, zavrženo hrano in okoljsko trajnostjo, odpornostjo na antimikrobike in izboljšanjem zdravja in dobrobiti živali, ter večja ozaveščenost državljanov o pomenu kmetijstva in podeželskih območij ob prispevanju k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030.	I.26 Omejevanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo živil	R.36 Omejevanje uporabe antibiotikov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo ukrepi, ki prejemajo podporo, da se omeji uporaba antibiotikov (preprečevanje/zmanjšanje)		O.35 Število ukrepov za ohranitev/izboljšanje čebelarstva
	I.27 Trajnostna in zmanjšana raba pesticidov: zmanjšanje tveganj, uporabe in vplivov rabe pesticidov**	R.37 Trajnostna in zmanjšana raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov
	I.28 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti EU (vključno z ekološkimi proizvodi)	R.38 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajema ukrep, ki prejema podporo, za izboljšanje dobrobiti živali R.38a Povečanje števila ekoloških gospodarstev: število kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

* Večina kazalnikov učinka se že zbira prek drugih kanalov (Eurostat, Skupno raziskovalno središče, Evropska agencija za okolje itn.) in se uporablja v okviru druge zakonodaje EU ali ciljev trajnostnega razvoja. Podatki se ne zbirajo vedno na letni ravni in lahko pride do 2/3-letne zamude. ª Ko bo Evropska komisija določila metodologijo, se bo uporabil indeks opraševalcev * Direktiva o trajnostni rabi pesticidov.	* Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavile v načrtih SKP.	* Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavile v načrtih SKP.

Predlog spremembe 717

Predlog uredbe

Priloga III

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Območja	Glavna zadeva	Zahteve in standardi		Glavni cilj standarda
Podnebje in okolje	Podnebne spremembe (blažitev in prilagajanje nanje)	DKOP 1	Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč	Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika
		DKOP 2	Ustrezno varstvo mokrišč in šotišč	Varstvo z ogljikom bogate prsti
		DKOP 3	Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin	Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti
	Voda	PZR 1	Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike: člena 11(3)(e) in 11(3)(h) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati
		PZR 2	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1): člena 4 in 5
		DKOP 4	Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov[4]	Varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem

		DKOP 5	Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila[5]	Trajnostno upravljanje hranil
	Tla (varstvo in kakovost)	DKOP 6	Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona	Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih
		DKOP 7	Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih	Varstvo tal pozimi
		DKOP 8	Kolobarjenje	Ohranjanje potenciala tal
	Biotska raznovrstnost in krajina(varstvo in kakovost)	PZR 3	Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7): člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4)
		PZR 4	Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7): člen 6(1) in (2)
		DKOP 9	• Minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja • Ohranjanje krajinskih značilnosti • Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah • Možni tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst	Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah
		DKOP 10	Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja na območjih Natura 2000	Varstvo habitatov in vrst
Javno zdravje, zdravje živali in rastlin	Varnost hrane	PZR 5	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1): člena 14 in 15, člen 17(1)[6] ter členi 18, 19 in 20
		PZR 6	Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3): člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7
	Identifikacija in registracija živali	PZR 7	Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31): členi 3, 4 in 5
		PZR 8	Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1): člena 4 in 7
		PZR 9	Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8): členi 3, 4 in 5
	Bolezni živali	PZR 10	Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1): členi 7, 11, 12, 13 in 15
	Bolezni živali	PZR 11	Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1): člen 18(1), omejeno na slinavko in parkljevko, vezikularno bolezen prašičev in bolezen modrikastega jezika
	Fitofarmacevtska sredstva	PZR 12	Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1): prvi in drugi stavek člena 55
	Fitofarmacevtska sredstva	PZR 13	Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71): člen 5(2) in člen 8(1) do (5); člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi okvirne direktive o vodah in zakonodaje v zvezi z omrežjem Natura 2000; člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov
Dobrobit živali	Dobrobit živali	PZR 14	Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7): člena 3 in 4
		PZR 15	Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5): člena 3 in 4
		PZR 16	Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23): člen 4

Predlog spremembe

Območja	Glavna zadeva	Zahteve in standardi		Glavni cilj standarda
Podnebje in okolje	Podnebne spremembe (blažitev in prilagajanje nanje)	DKOP 1	Ohranjanje trajnega travinja na regionalni ali nacionalni ravni na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč v primerjavi z referenčnim letom pred letom 2019. Največji koeficient variacije v višini 5 %	Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika
		DKOP 2	Vzdrževanje mokrišč in šotišč na občutljivih območjih Natura 2000	Varstvo z ogljikom bogate prsti
		DKOP 3	Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin	Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, zmanjšanje onesnaženosti zraka
	Voda	PZR 1	Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike: člena 11(3)(e) in 11(3)(h) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati
		PZR 2	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1): člen 5
		DKOP 4	Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov brez uporabe pesticidov in gnojil	Varstvo rečnih tokov, zalog vode in ekosistemov pred onesnaževanjem in odtekanjem

		DKOP 5	črtano	črtano
	Tla, varstvo in kakovost (izgradnja in vlaženje tal)	DKOP 6	Ustrezno upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in izgube tal, vključno z upoštevanjem naklona	Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih
		DKOP 7	Minimalna pokritost ali zaščita tal za omejevanje erozije v najobčutljivejših obdobjih	Fizično varstvo tal pred erozijo, ohranjanje živih organizmov v tleh
		DKOP 8	Kolobarjenje ali alternativne prakse na ornih zemljiščih, razen za poljščine, ki se gojijo pod vodo	Ohranjanje potenciala tal
	Biotska raznovrstnost in krajina (varstvo in kakovost)	PZR 3	Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7): člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4)
		PZR 4	Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7): člen 6(1) in (2)
		DKOP 9	• Ohranjanje krajinskih značilnosti • Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah • Možni tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst	Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah
		DKOP 10	Ustrezno varstvo trajnega travinja na območjih Natura 2000, ki so priznana kot občutljiva območja glede na posebne načrte upravljanja območij	Varstvo habitatov in vrst, ponori ogljika
Javno zdravje, zdravje živali in rastlin	Varnost hrane	PZR 5	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1): člena 14 in 15, člen 17(1)[7] ter členi 18, 19 in 20
	Varnost hrane	PZR 6	Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3): člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7
	Identifikacija in registracija živali	PZR 7	Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31): člena 3 in 4
		PZR 8	Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1): člen 7
		PZR 9	Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8): člena 3 in 5
	Bolezni živali	PZR 10	Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1): členi 7, 11, 12, 13 in 15
	Bolezni živali	PZR 11	Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1): člen 18(1), omejeno na slinavko in parkljevko, vezikularno bolezen prašičev in bolezen modrikastega jezika
	Fitofarmacevtska sredstva	PZR 12	Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1): prvi in drugi stavek člena 55
	Fitofarmacevtska sredstva	PZR 13	Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71): člen 5(2) in člen 8(1) do (5); člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi okvirne direktive o vodah in zakonodaje v zvezi z omrežjem Natura 2000; člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov
Dobrobit živali	Dobrobit živali	PZR 14	Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7): člena 3 in 4
		PZR 15	Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5): člena 3 in 4
		PZR 16	Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23): člen 4

Predlog spremembe 718

Predlog uredbe

Priloga IV – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954
Bolgarija	776 281 570	784 748 620	793 215 670	801 682 719	810 149 769	818 616 819	818 616 819
Češka	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295
Danska	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520
Nemčija	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107939	4 823 107 939	4 823 107 939
Estonija	167 721 513	172 667 776	177 614 039	182 560 302	187 506 565	192 452 828	192 452 828
Irska	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279
Grčija	2 036 560 894	2 036 560 894	2 036 560 894	2 036 560 894	2 036 560 894	2 036 560 894	2 036 560 894
Španija	4 768 736 743	4 775 898 870	4 783 060 997	4 790 223 124	4 797 385 252	4 804 547 379	4 804 547 379
Francija	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964
Hrvaška	344 340 000	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409
Italija	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516
Ciper	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094
Latvija	299 633 591	308 294 625	316 955 660	325 616 694	334 277 729	342 938 763	342 938 763
Litva	510 820 241	524 732 238	538 644 234	552 556 230	566 468 227	580 380 223	580 380 223
Luksemburg	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019
Madžarska	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672
Malta	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492
Nizozemska	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373
Avstrija	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537
Poljska	2 972 977 807	3 003 574 280	3 034 170 753	3 064 767 227	3 095 363 700	3 125 960 174	3 125 960 174
Portugalska	584 824 383	593 442 972	602 061 562	610 680 152	619 298 742	627 917 332	627 917 332
Romunija	1 856 172 601	1 883 211 603	1 910 250 604	1 937 289 605	1 964 328 606	1 991 367 607	1 991 367 607
Slovenija	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673
Slovaška	383 806 378	388 574 951	393 343 524	398 112 097	402 880 670	407 649 243	407 649 243
Finska	505 999 667	507 783 955	509 568 242	511 352 530	513 136 817	514 921 104	514 921 104
Švedska	672 760 909	672 984 762	673 208 615	673 432 468	673 656 321	673 880 175	673 880 175

Predlog spremembe
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	X	X	X	X	X	X	X
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X
Češka	X	X	X	X	X	X	X
Danska	X	X	X	X	X	X	X
Nemčija	X	X	X	X	X	X	X
Estonija	X	X	X	X	X	X	X
Irska	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X
Francija	X	X	X	X	X	X	X
Hrvaška	X	X	X	X	X	X	X
Italija	X	X	X	X	X	X	X
Ciper	X	X	X	X	X	X	X
Latvija	X	X	X	X	X	X	X
Litva	X	X	X	X	X	X	X
Luksemburg	X	X	X	X	X	X	X
Madžarska	X	X	X	X	X	X	X
Malta	X	X	X	X	X	X	X
Nizozemska	X	X	X	X	X	X	X
Avstrija	X	X	X	X	X	X	X
Poljska	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X
Romunija	X	X	X	X	X	X	X
Slovenija	X	X	X	X	X	X	X
Slovaška	X	X	X	X	X	X	X
Finska	X	X	X	X	X	X	X
Švedska	X	X	X	X	X	X	X

Predlog spremembe 719

Predlog uredbe

Priloga V – preglednica

EUR (tekoče cene)

Bolgarija

25 721 000

Češka

4 954 000

Nemčija

37 381 000

Grčija

23 030 000

Španija

202 147 000

Francija

269 628 000

Hrvaška

10 410 000

Italija

323 883 000

Ciper

4 465 000

Litva

43 000

Madžarska

27 970 000

Avstrija

13 155 000

Portugalska

62 670 000

Romunija

45 844 000

Slovenija

4 849 000

Slovaška

4 887 000

Predlog spremembe

LETNE DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA VRSTE INTERVENCIJ V VINSKEM SEKTORJU IZ ČLENA 82(1)

EUR (tekoče cene)

Bolgarija

Češka

Nemčija

Grčija

Španija

Francija

Hrvaška

Italija

Ciper

Litva

Madžarska

Avstrija

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Predlog spremembe 720

Predlog uredbe

Priloga VI – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA BOMBAŽ IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)
(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Bolgarija	2 509 615	2 509 615	2 509 615	2 509 615	2 509 615	2 509 615	2 509 615
Grčija	180 532 000	180 532 000	180 532 000	180 532 000	180 532 000	180 532 000	180 532 000
Španija	58 565 040	58 565 040	58 565 040	58 565 040	58 565 040	58 565 040	58 565 040
Portugalska	174 239	174 239	174 239	174 239	174 239	174 239	174 239

Predlog spremembe
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA BOMBAŽ IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)
(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X

Predlog spremembe 721

Predlog uredbe

Priloga VII – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA BREZ BOMBAŽA IN PRED PRENOSOM ZGORNJE MEJE IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954	485 603 954
Bolgarija	773 771 955	782 239 005	790 706 055	799 173 104	807 640 154	816 107 204	816 107 204
Češka	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295	838 844 295
Danska	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520	846 124 520
Nemčija	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939	4 823 107 939
Estonija	167 721 513	172 667 776	177 614 039	182 560 302	187 506 565	192 452 828	192 452 828
Irska	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279	1 163 938 279
Grčija	1 856 028 894	1 856 028 894	1 856 028 894	1 856 028 894	1 856 028 894	1 856 028 894	1 856 028 894
Španija	4 710 171 703	4 717 333 830	4 724 495 957	4 731 658 084	4 738 820 212	4 745 982 339	4 745 982 339
Francija	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964	7 147 786 964
Hrvaška	344 340 000	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409	367 711 409
Italija	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516	3 560 185 516
Ciper	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094	46 750 094
Latvija	299 633 591	308 294 625	316 955 660	325 616 694	334 277 729	342 938 763	342 938 763
Litva	510 820 241	524 732 238	538 644 234	552 556 230	566 468 227	580 380 223	580 380 223
Luksemburg	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019	32 131 019
Madžarska	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672	1 219 769 672
Malta	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492	4 507 492
Nizozemska	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373	703 870 373
Avstrija	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537	664 819 537
Poljska	2 972 977 807	3 003 574 280	3 034 170 753	3 064 767 227	3 095 363 700	3 125 960 174	3 125 960 174
Portugalska	584 650 144	593 268 733	601 887 323	610 505 913	619 124 503	627 743 093	627 743 093
Romunija	1 856 172 601	1 883 211 603	1 910 250 604	1 937 289 605	1 964 328 606	1 991 367 607	1 991 367 607
Slovenija	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673	129 052 673
Slovaška	383 806 378	388 574 951	393 343 524	398 112 097	402 880 670	407 649 243	407 649 243
Finska	505 999 667	507 783 955	509 568 242	511 352 530	513 136 817	514 921 104	514 921 104
Švedska	672 760 909	672 984 762	673 208 615	673 432 468	673 656 321	673 880 175	673 880 175

Predlog spremembe
DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA BREZ BOMBAŽA IN PRED PRENOSOM ZGORNJE MEJE IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	X	X	X	X	X	X	X
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X
Češka	X	X	X	X	X	X	X
Danska	X	X	X	X	X	X	X
Nemčija	X	X	X	X	X	X	X
Estonija	X	X	X	X	X	X	X
Irska	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X
Francija	X	X	X	X	X	X	X
Hrvaška	X	X	X	X	X	X	X
Italija	X	X	X	X	X	X	X
Ciper	X	X	X	X	X	X	X
Latvija	X	X	X	X	X	X	X
Litva	X	X	X	X	X	X	X
Luksemburg	X	X	X	X	X	X	X
Madžarska	X	X	X	X	X	X	X
Malta	X	X	X	X	X	X	X
Nizozemska	X	X	X	X	X	X	X
Avstrija	X	X	X	X	X	X	X
Poljska	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X
Romunija	X	X	X	X	X	X	X
Slovenija	X	X	X	X	X	X	X
Slovaška	X	X	X	X	X	X	X
Finska	X	X	X	X	X	X	X
Švedska	X	X	X	X	X	X	X

Predlog spremembe 722

Predlog uredbe

Priloga IX – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA (od leta 2021 do leta 2027) IZ ČLENA 83(3)

(tekoče cene v EUR)

Leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ 2021–2027
Belgija	67 178 046	67 178 046	67 178 046	67 178 046	67 178 046	67 178 046	67 178 046	470 246 322
Bolgarija	281 711 396	281 711 396	281 711 396	281 711 396	281 711 396	281 711 396	281 711 396	1 971 979 772
Češka	258 773 203	258 773 203	258 773 203	258 773 203	258 773 203	258 773 203	258 773 203	1 811 412 421
Danska	75 812 623	75 812 623	75 812 623	75 812 623	75 812 623	75 812 623	75 812 623	530 688 361
Nemčija	989 924 996	989 924 996	989 924 996	989 924 996	989 924 996	989 924 996	989 924 996	6 929 474 972
Estonija	87 875 887	87 875 887	87 875 887	87 875 887	87 875 887	87 875 887	87 875 887	615 131 209
Irska	264 670 951	264 670 951	264 670 951	264 670 951	264 670 951	264 670 951	264 670 951	1 852 696 657
Grčija	509 591 606	509 591 606	509 591 606	509 591 606	509 591 606	509 591 606	509 591 606	3 567 141 242
Španija	1 001 202 880	1 001 202 880	1 001 202 880	1 001 202 880	1 001 202 880	1 001 202 880	1 001 202 880	7 008 420 160
Francija	1 209 259 199	1 209 259 199	1 209 259 199	1 209 259 199	1 209 259 199	1 209 259 199	1 209 259 199	8 464 814 393
Hrvaška	281 341 503	281 341 503	281 341 503	281 341 503	281 341 503	281 341 503	281 341 503	1 969 390 521
Italija	1 270 310 371	1 270 310 371	1 270 310 371	1 270 310 371	1 270 310 371	1 270 310 371	1 270 310 371	8 892 172 597
Ciper	15 987 284	15 987 284	15 987 284	15 987 284	15 987 284	15 987 284	15 987 284	111 910 988
Latvija	117 307 269	117 307 269	117 307 269	117 307 269	117 307 269	117 307 269	117 307 269	821 150 883
Litva	195 182 517	195 182 517	195 182 517	195 182 517	195 182 517	195 182 517	195 182 517	1 366 277 619
Luksemburg	12 290 956	12 290 956	12 290 956	12 290 956	12 290 956	12 290 956	12 290 956	86 036 692
Madžarska	416 202 472	416 202 472	416 202 472	416 202 472	416 202 472	416 202 472	416 202 472	2 913 417 304
Malta	12 207 322	12 207 322	12 207 322	12 207 322	12 207 322	12 207 322	12 207 322	85 451 254
Nizozemska	73 151 195	73 151 195	73 151 195	73 151 195	73 151 195	73 151 195	73 151 195	512 058 365
Avstrija	480 467 031	480 467 031	480 467 031	480 467 031	480 467 031	480 467 031	480 467 031	3 363 269 217
Poljska	1 317 890 530	1 317 890 530	1 317 890 530	1 317 890 530	1 317 890 530	1 317 890 530	1 317 890 530	9 225 233 710
Portugalska	493 214 858	493 214 858	493 214 858	493 214 858	493 214 858	493 214 858	493 214 858	3 452 504 006
Romunija	965 503 339	965 503 339	965 503 339	965 503 339	965 503 339	965 503 339	965 503 339	6 758 523 373
Slovenija	102 248 788	102 248 788	102 248 788	102 248 788	102 248 788	102 248 788	102 248 788	715 741 516
Slovaška	227 682 721	227 682 721	227 682 721	227 682 721	227 682 721	227 682 721	227 682 721	1 593 779 047
Finska	292 021 227	292 021 227	292 021 227	292 021 227	292 021 227	292 021 227	292 021 227	2 044 148 589
Švedska	211 550 876	211 550 876	211 550 876	211 550 876	211 550 876	211 550 876	211 550 876	1 480 856 132
EU-27 skupaj	11 230 561 046	11 230 561 046	11 230 561 046	11 230 561 046	11 230 561 046	11 230 561 046	11 230 561 046	78 613 927 322

Tehnična pomoč (0,25 %)	28 146 770	28 146 770	28 146 770	28 146 770	28 146 770	28 146 770	28 146 770	197 027 390
Skupaj	11 258 707 816	11 258 707 816	11 258 707 816	11 258 707 816	11 258 707 816	11 258 707 816	11 258 707 816	78 810 954 712

Predlog spremembe
RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA (od leta 2021 do leta 2027) IZ ČLENA 83(3)

(tekoče cene v EUR)

Leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ 2021–2027
Belgija	X	X	X	X	X	X	X	X
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X	X
Češka	X	X	X	X	X	X	X	X
Danska	X	X	X	X	X	X	X	X
Nemčija	X	X	X	X	X	X	X	X
Estonija	X	X	X	X	X	X	X	X
Irska	X	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X	X
Francija	X	X	X	X	X	X	X	X
Hrvaška	X	X	X	X	X	X	X	X
Italija	X	X	X	X	X	X	X	X
Ciper	X	X	X	X	X	X	X	X
Latvija	X	X	X	X	X	X	X	X
Litva	X	X	X	X	X	X	X	X
Luksemburg	X	X	X	X	X	X	X	X
Madžarska	X	X	X	X	X	X	X	X
Malta	X	X	X	X	X	X	X	X
Nizozemska	X	X	X	X	X	X	X	X
Avstrija	X	X	X	X	X	X	X	X
Poljska	X	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X	X
Romunija	X	X	X	X	X	X	X	X
Slovenija	X	X	X	X	X	X	X	X
Slovaška	X	X	X	X	X	X	X	X
Finska	X	X	X	X	X	X	X	X
Švedska	X	X	X	X	X	X	X	X
EU-27 skupaj	X	X	X	X	X	X	X	X

Tehnična pomoč (0,25 %)	X	X	X	X	X	X	X	X
Skupaj	X	X	X	X	X	X	X	X

Predlog spremembe 723

Predlog uredbe

Priloga IXa – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA (od leta 2021 do leta 2027) IZ ČLENA 83(3)

(cene v letu 2018¹ v EUR)

Leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ 2021–2027
Belgija	63 303 373	62 062 131	60 845 226	59 652 182	58 482 532	57 335 815	56 211 584	417 892 843
Bolgarija	265 462 940	260 257 785	255 154 691	250 151 658	245 246 723	240 437 964	235 723 494	1 752 435 255
Češka	243 847 768	239 066 440	234 378 862	229 783 198	225 277 645	220 860 437	216 529 840	1 609 744 190
Danska	71 439 928	70 039 145	68 665 828	67 319 440	65 999 451	64 705 344	63 436 611	471 605 747
Nemčija	932 828 433	914 537 679	896 605 568	879 025 067	861 789 281	844 891 452	828 324 953	6 158 002 433
Estonija	82 807 411	81 183 737	79 591 899	78 031 273	76 501 248	75 001 224	73 530 611	546 647 403
Irska	249 405 348	244 515 047	239 720 635	235 020 230	230 411 990	225 894 108	221 464 812	1 646 432 170
Grčija	480 199 552	470 783 875	461 552 818	452 502 763	443 630 160	434 931 529	426 403 460	3 170 004 157
Španija	943 455 836	924 956 702	906 820 296	889 039 505	871 607 358	854 517 018	837 761 782	6 228 158 497
Francija	1 139 511 952	1 117 168 580	1 095 263 314	1 073 787 562	1 052 732 904	1 032 091 083	1 011 854 003	7 522 409 398
Hrvaška	265 114 382	259 916 061	254 819 668	249 823 204	244 924 709	240 122 264	235 413 984	1 750 134 272
Italija	1 197 041 834	1 173 570 426	1 150 559 241	1 127 999 256	1 105 881 623	1 084 197 670	1 062 938 892	7 902 188 942
Ciper	15 065 175	14 769 779	14 480 176	14 196 251	13 917 893	13 644 993	13 377 444	99 451 711
Latvija	110 541 260	108 373 784	106 248 808	104 165 498	102 123 037	100 120 625	98 157 475	729 730 487
Litva	183 924 845	180 318 475	176 782 819	173 316 489	169 918 127	166 586 399	163 319 999	1 214 167 153
Luksemburg	11 582 043	11 354 944	11 132 298	10 914 018	10 700 017	10 490 213	10 284 523	76 458 056
Madžarska	392 196 885	384 506 750	376 967 402	369 575 884	362 329 298	355 224 802	348 259 610	2 589 060 631
Malta	11 503 233	11 277 679	11 056 548	10 839 753	10 627 209	10 418 832	10 214 541	75 937 795
Nizozemska	68 932 004	67 580 397	66 255 291	64 956 167	63 682 517	62 433 840	61 209 647	455 049 863
Avstrija	452 754 814	443 877 269	435 173 793	426 640 974	418 275 464	410 073 985	402 033 318	2 988 829 617
Poljska	1 241 877 681	1 217 527 138	1 193 654 057	1 170 249 075	1 147 303 015	1 124 806 877	1 102 751 840	8 198 169 683
Portugalska	464 767 377	455 654 291	446 719 893	437 960 679	429 373 215	420 954 132	412 700 130	3 068 129 717
Romunija	909 815 361	891 975 844	874 486 121	857 339 335	840 528 760	824 047 803	807 890 003	6 006 083 227
Slovenija	96 351 317	94 462 075	92 609 878	90 793 998	89 013 723	87 268 356	85 557 212	636 056 559
Slovaška	214 550 513	210 343 640	206 219 255	202 175 740	198 211 510	194 325 010	190 514 716	1 416 340 384
Finska	275 178 124	269 782 474	264 492 622	259 306 492	254 222 051	249 237 305	244 350 299	1 816 569 367
Švedska	199 349 116	195 440 310	191 608 147	187 851 124	184 167 769	180 556 636	177 016 310	1 315 989 412
EU-27 skupaj	10 582 808 505	10 375 302 457	10 171 865 154	9 972 416 815	9 776 879 229	9 585 175 716	9 397 231 093	69 861 678 969

Tehnična pomoč (0,25 %)	26 523 330	26 003 264	25 493 396	24 993 526	24 503 457	24 022 997	23 551 958	175 091 928
Skupaj	10 609 331 835	10 401 305 721	10 197 358 550	9 997 410 341	9 801 382 686	9 609 198 713	9 420 783 051	70 036 770 897
__________________
¹ Zneski pod „cene v letu 2018“ so vključeni informativno; gre za okvirne zneske, ki niso pravno zavezujoči.

Predlog spremembe
RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA (od leta 2021 do leta 2027) IZ ČLENA 83(3)

(cene v letu 2018¹ v EUR)

Leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ 2021–2027
Belgija	X	X	X	X	X	X	X	X
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X	X
Češka	X	X	X	X	X	X	X	X
Danska	X	X	X	X	X	X	X	X
Nemčija	X	X	X	X	X	X	X	X
Estonija	X	X	X	X	X	X	X	X
Irska	X	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X	X
Francija	X	X	X	X	X	X	X	X
Hrvaška	X	X	X	X	X	X	X	X
Italija	X	X	X	X	X	X	X	X
Ciper	X	X	X	X	X	X	X	X
Latvija	X	X	X	X	X	X	X	X
Litva	X	X	X	X	X	X	X	X
Luksemburg	X	X	X	X	X	X	X	X
Madžarska	X	X	X	X	X	X	X	X
Malta	X	X	X	X	X	X	X	X
Nizozemska	X	X	X	X	X	X	X	X
Avstrija	X	X	X	X	X	X	X	X
Poljska	X	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X	X
Romunija	X	X	X	X	X	X	X	X
Slovenija	X	X	X	X	X	X	X	X
Slovaška	X	X	X	X	X	X	X	X
Finska	X	X	X	X	X	X	X	X
Švedska	X	X	X	X	X	X	X	X
EU-27 skupaj	X	X	X	X	X	X	X	X

Tehnična pomoč (0,25 %)	X	X	X	X	X	X	X	X
Skupaj	X	X	X	X	X	X	X	X
__________________
¹ Zneski pod „cene v letu 2018“ so vključeni informativno; gre za okvirne zneske, ki niso pravno zavezujoči.

Predlog spremembe 724

Predlog uredbe

Priloga X – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
NAJNIŽJI REZERVIRANI ZNESKI ZA CILJ „PRIVABLJANJE MLADIH KMETOV IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETIJ“ IZ ČLENA 86(5)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	9 712 079	9 712 079	9 712 079	9 712 079	9 712 079	9 712 079	9 712 079
Bolgarija	15 475 439	15 644 780	15 814 121	15 983 462	16 152 803	16 322 144	16 322 144
Češka	16 776 886	16 776 886	16 776 886	16 776 886	16 776 886	16 776 886	16 776 886
Danska	16 922 490	16 922 490	16 922 490	16 922 490	16 922 490	16 922 490	16 922 490
Nemčija	96 462 159	96 462 159	96 462 159	96 462 159	96 462 159	96 462 159	96 462 159
Estonija	3 354 430	3 453 356	3 552 281	3 651 206	3 750 131	3 849 057	3 849 057
Irska	23 278 766	23 278 766	23 278 766	23 278 766	23 278 766	23 278 766	23 278 766
Grčija	37 120 578	37 120 578	37 120 578	37 120 578	37 120 578	37 120 578	37 120 578
Španija	94 203 434	94 346 677	94 489 919	94 633 162	94 776 404	94 919 647	94 919 647
Francija	142 955 739	142 955 739	142 955 739	142 955 739	142 955 739	142 955 739	142 955 739
Hrvaška	6 886 800	7 354 228	7 354 228	7 354 228	7 354 228	7 354 228	7 354 228
Italija	71 203 710	71 203 710	71 203 710	71 203 710	71 203 710	71 203 710	71 203 710
Ciper	935 002	935 002	935 002	935 002	935 002	935 002	935 002
Latvija	5 992 672	6 165 893	6 339 113	6 512 334	6 685 555	6 858 775	6 858 775
Litva	10 216 405	10 494 645	10 772 885	11 051 125	11 329 365	11 607 604	11 607 604
Luksemburg	642 620	642 620	642 620	642 620	642 620	642 620	642 620
Madžarska	24 395 393	24 395 393	24 395 393	24 395 393	24 395 393	24 395 393	24 395 393
Malta	90 150	90 150	90 150	90 150	90 150	90 150	90 150
Nizozemska	14 077 407	14 077 407	14 077 407	14 077 407	14 077 407	14 077 407	14 077 407
Avstrija	13 296 391	13 296 391	13 296 391	13 296 391	13 296 391	13 296 391	13 296 391
Poljska	59 459 556	60 071 486	60 683 415	61 295 345	61 907 274	62 519 203	62 519 203
Portugalska	11 693 003	11 865 375	12 037 746	12 210 118	12 382 490	12 554 862	12 554 862
Romunija	37 123 452	37 664 232	38 205 012	38 745 792	39 286 572	39 827 352	39 827 352
Slovenija	2 581 053	2 581 053	2 581 053	2 581 053	2 581 053	2 581 053	2 581 053
Slovaška	7 676 128	7 771 499	7 866 870	7 962 242	8 057 613	8 152 985	8 152 985
Finska	10 119 993	10 155 679	10 191 365	10 227 051	10 262 736	10 298 422	10 298 422
Švedska	13 455 218	13 459 695	13 464 172	13 468 649	13 473 126	13 477 604	13 477 604

Predlog spremembe
NAJNIŽJI REZERVIRANI ZNESKI ZA MLADE KMETE IZ ČLENA 86(4)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 in naslednja leta
Belgija	X	X	X	X	X	X	X
Bolgarija	X	X	X	X	X	X	X
Češka	X	X	X	X	X	X	X
Danska	X	X	X	X	X	X	X
Nemčija	X	X	X	X	X	X	X
Estonija	X	X	X	X	X	X	X
Irska	X	X	X	X	X	X	X
Grčija	X	X	X	X	X	X	X
Španija	X	X	X	X	X	X	X
Francija	X	X	X	X	X	X	X
Hrvaška	X	X	X	X	X	X	X
Italija	X	X	X	X	X	X	X
Ciper	X	X	X	X	X	X	X
Latvija	X	X	X	X	X	X	X
Litva	X	X	X	X	X	X	X
Luksemburg	X	X	X	X	X	X	X
Madžarska	X	X	X	X	X	X	X
Malta	X	X	X	X	X	X	X
Nizozemska	X	X	X	X	X	X	X
Avstrija	X	X	X	X	X	X	X
Poljska	X	X	X	X	X	X	X
Portugalska	X	X	X	X	X	X	X
Romunija	X	X	X	X	X	X	X
Slovenija	X	X	X	X	X	X	X
Slovaška	X	X	X	X	X	X	X
Finska	X	X	X	X	X	X	X
Švedska	X	X	X	X	X	X	X

Predlog spremembe 725

Predlog uredbe

Priloga IXa a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priloga IXa a (novo)
ZNESKI PODPORE ZA NEKATERE VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Člen	Predmet urejanja	Najnižji/najvišji zneski v EUR ali stopnje
Člen 65	Pomoč za kmetijsko-okoljsko trajnost, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter druge upravljavske obveznosti	600(*)	Največ na hektar in na leto za enoletnice
		900(*)	Največ na hektar in na leto za posebne trajnice
		450(*)	Največ na hektar in na leto za drugo rabo zemljišča
		200(*)	Največ na glavo velike živine na leto za lokalne pasme, ki jim grozi prenehanje reje
		500	Največ na glavo velike živine za ukrepe za dobrobit živali
		200(*)	Največ na hektar in na leto za ukrepe, ki vključujejo gozdarske, okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov
Člen 66	Pomoč za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje	25	Najmanj na hektar in na leto v povprečju za površino, za katero upravičenec prejema podporo
		250(*)	Največ na hektar in na leto
		450(*)	Največ na hektar in na leto v gorskih območjih iz člena 32(2) Uredbe (EU) 1305/2013.
Člen 67	Pomoč za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev	500(*)	Največ na hektar in na leto v začetnem obdobju, ki ni daljše od pet let
		200(*)	Največ na hektar in na leto
		50(**)	Najmanj na hektar in na leto za plačila na podlagi okvirne direktive o vodah
Člen 68	Pomoč za naložbe	55 %	Največja stopnja zneska upravičenih stroškov. Ta stopnja se lahko preseže skladno s členom 68(4).
Člen 68a	Pomoč za naložbe v namakanje	75 %	Največja stopnja zneska upravičenih stroškov
Člen 69	Pomoč za vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon in razvoj trajnostnih podeželskih podjetij	100 000	Največ na upravičenca
Člen 69a	Pomoč za namestitev digitalnih tehnologij	70 %	Največja stopnja zneska upravičenih stroškov
Člen 70	Pomoč za instrumente za obvladovanje tveganj	70 %	Največja stopnja zneska upravičenih stroškov.
Člen 71	Sodelovanje: pomoč za sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila	3 000	Največ na kmetijsko gospodarstvo na leto
		70 %	upravičenih stroškov ukrepov za informiranje in promocijo
	Sodelovanje: pomoč za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev	10 %	V odstotkih tržne proizvodnje v prvih petih letih po datumu priznanja. Pomoč se postopno znižuje.
		100 000	Največji znesek na leto v vseh primerih
Člen 72	Pomoč za storitve svetovanja	1 500	Največji znesek za nasvet
		200 000	Največji znesek za triletno obdobje za usposabljanje svetovalcev
	Pomoč za druge storitve izmenjave znanja in informiranja	100 %	Največja stopnja zneska upravičenih stroškov

(*) Ti zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja. (**) Ti zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko zmanjšajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.

Predlog spremembe 726

Predlog uredbe

Priloga XII – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Cilji	Ključni niz kazalnikov
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti	O.3 Število upravičencev do podpore SKP
	R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, inovativnih rešitvah, tehnologiji in digitalizaciji ter njihovim prevzemanjem	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve
	R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost
Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij	R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	R.31 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo
	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali	O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito

Predlog spremembe

Cilji	Ključni niz kazalnikov
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti	O.3 Število upravičencev do podpore SKP, vključno z razčlenitvijo na vrsto intervencije
	R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, inovativnih rešitvah, tehnologiji in digitalizaciji ter njihovim prevzemanjem	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča na mokriščih in šotiščih, gozd itn.)
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč) in število drugih enot, za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve, vključno z ekoshemo
	R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost
Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno s kmetijskimi zemljišči z visoko naravno vrednostjo
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij	R.30 Generacijska pomladitev: Število mladih in novih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP, vključno z razčlenitvijo po spolu
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	R.31 Rast in delovna mesta na podeželju: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo, vključno z razčlenitvijo po spolu
	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali	O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[2] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[3] UL C 41, 1.2.2019, str. 1.
[4] [./.]
[5] [./.]
[6] [./.]
[7] [./.]

OBRAZLOŽITEV

Predlog reforme skupne kmetijske politike (SKP), ki ga je podala Evropska komisija, pomeni radikalno spremembo paradigme, kakršne še ni bilo, saj se predlaga prehod s povsem predpisujočega sistema na sistem, ki temelji na doseganju konkretnih rezultatov, z močno okoljsko komponento, v katerem imajo države članice možnost široke uporabe načela subsidiarnosti, da zadostijo svojim posebnim potrebam. Evropska komisija na terenu ne bo več nadzirala upravljanja s podporo SKP, njena vloga bo osredotočena na spremljanje, v kolikšni meri so dosežene ciljne vrednosti, ki so si jih zastavile države članice na podlagi skupnih specifičnih ciljev. V skladu s trditvami Evropske komisije sta med razlogi za ta predlog poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za države in upravičence.

Novi model SKP predvideva, da se tako imenovana prvi in drugi steber združita v eno samo uredbo, v katero se vključi tudi pomemben del skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, vse to v okviru celovitejšega vidika novih nacionalnih strateških načrtov.

V središču reforme so prerazporeditev podpore SKP, posodobitev, inovacije, predvsem pa kmetijstvo, ki je bolj prijazno okolju.

Po mojem mnenju gre za projekt, na katerega močno vpliva nevarnost zmanjšanja proračuna, v kateri se je znašla Evropska unija zaradi izstopa Združenega kraljestva in verjetno tudi zaradi drugih političnih prednostnih nalog.

V času priprave tega osnutka parlamentarnega poročila pogajanja o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 še vedno potekajo, zato je primerno, da Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo pozove k ohranitvi proračunskih sredstev za SKP vsaj na enaki ravni kot v sedanjem programskem obdobju. Evropske vlade je treba opozoriti, kako pomembno vlogo ima ta politika kot gonilna sila številnih podeželskih območij in za zagotavljanje visoke ravni kakovosti, varnosti in zadostnosti hrane za evropske potrošnike.

Številni člani tega parlamentarnega odbora so izrazili zaskrbljenost zaradi velikega bremena subsidiarnosti, ki ga vsebuje predlog, in navajali strah pred ponovno nacionalizacijo. Zato bo moral Evropski parlament v naslednjih mesecih opraviti pomembno nalogo, da bi besedilo, ki je na mizi, ponovno usmeril v krepitev nekaterih skupnih elementov SKP. Vseeno menim, da je treba najti ustrezno ravnovesje med določitvijo tega skupnega okvira in potrebo po omogočanju manevrskega prostora državam članicam, da pravila EU prilagodijo posebnim okoliščinam na svojem ozemlju. Ne da bi želela ovreči filozofijo novega modela, ki jo očitno sprejema večji del zadevnih sektorjev in vlad, je ena od rdečih niti tega poročila vzpostavitev trdnega sklopa pravil Evropske unije, s katerim bi preprečili tveganje izkrivljanja konkurence med kmeti iz različnih delov držav članic ali regij.

Paradoksalno je, da Evropska komisija na eni strani predlaga poenostavitev politike, na drugi pa nov model, ki bo vsaj v prvih letih prinesel večjo zapletenost. Priprava in upravljanje novih strateških načrtov ne bo preprosta naloga, zato predlagam, da se njihova uveljavitev odloži do leta 2023 tudi z namenom, da se preprečijo zamude pri plačilih pridelovalcem.

Države članice bi lahko imele veliko težav pri doseganju svojih ciljnih vrednosti, vezanih na ambiciozne cilje na okoljskem, gospodarskem in socialnem področju. Očitno je, da bodo strateški načrti v prvih letih na nek način podobni pilotnim projektom, ki jih bo treba po možnosti sčasoma izboljšati. Vendar bodo morale države članice zmanjšati upravno breme za kmete, kar bi bilo mogoče načeloma izvesti s širšim zbiranjem satelitskih podatkov.

Predlog poleg spremembe modela vsebuje različne inovativne elemente, kot je uvedba nove ekosheme v okviru poglavja o nevezani podpori, ki očitno ustreza naraščajočemu pritisku, da se SKP upraviči z okoljskega vidika. To shemo je treba proučiti v okviru nove zelene strukture predloga, v katerem sta predvideni tudi okrepljena pogojenost in ohranitev kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, ki so doslej spadali v drugi steber SKP. Na drugi strani bi se okoljska ambicioznost ukrepov za razvoj podeželja bistveno povečala, ko bi območja z naravnimi omejitvami izključili iz izračuna 30 % sredstev EKSRP, ki morajo biti obvezno povezana z okoljskimi zavezami in bojem proti podnebnim spremembam.

Za preprečitev pomembnega vpliva nove ekosheme na dohodke pridelovalcev predlagam, naj shema zajema ohranitev nekaterih praks, ki pripomorejo k ohranjanju podeželskih območij, da se zajame čim večje število upravičencev. Poleg tega je treba omogočiti, da bo ta nova shema lahko dopolnjevala kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe za razvoj podeželja. V zvezi z območji z naravnimi omejitvami upam, da bo v parlamentarni razpravi poudarjena njihova pomembna okoljska vloga in da s končno odločitvijo ne bo potrjena njihova izključitev iz izračuna 30 %, ob upoštevanju, da sam predlog Evropske komisije in njena ocena učinka vsebujeta elemente, ki so v nasprotju z utemeljitvijo te izključitve.

Menim, da je tudi dodatek za uspešnost, ki ga predlaga Komisija, posredno del okoljske strukture predloga, čeprav ta dodatek ne pomeni, kot bi lahko razumeli na prvi pogled, povečanja sredstev za države, ki bodo dosegle najboljše rezultate, temveč zgolj kazen za tiste, ki jih ne bodo dosegle. V poročilu predlagam, da se ta dodatek črta, saj novi model že predvideva finančne sankcije za države, ki ne bodo dosegle zastavljenih ciljnih vrednosti.

Naslednji steber novega modela je prerazporeditev podpore SKP, za katero Komisija na eni strani predlaga zmanjšanje sredstev, ki jih prejemajo večje kmetije, na drugi pa uvedbo obveznih prerazporeditvenih plačil, ki bi jih prejemale male in srednje kmetije. V stikih z različnimi akterji, vključenimi v reformo, sem ugotovila, da jih veliko trdi, da se pri omejevanju, ki ga predlaga Komisija, ne upoštevajo različne proizvodne strukture v državah članicah, zato bi se učinek po državah močno razlikoval. Namen mojih predlogov sprememb je, da se na te pomisleke odzovemo z rešitvijo po meri, ki bo bolj prilagojena okoliščinam posamezne države. Predlog Komisije v zvezi s prerazporeditvenimi plačili pušča nerešene ključne vidike, ki bi morali biti po mojem mnenju vključeni v temeljni akt, da bi se vzpostavila vsaj skupna merila za prerazporeditev podpore SKP.

Nacionalni strateški načrti bodo morali v skladu s predlogom prispevati k uresničevanju devetih specifičnih ciljev, na podlagi katerih so določeni različni kazalniki učinka, rezultatov in izložkov, ki jih Evropska komisija predlaga za spremljanje stopnje doseganja ciljnih vrednosti, ki jih določi posamezna država. Poročilo v predlog Komisije ne uvaja pomembnih sprememb, kar zadeva cilje in kazalnike, da ne bi bil začetek uporabe strateških načrtov še bolj zapleten, pač pa sem želela navedene cilje in kazalnike dopolniti, da bi poudarila predvsem problematiko upadanja števila prebivalstva in potrebo po večjem udejstvovanju žensk v podeželskim gospodarstvu.

Novi model mora pred katerim koli ciljem zagotoviti ohranitev ustreznih prihodkov evropske kmetijske skupnosti, ta zahteva pa je vsekakor povezana z okoljskimi ambicijami, saj bi nezadostni dohodki negativno vplivali na zavezo kmetov k varstvu okolja. Zato menim, da mora imeti osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost veliko težo v skupni neposredni podpori pridelovalcem, in predlagam, da se tej podpori namenijo minimalna nacionalna sredstva za neposredna plačila.

Kar zadeva težavno poglavje opredelitev, med katerimi izstopa opredelitev pravega kmeta, upam, da bodo nekateri bistveni vidiki pojasnjeni v parlamentarni razpravi. Nekatere opredelitve, ki jih predlaga Komisija, niso dovolj jasne, na primer opredelitev trajnega travinja, ki ne upošteva opredelitve, dogovorjene pred samo dvema letoma ob vmesni reviziji besedil SKP v okviru uredbe omnibus. Nova opredelitev ne zajema ustrezno različnih primerov držav članic, zlasti razmer na sredozemskih pašnikih in še posebej gozdnih pašnikih (jasah).

Tudi podpore, vezane na pridelavo, so pomembno poglavje za razpravo. Zavedam se, kako zelo nujne so za kmetije, ki so okoljsko ali gospodarsko ranljive, zlasti za živinorejce brez zemlje, ki ne morejo prejemati podpore SKP prek drugih instrumentov. Predlagam, da se ohrani delež neposrednih vezanih plačil, obenem pa pozdravljam predlog Evropske komisije, da se državam članicam omogoči nameniti do 3 % sredstev za neposredna plačila za pripravo novih sektorskih intervencij, ki bi prav tako lahko prispevale k spopadanju s težavami nekaterih vrst proizvodnje.

V zvezi z mladimi kmeti v predlogu Komisije ni pomembnih sprememb obstoječih instrumentov podpore, čeprav je med cilje nove uredbe vključena generacijska pomladitev. Če je cilj spodbuditi oživljanje podeželskih območij, menim, da je mogoče izboljšati skupna pravila upravičenosti in staviti na mlade, kot tudi spodbujati podporo za nove kmete, ne glede na njihovo starost, ter udejstvovanje žensk v gospodarstvu podeželskih območij.

Predlagano zmanjšanje sredstev v poglavju o razvoju podeželja je zelo zaskrbljujoče, prav tako tudi več kot 10-odstotno zmanjšanje stopenj evropskega sofinanciranja. Komisija pozablja na težave z likvidnostjo, ki jih imajo nekatere evropske države in regije in ki vplivajo na raven izvajanja programov, kar bi se lahko ob zmanjšanju sredstev še poslabšalo.

Na splošno je vsebina novega poglavja o razvoju podeželja na papirju veliko manj obsežna v primerjavi z veljavno uredbo, državam članicam pa omogoča več prožnosti pri pripravi intervencij. Čeprav je načeloma določena stopnja prožnosti potrebna, menim, da je treba besedilo dopolniti, bolje omejiti upravičence in določiti zgornjo mejo podpore za različne intervencije, ki bo skupna vsem državam članicam.

Nazadnje bi rada opozorila, da gre za zelo pomemben in daljnosežen predlog za evropsko podeželje v obdobju sprememb, ki je ključno za prihodnost Evropske unije, in menim, da mora imeti Evropski parlament pri tej reformi pomembno vlogo, zato želim izraziti odločno namero, da si bom prizadevala za bistven napredek v razpravah v tem parlamentarnem obdobju.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (4.4.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Pripravljavec mnenja (*): Giovanni La Via

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V zadnjih letih poteka pomemben proces reform skupne kmetijske politike. Ta faza je temeljnega pomena za oblikovanje prihodnosti največje evropske politike, vendar na žalost doslej še ni ustreznega odgovora na velike izzive, ki nas čakajo. Skupna kmetijska politika mora naši skupnosti zagotavljati nujne javne dobrine: prehransko varnost, trajnostno rast ter ponuditi konkreten odgovor na okoljsko in podnebno krizo. Za uresničitev teh ciljev mora ustrezno podpirati dohodek kmetov ter raven zaposlenosti v kmetijskem sektorju, zlasti na podeželju.

Zato je izjemno pomembno, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru ohrani enaka raven financiranja skupne kmetijske politike. Po brexitu in drugih svetovnih krizah, pri katerih je potrebna večja podpora iz proračuna EU, pripravljavec mnenja razume, da je treba financirati nove politike, vendar ne v škodo ene, tradicionalne skupne politike EU, od katere se skozi desetletja zahtevajo nove in zahtevne naloge.

Novi predlog Komisije uvaja nov model, ki temelji na devetih ciljih in poudarja cilje politike, povezane z okoljem in podnebnimi spremembami. Pripravljavec mnenja predlaga spremembo dveh od devetih ciljev, da bi bili bolj usklajeni z veljavno okoljsko zakonodajo. V predlogu je opredeljena nova paradigma, ki državam članicam omogoča več prožnosti v njihovih strateških načrtih, ter prehod na politiko, ki bo temeljila na uspešnosti.

Pripravljavec sicer pozdravlja novo okrepljeno pogojenost ter potencial obvezne ekosheme, ki bi lahko nagrajevala kmete, ki dejansko prispevajo k podnebnim in okoljskem ciljem EU ter nacionalnim ciljem, vendar pa novi predlog po njegovem mnenju državam članicam daje precej proste roke pri porabi sredstev in določanju ciljev. To bi lahko na žalost povzročilo, da bi imeli 27 kmetijskih politik in s tem izgubili skupno „dušo“ skupne kmetijske politike. Zato namerava pripravljavec mnenja okrepiti skupne vidike predloga, dodati nekaj elementov temeljnemu aktu in zmanjšati diskrecijske možnosti. Po njegovem mnenju je določena raven prožnosti sicer pozitivna ter v skladu z načelom subsidiarnosti, vendar pa državam članicam ne bi smeli dovoliti, da kmetijsko prihodnost oblikujejo v različne smeri ter da bi kmete za enako delo in dejavnost obravnavale povsem različno.

Poleg tega je za novo skupno kmetijsko politiko s poudarkom na uspešnosti potreben trden okvir, ki bo omogočal ustrezno ocenjevanje in spremljanje uspešnosti politike glede na specifične cilje vsake države članice. Pri tem je potrebna velika pazljivost, da bi preprečili vrzeli in s tem zagotovili jasno odgovornost za izdatke in rezultate.

Poleg tega predlog predvideva določeno raven prožnosti držav članic pri prerazporeditvah dodeljenih sredstev, in sicer je mogoče do 15 % neposrednih plačil prenesti med dodeljena sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in obratno. Še višji odstotek je mogoče prenesti samo iz prvega v drugi steber za intervencije pri okoljskih in podnebnih ciljih. Po mnenju pripravljavca je učinkoviteje, če so dovoljeni le prenosi iz prvega v drugi steber.

Pri tem bi bilo treba vedno upoštevati, da izziv v prihodnosti ne bo le proizvajanje večjih količin varnih in kakovostnih kmetijskih proizvodov, ampak tudi bolj učinkovita in trajnostna proizvodnja hrane, ki bo zagotavljala konkurenčnost kmetov in jim omogočala pošteno ekonomsko nadomestilo za okoljske storitve, ki jih zagotavljajo skupnosti. Pri tem pripravljavec mnenja pozdravlja osredotočenost na mlade. Trdno je prepričan, da morajo biti v središču skupne kmetijske politike po letu 2020 mladi: brez odločnega ukrepanja v tej smeri evropsko kmetijstvo nima prihodnosti (in ne le evropsko).

Za konec bi pripravljavec mnenja rad poudaril, da nas čaka sprejemanje odločitev v času, ko se bliža konec mandata tega Parlamenta. Vsekakor poslanci želijo zaključiti tekoče zakonodajno delo tudi pri tem pomembnem delu zakonodaje, čeprav je glede na pogajanja v teku na voljo le malo časa in podatkov o virih, ki bodo na voljo za skupno kmetijsko politiko v novem večletnem finančnem okviru. Določiti podrobnosti take politike brez poznavanja natančnega obsega sredstev, ki bodo na voljo, ni lahka naloga. Zato je po mnenju pripravljavca mnenja začetek veljavnosti te uredbe primerno premakniti na leto 2023, s čimer bi omogočili nemoten prehod s sedanje skupne kmetijske politike na novi model v prihodnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate in trg, ki bo spodbujala modernizacijo in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence. Nova politika bi morala pomeniti tudi poenostavitev za upravičence, ki bi morali prejeti primeren dohodek. Da bi SKP dosegla te cilje, je zelo pomembno, da se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ohrani enaka raven financiranja kot v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) SKP ima še vedno ključno vlogo pri razvoju podeželskih regij v Evropski uniji in od nje je v veliki meri odvisna raven samooskrbe njenih državljanov. Zato si je treba prizadevati za zaustavitev vse večjega opuščanja kmetijske dejavnosti z ohranjanjem močne SKP z zadostnimi sredstvi, da bi ublažili pojav upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih in še naprej zadovoljevali zahteve potrošnikov na področju varstva okolja, varnosti hrane in dobrobiti živali. Glede na izzive, s katerimi se morajo spopadati pridelovalci Unije, da bi zadostili novim zakonodajnim zahtevam in izrazitejšim okoljskim prizadevanjem ob upoštevanju nestanovitnosti cen in bolj odprtih meja Unije za uvoz iz tretjih držav, je primerno, da se proračun za SKP ohrani vsaj na enaki ravni kot v obdobju 2014–2020.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme, zlasti za končne upravičence. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost zagotavlja, da skupna usmerjenost SKP ni ogrožena, in omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.

Obrazložitev

Poenostavitev mora koristiti kmetom, obenem pa je treba ohraniti skupno politiko.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Uporaba skupnih opredelitev, določenih povsem na ravni Unije, je povzročila nekaj težav državam članicam pri upoštevanju lastnih posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti določeno raven prožnosti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne bistvene elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti določeno raven prožnosti pri izvajanju ukrepov, ki pa ne sme ogroziti skupne usmerjenosti politike. SKP mora temeljiti na skupnih pravilih EU.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Da bi ohranili skupne elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic ter enako obravnavo evropskih kmetov, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami in tradicionalnimi praksami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo, kot krmna površina za opraševalce ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Obrazložitev

Zaščita trajnega travinja na nekaterih območjih je odvisna od tradicionalnih praks, številni pašniki z majhnim vnosom pa so ključne krmne površine za opraševalce.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.

(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in okoljsko trajnostnost ter vodijo v inovacije, ki imajo neposredni pozitivni učinek na kmetijski sektor in podeželska območja.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo in prispevajo k trajnostnosti kmetijskega sektorja, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, ki je izjemno pomemben, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ z bistvenimi splošnimi elementi, ki ne bi smela biti omejevalna, da bi se spodbujal vstop novih udeležencev v kmetijstvo in odražalo dejansko stanje na terenu v državah članicah.

Obrazložitev

Prejšnje sheme podpore v zvezi s to temo so bile preveč omejevalne, zaradi česar so bili mladi kmetje izključeni iz podpore.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Za prihodnost Evrope in planeta je bistveno, da Unija nujno postopno odpravi kmetijsko podporo za kmete, ki ne izvajajo okoljsko in podnebno trajnostnih dejavnosti.

Obrazložitev

Europas skattebetalare ska inte sponsra verksamhet som bidrar till klimatet och miljöns förstörelse. Därför är det viktigt att jordbruksfonden och fonden för landsbygdsutveckling belönar de verksamheter som säkrar vår mattillgång på ett ekologiskt hållbart sätt. Planeten står inför en klimatkris, där vi på en europeisk nivå har stora möjligheter att göra skillnad. Samtidigt finns det många lant- och jordbrukare som tar stort ansvar för miljö och klimat - men dom behöver bli fler. Europa ska gå före i både klimat och miljöfrågan och bör därför snarast fasa ut jordbruksstöd till verksamheter som inte bidrar till den målsättningen. Den gemensamma jordbrukspolitiken bör bemöta medborgarnas oro när det gäller hållbar jordbruksproduktion, samtidigt som man tar hänsyn till jordbrukarnas svårigheter att förutsäga produktion och efterfrågan. Därför bör stödet bibehållas, men gå till hållbar produktion.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ohranili skupno usmerjenost te politike in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive in mednarodne zaveze, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Da bi se doseglo ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja in ohranili načeli pravičnosti in enakosti, bi bilo treba zahtevati, da države članice ukrepajo tako, da bi uresničile vse specifične cilje. Ti specifični cilji bi morali splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo, dobrobitjo živali in okoljem.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

(12) Bolj agroekološka, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in agroekološke prakse ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj in izmenjavo le-teh.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a) Pri izvajanju strateških načrtov SKP bi morali upoštevati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk, za vključevanje vidika spola in boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, diskriminacije ali izključevanja. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in v skladu z Aarhuško konvencijo, s spodbujanjem cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, pri čemer bi bilo treba uporabljati načelo „onesnaževalec plača“.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.

(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom, s posebnim poudarkom na ciljno usmerjenih plačilih za okolje, podnebje in dobrobit živali, pa tudi za spodbujanje konkurenčnosti. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov. Pozornost bi bilo treba nameniti družbenim izzivom in temam, kot sta blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na način, ki bi koristil kmetom.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, odsotnost klavzul o vzajemnosti v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji in izboljšanje njene odpornosti, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Podpora varstvu okolja in njegovo izboljšanje, biotska raznovrstnost in genetska raznolikost v kmetijskem sistemu, podnebni ukrepi ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskem razvoju Unije zelo pomembne prednostne naloge. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev, večjo vključenost žensk v podeželsko gospodarstvo in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih, obenem pa prispevajo k ohranjanju naravnih virov. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne, zdrave in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati trajnostno proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17a) Unija in države članice bi morale v skladu z zavezami v okviru Agende 2030 in Pariškega sporazuma ter ugotovitvami Mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj, pa tudi s priporočili posebnega poročevalca OZN o pravici do hrane izvesti prehod na trajnosten evropski sistem preskrbe s hrano in kmetijstva. Ta prehod bi bilo treba doseči s spodbujanjem raznolikih, trajnostnih in odpornih kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu in krepitvi naravnih virov, ekosistemov ter k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi s prilagajanjem reje živali za proizvodnjo hrane ekološki nosilni zmogljivosti, zmanjšanjem odvisnosti od netrajnostnih vložkov, vključno od fosilnih virov energije, in postopnim izboljšanjem biotske raznovrstnosti in kakovosti tal.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17b) V akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom je cepljenje omenjeno kot stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep za boj zoper odpornost proti antimikrobikom, vendar so sorazmerno višji stroški diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv v primerjavi z običajnimi antibiotiki ovira za večjo precepljenost živali.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17c) Da bi uresničili okoljske cilje SKP, pa tudi družbene zahteve glede večje varnosti hrane, se spodbuja uporaba gnojil z zelo nizko vsebnostjo težkih kovin.

Obrazložitev

Nova uredba EU o gnojilih in o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 ter št. 1107/2009 bo vsebovala številne določbe o označevanju vsebnosti težkih kovin, kot sta kadmij in arzen, zlasti v fosfatih. Označevanje bo kmetom zagotovilo popolne informacije o količini onesnaževal v gnojilih, ki jih uporabljajo. Določbe o označevanju naj bi spodbujale bolj trajnostno kmetijstvo v skladu z zelenimi cilji SKP in visokokakovostne standarde v EU.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].

(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Za zagotavljanje teh standardov bi morali upravičenci prejeti ustrezna nadomestila. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil in zmanjševanja vnosa kemičnih sredstev. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje in hranil in zmanjševanje vnosa s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Pri uporabi načrta za upravljanje hranil bi bilo treba upoštevati velikost in intenzivnost kmetije. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil in zmanjšanje vnosa ter potrebo po izboljšanju kakovosti tal. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22a) Čeprav so plastični proizvodi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, le majhen delež celotne količine uporabljene plastike in plastičnih odpadkov, je njihova uporaba geografsko omejena. Poleg tega imajo kategorije kmetijskih plastičnih proizvodov zelo enotno sestavo, zaradi česar so odpadki zelo dragoceni za izvajalce recikliranja. V predlogih strateških načrtov SKP bi bilo treba obravnavati problematiko plastičnih odpadkov v kmetijstvu, Evropska komisija pa bi morala po potrebi uvesti nov standard glede dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč za plastične odpadke kot nov element okrepljene pogojenosti v vmesnem obdobju, tj. do leta 2023. Za kmete bi veljala nova zahteva glede navzkrižne skladnosti, v skladu s katero bi bili zavezani uporabljati storitve pooblaščenega podjetja za ravnanje z odpadki, ki bi poskrbelo za zbiranje in recikliranje plastike ter vodilo evidenco o ustreznem ravnanju s plastičnimi odpadki.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS¹¹ in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹² ali Direktive Sveta 91/676/EGS¹³. Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁴, so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁵ in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁶ vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, tudi v skladu z direktivo [Direktiva XXX Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje] in Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta^16a, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

__________________

¹¹ Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

¹² Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7):

¹³ Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1):

¹⁴ Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

¹⁵ Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

¹⁶ Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

^16a Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

Obrazložitev

Lastniki in imetniki živali morajo voditi evidence o uporabljenih zdravilih. V uredbi je navedeno tudi, da se antimikrobna zdravila ne uporabljajo rutinsko. Evropski parlament v tej fazi pogajanj (trialog) o direktivi o proizvodih za enkratno uporabo predlaga prepoved proizvodov iz oksorazgradljive plastike, kot se še vedno uporabljajo v kmetijstvu (npr. zastirne folije). Za zdravje naših tal je ključno, da se to dobro izvaja in nadzira (po potrebi kot dober kmetijski in okoljski pogoj in ne predpisana zahteva ravnanja).

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja in zagotoviti dostop do njih, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem kmetijskih gospodarstev in upravljanjem zemljišč na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi, podnebnimi in o dobrobiti živali, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom, obvladovanje tveganj in spodbujanje trajnostnega upravljanja hranil in zmanjševanje vnosa. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24a) Da bi se vsem kmetom v Uniji zagotovil dostop do visokokakovostnega svetovanja, bi morala Komisija določiti minimalne standarde za storitve kmetijskega svetovanja v smislu njegove kakovosti in ozemeljske pokritosti. Pred začetkom veljavnosti te uredbe bi morala Komisija akreditirati vse službe za kmetijsko svetovanje, da bi nadzorovale kakovost. Če bi Komisija ugotovila, da služba za kmetijsko svetovanje ne izpolnjuje minimalnih standardov, bi morala pisno obvestiti zadevno državo članico in zahtevati, naj sprejme popravne ukrepe.

Obrazložitev

Kmetje morajo pridobiti nova znanja in spretnosti, da bi lahko uvedli nove, bolj trajnostne kmetijske prakse, ki so pogosto bolj zapletene od sedanjih. Zagotavljanje visokokakovostnih storitev kmetijskega svetovanja je zato vse bolj pomembno. Vendar pa trenutno v SKP očitno ni pravega sistema nadzora kakovosti storitev kmetijskega svetovanja, katerih zmogljivost za pomoč kmetom se med državami članicami močno razlikuje.

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev dohodkovne podpore, bi bilo treba zneske neposrednih plačil, ki presegajo določeno zgornjo mejo, zmanjšati, sledeči znesek pa uporabiti za nevezana neposredna plačila in prednostno za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost ali pa prenesti na EKSRP. Da bi se izognili negativnim vplivom na zaposlovanje, bi bilo treba pri uporabi mehanizma upoštevati delo.

(25) Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev dohodkovne podpore, bi bilo treba zneske neposrednih plačil, ki presegajo določeno zgornjo mejo, omejiti, sledeči znesek pa prednostno uporabiti za sheme za podnebje in okolje ali pa prenesti na EKSRP in uporabiti za nevezana neposredna plačila in za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju, zlasti na prikrajšanih in obrobnih območjih, in prispevajo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

Obrazložitev

Zlasti so ogrožene male kmetije na obrobnih in prikrajšanih območjih.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30a) Ekološko kmetovanje se razvija v številnih evropskih državah in dokazano proizvaja javne dobrine, ohranja ekosistemske storitve in naravne vire, zmanjšuje vložke, privlači mlade kmete, zlasti ženske, ustvarja delovna mesta, preizkuša nove poslovne modele, izpolnjuje družbene zahteve in oživlja kmetijska območja. Kljub temu je rast v povpraševanju po ekoloških proizvodih večja od rasti ekološke proizvodnje. Da bi se zadovoljilo vse večje povpraševanje po ekoloških proizvodih in razvila celotna ekološka dobavna veriga, bi morale države članice zagotoviti, da bi njihovi strateški načrti SKP vključevali cilje za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Države članice bi lahko preusmeritev v ekološko kmetovanje financirale prek ukrepov za razvoj podeželja, ekoshem ali s kombinacijo obojega in bi morale zagotoviti, da dodeljena sredstva ustrezajo pričakovani rasti ekološke proizvodnje.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31) SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP na podlagi seznama, ki ga pripravi Komisija in vsebuje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice bi morale določen delež svojih dodelitev za neposredna plačila nameniti za ekosheme. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za kmetijske prakse, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in trajnih krajinskih značilnosti, sistemi za certificiranje vpliva na okolje ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.

(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov ali razlogov v zvezi z dobrobitjo živali in se spopadajo s težavami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in območij z visoko naravno vrednostjo, in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so kmetovanje visoke naravne vrednosti, agroekologija, integrirana pridelava ter digitalno in precizno kmetovanje, ki ugodno vpliva na podnebje in okolje; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit in zdravje živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov ter biotske raznovrstnosti. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih, ki učinkovito izkoriščajo potencial gozdov za sekvestracijo ogljika iz ozračja ob hkratni krepitvi biotske raznovrstnosti, ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč, preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem, obenem pa v strateških načrtih SKP omogočiti dovolj prožnosti za lažje dopolnjevanje med različnimi intervencijami. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije.Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj v določenih sektorjih bi bilo treba ohraniti vzajemne sklade, ki se financirajo iz EKJS. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

Obrazložitev

Tveganega ravnanja se ne spodbuja.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot sta vzpostavitev in vzdrževanje shem kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti;, projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi, vključno z gozdnim kmetijstvom; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER; ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) EKJS naj ne bi podpiral dejavnosti, ki bi lahko škodovale okolju ali niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji. Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe, ki bi lahko škodovale okolju ali niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji, z dobrobitjo živali ali s cilje glede biotske raznovrstnosti. Poudarek mora biti na naložbah, ki ustvarjajo gospodarske in okoljske koristi. Zato je treba v tej uredbi določiti številna bolj natančna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in naložb v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo organi dejavno vlogo v ekologiji in obvladovanju gozdnih požarov prek ukrepov za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje, ter okrepiti vlogo mehkih preventivnih ukrepov in upravljanja rabe zemljišč.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba za podporo iz EKSRP določiti pravila o minimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Da bi kmetom zagotovili enake konkurenčne pogoje, bi bilo treba za vezano podporo v okviru neposrednih plačil določiti najvišja dodeljena sredstva. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti pridelave beljakovinskih rastlin.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(52) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije, postopni odpravi okolju škodljivih subvencij in doseganju skupnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bi morali prispevati najmanj 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52a) Glede na pomembnost boja proti izgubi biotske raznovrstnosti v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti in ciljev trajnostnega razvoja OZN bo ta program prispeval k vključitvi ukrepov za zaščito biotske raznovrstnosti v politike Unije, zlasti kar zadeva kmetijske površine in habitate, ter zagotovil 15 milijard EUR finančnih sredstev SKP v podporo ciljem biotske raznovrstnosti, ki jih bo dopolnilo 5 milijard EUR finančnih sredstev držav članic. Ta finančna sredstva bodo namenjena zlasti ukrepom za ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu s členom 28 in ukrepom za ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu s členoma 65 in 67.

Obrazložitev

Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58a) Obstoječa baza znanja je zelo raznolika z vidika količine in kakovosti razpoložljivih informacij za spremljanje specifičnih ciljev iz člena 6 tega predloga. Za nekatere specifične cilje, zlasti za spremljanje biotske raznovrstnosti, je baza znanja trenutno šibka ali premalo prilagojena oblikovanju zanesljivih kazalnikov učinka, na primer v zvezi z opraševalci in biotsko raznovrstnostjo kmetijskih rastlin. Specifični cilji in kazalniki, določeni v členu 6 in Prilogi 1 za celotno Unijo, bi morali temeljiti na skupni ali primerljivi bazi znanja in metodologijah v vseh državah članicah. Komisija bi morala določiti področja, kjer obstajajo vrzeli v znanju ali kjer je baza znanja premalo prilagojena spremljanju učinka SKP. Uporabiti bi morala proračun Unije za zagotovitev skupnih rešitev za ovire, povezane z znanjem in spremljanjem, za vse specifične cilje in kazalnike iz člena 6. O tem vprašanju bi morala najkasneje do 31. decembra 2020 pripraviti poročilo in javno objaviti njegove ugotovitve.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(59) V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(59) V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije, vključno s kohezijsko politiko. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja ter zavezanost Unije skladnosti politik za razvoj, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 63

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(63) Glede na pomen splošnega cilja modernizacije kmetijskega sektorja in njegovo horizontalno naravo je primerno, da države članice v svoj strateški načrt SKP vključijo poseben opis prispevka k temu cilju v okviru takega načrta.

(63) Glede na pomen splošnih ciljev izboljšanja okoljske odpornosti in položaja primarnih proizvajalcev v živilski verigi ter modernizacije kmetijskega sektorja in njegovo horizontalno naravo je primerno, da države članice v svoj strateški načrt SKP vključijo poseben opis prispevka k tem ciljem v okviru takega načrta.

Obrazložitev

Izboljšanje izpolnjevanja okoljskih ciljev in položaja primarnih proizvajalcev v kmetijstvu je pomembnejše od cilja njegove modernizacije.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 68 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(68a) Voda je nepogrešljiv proizvodni dejavnik za kmetijstvo. Upravljanje vode je zato bistvenega pomena in treba ga je izboljšati. Poleg tega bodo podnebne spremembe močno vplivale na vodne vire s pogostejšimi in intenzivnejšimi obdobji suše, pa tudi obdobji močnih padavin. Shranjevanje vode jeseni in pozimi je razumna rešitev. Poleg tega vodna telesa pripomorejo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja biotsko raznovrstnost. Omogočajo tudi ohranjanje žive prsti in ustrezne ravni vode v vodotokih, kar spodbuja raznolikost vodnih organizmov.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69) Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Kadar pa se elementi, povezani s politiko razvoja podeželja, prenesejo na regionalno raven, bi morale države članice imeti možnost, da ustanovijo regionalne organe upravljanja. Njihove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organ upravljanja bi moral imeti možnost, da del svojih nalog prenese na drug organ, pri čemer ostane odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71) EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU], vključno z izboljšanjem količine in kakovosti referenčnih podatkov, ki so na voljo za spremljanje specifičnih ciljev iz člena 6, ter ustreznosti in točnosti pripadajočih kazalnikov iz Priloge I. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.

Obrazložitev

Nov model izvajanja temelji na načelu „javni denar v zameno za rezultate“. To pomeni večjo osredotočenost na spremljanje rezultatov. Trenutno referenčni podatki, potrebni za učinkovito in dosledno spremljanje rezultatov, niso na voljo. Ta predlog bi zato moral Komisiji omogočiti, da uporabi proračun za tehnično pomoč za zapolnitev vrzeli v razpoložljivih referenčnih podatkih in pripadajočih kazalnikih.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji, kot sta kakovost in količina vode, bi morali vključevati intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 83

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(83) Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, pravili o vsebini izjave in zahtevah za aktiviranje plačilnih pravic; dodatnimi pravili o ekoshemah, vključno s seznamom kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 87

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(87) Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva metanizacijo in kompostiranje ostankov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter ureditvami za zagotavljanje usklajenega pristopa pri določanju dodelitve dodatka za uspešnost državam članicam. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²².

__________________

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) „gostota živine“ pomeni skupno težo živali, ki so hkrati v hlevu, na kvadratni meter uporabne površine.

Obrazložitev

Gostota živine se lahko uporablja kot parameter pri intervencijah, pomembnih za dobrobit in zdravje živali, zato jo je treba opredeliti v tej uredbi.

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(bb) „operacija koncentriranega hranjenja živali“ pomeni rejo živali na živinorejskem gospodarstvu z gostoto, ki presega gostoto, ki jo dovoljujejo območje in naravni viri ali zmogljivost gospodarstva, ali v primeru goveda in prežvekovalcev, ko živali nimajo dostopa do pašnikov ali ustreznega števila hektarjev podporne krmne površine za podporo paši ali iskanju hrane na pašnikih ali travinju;

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za izgube pri proizvodnji ter lahko dokažejo, da so vnaprej sprejeli previdnostne ukrepe.

Obrazložitev

Vzajemni sklad bi moral izgube nadomestiti samo v primeru, če kmet dokaže, da je vnaprej izvedel previdnostne ukrepe. Plačila bi bilo treba odobriti za izgube pri proizvodnji. Druge vrste izgub se ne bi smele kriti s plačili iz vzajemnega sklada.

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) „ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

(i) „ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja v zvezi s kazalniki rezultatov in učinka, vključenimi v specifičen cilj;

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) „skladnost politik za razvoj“ pomeni, da Unija v skladu s členom 208 PDEU pri politikah, ki jih izvaja, in pri uresničevanju ciljev notranje politike upošteva cilje razvojnega sodelovanja ter ne sprejema političnih ukrepov, ki negativno vplivajo na razvojne cilje Unije;

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ja) „preverjanje primernosti z vidika okolja in biotske raznovrstnosti“ pomeni strukturiran postopek, s katerim se zagotovi učinkovita uporaba orodij za preprečevanje škodljivih vplivov izdatkov Unije in povečanje njihovih koristi za stanje okolja in biotske raznovrstnosti EU, ki temelji na „skupnem okviru za prilagajanje proračuna EU na biotsko raznovrstnost“ in je v skladu z nacionalnimi pravili in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi;

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(jb) „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točki a in b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:

(a) „kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo, ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;

(b) „kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Krajinske značilnosti se lahko vključijo kot sestavine kmetijske površine. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(i) „orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999¹, členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005², členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(i) „orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, in lahko vključuje kombinacijo kmetijskih rastlin z drevesi in/ali grmičevjem, ki tvorijo gozdarsko-kmetijski sistem, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999¹, členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005², členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(ii) „trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;

(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in najmanj pet let ni bilo preorano; Opredelitev vključuje tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, in druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline;

(iiia) „začasno travinje“ je opredeljeno kot trava ali zelene krmne rastline, ki se gojijo na ornih zemljiščih manj kot pet zaporednih let ali več kot pet let, če se izvaja oranje in ponovno sejanje. Ne šteje se k ponorom ogljika ali podnebnim ciljem.

Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo:

a) zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo in so del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na površinah za pašo; in/ali

(b) zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni;

______________________

¹ Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

² Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

Splošni cilji

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih, skladnost z okoljskimi in podnebnimi cilji Unije ter prispevek k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

(a) spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(a) spodbujanje vključujočega, pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja trajnost in dolgoročno prehransko varnost;

(b) krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(b) podpora podnebnemu varstvu in njegovo izboljšanje, podnebnim ukrepom ter biotski raznovrstnosti; doseganje ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(c) krepitev družbenogospodarskega tkiva za ženske in moške na podeželskih območjih, uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev ter prispevek k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest ob upoštevanju načel pravičnosti in enakosti.

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem trajnostnega razvoja in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.

Ti cilji se dosežejo ob prizadevanju za zunanjo konvergenco med državami članicami.

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Specifični cilji

1. Splošne cilje se bo poskušalo uresničiti z izpolnitvijo naslednjih specifičnih ciljev:

(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in kmetijske odpornosti po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in preprečevanje prekomerne proizvodnje;

(b) krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(b) spodbujanje lokalne, nacionalne in evropske tržne usmerjenosti ter povečanje okoljske trajnosti in dolgoročne konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, naložbah, tehnologiji in digitalizaciji v okviru krožnega gospodarstva;

(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, zlasti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskega in živilskega sektorja, tudi z boljšim odstranjevanjem in sekvestracijo ogljika v tleh v skladu s Pariškim sporazumom;

(e) spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(e) prispevanje k varovanju in izboljšanju kakovosti zraka in vode, zmanjšanje uporabe pesticidov in antibiotikov, spodbujanje bolj trajnostne rabe vode ter varovanje in izboljšanje tal;

(f) prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(f) krepitev ekosistemskih storitev, tudi na podeželju, ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obrnitev trenda izgube, vključno z opraševalci; prispevanje k varovanju, ohranjanju in izboljšanju habitatov, sistemov kmetovanja z visoko naravno vrednostjo, vrst in krajin;

(g) privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

(g) privabljanje mladih in novih kmetov, zlasti v najmanj naseljenih regijah, spodbujanje enakosti spolov in omogočanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželskih območjih;

(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti, enakosti spolov ter lokalnega in poslovnega razvoja na podeželskih območjih, kot so območja z naravnimi omejitvami, vključno s trajnostnim biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom ter trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom, da bi se dosegla socialna in teritorialna kohezija;

(i) izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali.

(i) izboljšanje odziva kmetijstva Unije na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, kmetovanja z nizkimi vložki in ekološkega kmetijstva, zmanjševanje živilskih odpadkov, preprečevanje odpornosti na antimikrobike in izboljšanje dobrobiti živali.

2. Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP.

2a. Države članice navedejo svoj prispevek k ciljem, določenim v tem členu, in v skladu s tem predlagajo nacionalne cilje. Splošni in posebni cilji, podporni ukrepi in nacionalni cilji so skladni z zakonodajo iz Priloge XI in jo dopolnjujejo. V skladu s postopkom iz poglavja III naslova V Komisija zagotovi, da intervencije in prispevki, ki jih načrtujejo države članice, zadoščajo za doseganje ciljev Unije iz ustrezne zakonodaje v Prilogi XI.

Predlog spremembe 63

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Kazalniki

1. Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:

(a) kazalnike izložkov, ki se nanašajo na dosežene izložke podprtih intervencij;

(b) kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, kjer je ustrezno, zajemajo intervencije, vključene v zadevne nacionalne instrumente načrtovanja na področju okolja in podnebja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

(c) kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru SKP in strateških načrtov SKP.

(c) kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo za podporo pri določitvi merljivih ciljev smotrnosti v zvezi s specifičnimi cilji v okviru strateških načrtov SKP in za oceno napredka pri uresničevanju ciljev in SKP.

Skupni kazalniki izložkov, rezultatov in učinkov so določeni v Prilogi I.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se izboljšal okvir smotrnosti iz poglavja I naslova VII ter da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi in po potrebi spremenili ali dodali novi kazalniki.

2a. Komisija pripravi vmesno oceno o uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in usklajenosti za kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov iz Priloge I in jo uskladi z oceno smotrnosti iz večletnega načrta ocenjevanja iz člena 127. Poročilo je del ocene učinka in predlogov za načrtovanje programov skupne kmetijske politike, ki se bo predvidoma začelo leta 2028.

Predlog spremembe 64

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo vključevanje vidika enakosti spolov v pripravo, izvajanje in ocenjevanje intervencij za spodbujanje enakosti spolov in boj proti diskriminaciji na podlagi spola.

Predlog spremembe 65

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9a

Trajnostni razvoj

Cilji strateških načrtov SKP se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ciljem o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot določata člena 11 in 191(1) PDEU, pri čemer je treba upoštevati načelo, da „plača onesnaževalec“. Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem specifičnih ciljev SKP spodbujajo zahteve glede varstva okolja, učinkovite rabe virov, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja tem spremembam, biotske raznovrstnosti, pripravljenosti na nesreče ter zmanjševanja in preprečevanja tveganj. Intervencije se načrtujejo in izvajajo v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj, kot določa člen 208 PDEU. Komisija preveri strateško skladnost v skladu s postopkom iz poglavja III naslova V.

Predlog spremembe 66

Predlog uredbe

Člen 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9b

Skladnost s Pariškim sporazumom

1. Cilji strateških načrtov SKP se uresničujejo v skladu s Pariškim sporazumom ter za uresničevanje globalnih ciljev iz Pariškega sporazuma in obveznosti, opisanih v nacionalno določenih prispevkih Unije in držav članic.

2. Cilj skupne kmetijske politike je zmanjšati emisije toplogrednih plinov kmetijskega in živilskega sektorja v Uniji za 30 % do leta 2027.

3. Države članice zagotovijo, da so njihovi strateški načrti SKP v skladu z že opredeljenimi dolgoročnimi nacionalnimi cilji, ki so določeni v zakonodajnih aktih iz Priloge XI ali izhajajo iz njih, in cilji iz odstavka 2 tega člena.

4. Komisija pred odobritvijo strateških načrtov SKP zagotovi, da bo kombinacija vseh ciljev in ukrepov iz strateških načrtov omogočila izpolnitev podnebnih ciljev iz tega člena.

5. Da bi ohranili enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji, Komisija zagotovi, da imajo vse države članice podobne nacionalne podnebne cilje.

Predlog spremembe 67

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10a

Svetovna razsežnost SKP

1. V skladu s členom 208 PDEU Unija in države članice zagotovijo, da se cilji razvojnega sodelovanja upoštevajo pri vseh intervencijah SKP, ter spoštujejo pravico do hrane in pravico do razvoja.

2. Države članice zagotovijo, da strateški načrti SKP čim bolj prispevajo k pravočasnemu doseganju ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, predvsem ciljev trajnostnega razvoja 2, 10, 12 in 13, ter iz Pariškega sporazuma. Zato intervencije SKP:

(i) prispevajo k razvoju raznolikega in trajnostnega kmetijstva ter odpornih agroekoloških praks v Uniji in partnerskih državah;

(ii) prispevajo k ohranjanju genetske raznovrstnosti semen, gojenih rastlin, gojenih in udomačenih živali ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v Uniji in partnerskih državah;

(iii) prispevajo k izkoriščanju potenciala malih kmetov in malih kmetijskih podjetij, zlasti kmetic, domorodnih ljudstev, dejavnih v kmetijski proizvodnji, in pastirjev v Uniji in partnerskih državah;

(iv) prispevajo k razvoju lokalnih prehranskih sistemov ter domačih in regionalnih trgov v Uniji in partnerskih državah, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od uvoza hrane in skrajšali prehranske verige;

(v) odpravljajo trgovinske prakse, ki izkrivljajo svetovno trgovino na kmetijskih trgih;

(vi) v celoti vključujejo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje;

(vii) spoštujejo načelo, da je podnebje na prvem mestu, trg pa na drugem.

3. Redno se ocenjuje, ali SKP upošteva skladnost politik za razvoj, med drugim na podlagi podatkov iz mehanizma spremljanja iz člena 119a. Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu poroča o rezultatih ocene in odzivu politike Unije.

Predlog spremembe 68

Predlog uredbe

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

Načelo in področje uporabe

1. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavij II in III tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67, naloži upravna kazen, če ne izpolnjujejo, kjer je ustrezno, predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, navedenih v Prilogi III, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

(a) podnebje in okolje;

(a) podnebje in okolje, vključno z vodo, zrakom, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami;

(b) javno zdravje ter zdravje živali in rastlin;

2. Pravila o upravnih kaznih, ki se vključijo v strateški načrt SKP, upoštevajo zahteve iz poglavja IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU].

2. Pravila o učinkovitem in odvračilnem sistemu upravnih kaznih, ki se vključijo v strateški načrt SKP, upoštevajo zahteve iz poglavja IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU].

3. Pravni akti iz Priloge III v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

4. Za namene tega oddelka „predpisana zahteva ravnanja“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi III, v okviru danega pravnega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.

Predlog spremembe 69

Predlog uredbe

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

Obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji

1. Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice v skladu z glavnim ciljem standardov iz Priloge III in ob posvetovanju z ustreznimi deležniki na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne standarde za upravičence za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, da so skladni z zakonodajo iz Priloge XI in jo dopolnjujejo. Države članice upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, v zvezi z doseganjem specifičnih ciljev iz točk (d), (e), (f) in (i) člena 6(1), obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.

2. Države članice ne opredelijo minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III. Vendar lahko v zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III države članice poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje, predpišejo dodatne standarde.

2a. Komisija po postopku iz člena 106 oceni standarde, ki so jih opredelila države članice, pri čemer upošteva zahtevano učinkovitost standarda in obstoj alternativ.

3. Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila in zmanjšanje vložkov iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo. Za zagotovitev učinkovite rabe in izvajanja tega orodja Komisija zagotovi ustrezno prehodno obdobje za države članice.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila in zmanjšanje vložkov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih v primerih višje sile, vključno z naravnimi nesrečami, epidemijami in rastlinskimi boleznimi.

Predlog spremembe 70

Predlog uredbe

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Storitve kmetijskega svetovanja

1. Države članice v strateški načrt SKP vključijo sistem za zagotavljanje storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP in tudi, kjer je ustrezno, lastnikom gozdov, glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja).

2. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter pospešujejo osvajanje veščin in znanja, potrebnega za trajnostno proizvodnjo z manj vložki, kjer se uporabljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij. Vključene so v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev ter organizacij kmetov in drugih zainteresiranih strani, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).

3. Države članice zagotovijo, da je kmetijsko svetovanje nepristransko in da svetovalci niso v navzkrižju interesov.

3. Države članice zagotovijo, da je kmetijsko svetovanje nepristransko in da svetovalci niso v navzkrižju interesov ter da so storitve kmetijskega svetovanja prilagojene različnosti kmetij in proizvodnih modelov.

3a. Komisija opredeli minimalne standarde za storitve kmetijskega svetovanja v smislu kakovosti, neodvisnosti in ozemeljske pokritosti zagotavljanja svetovanja.

4. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo najmanj:

(b) zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje Direktive 2000/60/ES, Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2008/50/ES, Direktive (EU) 2016/2284, Uredbe (EU) 2016/2031, Uredbe (EU) 2016/429, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰ ter Direktive 2009/128/ES;

(b) zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje Direktive 2000/60/ES, Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2008/50/ES, Direktive (EU) 2016/2284, Uredbe (EU) 2016/2031, izvedbenih uredb (EU) 2013/485, 2018/783, 2018/784 in 2018/785, Uredbe (EU) 2016/429, Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰, Direktive 2009/128/ES, Direktive 98/58/ES, Direktive 1999/74/ES, Direktive 2007/43/ES, Direktive 2008/119/ES, Direktive 2008/120/ES, Uredbe (ES) št. 543/2008 in Uredbe (ES) 1/2005, pri čemer se spodbuja prehod na prakse ekološkega kmetijstva;

(ba) prehod na agroekološke prakse, vključno s kmetijsko-gozdarskimi sistemi, ter njihovo ohranjanje;

(bb) orodje za trajnostnost kmetij za hranila in zmanjšanje vložkov iz člena 12(3);

(c) kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj odpornosti proti antimikrobikom, kot je določeno v sporočilu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom³¹;

(d) obvladovanje tveganj iz člena 70;

(e) podporo za inovacije, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114;

(f) razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželskih območjih, kot je navedeno v členu 102(b).

(fa) podporo in pomoč mladih kmetom in novim udeležencem v prvih petih letih po začetku delovanja;

(fb) ustanavljanje in razvoj organizacij proizvajalcev.

______________________

³⁰Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

______________________

³¹Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017) 339 final).

Predlog spremembe 71

Predlog uredbe

Naslov 3 – poglavje 1 – oddelek 3 a (novo) – člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Oddelek 3a

Ekološko kmetovanje

Člen 13a

Ekološko kmetovanje

Ekološko kmetijstvo je v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU) št. 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta^1a certificiran sistem kmetovanja, ki lahko prispeva k številnimi specifičnim ciljem SKP, določenim v členu 6(1) te uredbe. Glede na koristi ekološkega kmetovanja in naraščajoče povpraševanje, ki se še vedno povečuje hitreje od pridelave, države članice ocenijo raven podpore, potrebne za kmetijska zemljišča, ki se obdelujejo v skladu z ekološkim certifikatom. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo analizo proizvodnje ekološkega sektorja, pričakovanega povpraševanja in njegovega potenciala za uresničitev ciljev SKP ter določijo cilje za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, ki se obdelujejo ekološko, in za razvoj celotne ekološke dobavne verige. Države članice na podlagi te ocene določijo ustrezno raven podpore za preusmeritev v ekološko kmetovanje in njegovo ohranitev, in sicer na podlagi ukrepov za razvoj podeželja iz člena 65, ekoshem iz člena 28 ali s kombinacijo obojega, in zagotovijo, da so dodeljena sredstva primerna glede na pričakovano rast ekološke pridelave.

___________________

^1aUredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

Predlog spremembe 72

Predlog uredbe

Člen 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

1. Vrste intervencij v okviru tega poglavja so lahko v obliki nevezanih in vezanih neposrednih plačil.

2. Nevezana neposredna plačila so naslednja:

(a) osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost;

(b) dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost;

(d) sheme za podnebje in okolje.

3. Vezana neposredna plačila so naslednja:

(a) vezana dohodkovna podpora;

(b) na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž.

Predlog spremembe 73

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14a

Naslednje kategorije upravičencev niso upravičene do izplačil dohodkovne podpore v okviru EKJS:

(a) nacionalni ali regionalni politiki ali javni uslužbenci, ki so neposredno ali posredno odgovorni za načrtovanje, upravljanje ali nadzor razdelitve subvencij v okviru SKP;

(b) družinski člani oseb iz točke (a).

Obrazložitev

Glede na splošno razširjene težave v zvezi z nasprotjem interesov ni zaželeno, da bi kmetijski ministri, uradniki, člani kmetijskih odborov parlamentov ali njihove družine sprejemali odločitve o dohodkovni podpori.

Predlog spremembe 74

Predlog uredbe

Člen 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 15

Zmanjšanje plačil

1. Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, na naslednji način:

1. Države članice omejijo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto, na 80 000 EUR.

(a) za vsaj 25 % za tranšo od 60 000 EUR do 75 000 EUR;

(b) za vsaj 50 % za tranšo od 75 000 EUR do 90 000 EUR;

(d) za 100 % za znesek, ki presega 100 000 EUR.

2. Države članice pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

2. Države članice pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo plačila, odobrena v shemah za podnebje in okolje v skladu s členom 28.

(a) plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter

3. Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi predvsem za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

3. Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi predvsem za financiranje shem za podnebje in okolje in šele nato za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, določenih v poglavju IV, s prerazporeditvijo. Taka prerazporeditev sredstev v EKSRP je del finančnih preglednic strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 90 lahko ponovno pregleda leta 2023. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu s členom 90.

Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del uporabijo tudi za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost ali za financiranje drugih intervencij obliki nevezanih neposrednih plačil.

Predlog spremembe 75

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Podpora iz tega pododdelka se v nobenem primeru ne namenja za proizvodne sisteme z negativnim vplivom na okolje ali tretje države ter ne nasprotuje skladnosti z zakonodajnimi akti iz Priloge XI.

Predlog spremembe 76

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Podpora iz tega pododdelka se ne uporablja za financiranje operacij koncentriranega hranjenja živali.

Predlog spremembe 77

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

črtano

Obrazložitev

Želimo si pravično SKP znotraj držav članic in med njimi. Ta točka kljub taki ubeseditvi državam članicam omogoča, da še naprej dajejo prednost ravninskemu poljedelstvu, pri tem pa zapostavljajo aktivne kmete, ki zagotavljajo javne dobrine v včasih težkih razmerah na gorskih pašnikih ali območjih v mešani rabi, kar pogosto sovpada s kmetijstvom z visoko naravno vrednostjo.

Predlog spremembe 78

Predlog uredbe

Člen 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 20

Vrednost plačilnih pravic in konvergenca

2. Države članice se lahko odločijo razlikovati vrednost plačilnih pravic v skladu s členom 18(2).

3. Države članice najpozneje do leta zahtevka 2026 določijo najvišjo vrednost plačilnih pravic za vsako državo članico ali skupino ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2).

6. Države članice povečanje vrednosti plačilnih pravic, ki je potrebno za skladnost z odstavkoma 4 in 5, financirajo z uporabo morebitnega rezultata, ki izhaja iz uporabe odstavka 3, ter po potrebi z zmanjšanjem razlike med vrednostjo na enoto plačilnih pravic, določeno v skladu z odstavkom 1, in povprečnim načrtovanim zneskom na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

Države članice se lahko odločijo, da zmanjšanje uporabijo za vse ali del plačilnih pravic z vrednostjo, določeno v skladu z odstavkom 1, ki presega povprečni načrtovani znesek na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

Predlog spremembe 79

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) Države članice lahko v primerih iz točk (a) in (b) zaradi uresničevanja cilja iz člena 6(1)(h) dajo prednost ženskam.

Obrazložitev

V okviru specifičnih ciljev za doseganje splošnih ciljev, se spodbuja večje sodelovanje žensk pri gospodarskih dejavnostih.

Predlog spremembe 80

Predlog uredbe

Člen 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 26

Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

1. Države članice zagotovijo dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditvena dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

4. Načrtovani znesek na hektar za dano leto zahtevka ne presega nacionalnega povprečnega zneska neposrednih plačil na hektar za navedeno leto zahtevka.

Predlog spremembe 81

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 4 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17 ter ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo ali so ga vzpostavili v petih letih pred predložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete pod pogojem, da se ta plačila uporabijo za trajnostno proizvodnjo in če prihodki/finančna sredstva ne presegajo praga iz člena 15.

Ne glede na prvi pododstavek lahko mladi kmetje, ki so v zadnjem letu uporabe Uredbe (EU) št. 1307/2013 prejeli podporo v skladu s členom 50 navedene uredbe, prejmejo podporo iz tega člena za najdaljše obdobje, določeno v tretjem odstavku tega člena.

Obrazložitev

Mladi kmetje, ki denarja ne potrebujejo ali ga uporabljajo za povečanje intenzivnosti, ki je v nasprotju s cilji iz členov 5 in 6, ne prejmejo denarja davkoplačevalcev.

Predlog spremembe 82

Predlog uredbe

Člen 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28

Sheme za podnebje in okolje

1. Države članice vzpostavijo in zagotovijo podporo ter določijo minimalni finančni delež, ki znaša najmanj 30% njihovih ustreznih nacionalnih dodelitev iz Priloge IV, za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2. Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo prave kmete ali skupine kmetov, ki prevzamejo obveznosti, da bodo na upravičenih hektarih uporabljali, ohranjali in spodbujali kmetijske prakse in sisteme, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

3. Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

3. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama Unije za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, pri čemer se upoštevajo pogoji iz odstavka 4 tega člena.

Države članice določijo dopolnilne nacionalne sezname kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, in sicer jih izberejo s seznama Unije iz prvega pododstavka. Države članice dajejo prednost shemam, ki zagotavljajo dodatne koristi, spodbujajo sinergije in poudarjajo integriran pristop.

Komisija v sodelovanju z evropskimi in nacionalnimi mrežami za skupno kmetijsko politiko iz člena 113 zagotovi potrebne smernice državam članicam za lažjo izmenjavo dobrih praks ter izboljšanje baze znanja in rešitev pri uresničevanju specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1). Posebna pozornost se nameni morebitnemu posnemanju ukrepov in shem, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim in/ali okoljskim razmeram ali omejitvam.

V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče na nacionalne sezname vključiti dopolnilne sheme, ki niso navedene na seznamu Unije, kar odobri Komisija po postopku iz členov 106 in 107.

Pri pripravi seznamov Komisija in države članice po postopku iz poglavja III naslova V zagotovijo, da se seznami pripravijo s skupnim delom kmetijskih in okoljskih organov ter v posvetovanju s strokovnjaki.

Komisija enkrat (dvakrat) letno oceni nacionalne sezname in pri tem upošteva zahtevano učinkovitost, obstoj alternativ ter prispevek shem k specifičnim ciljem, povezanim z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1). Ocene so javno dostopne, v primeru nezadostne/negativne ocene pa države članice predlagajo spremenjene nacionalne sezname in sheme v skladu s postopkom iz člena 107.

4. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

4. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1), glede cilja iz točke (f) pa se ustrezno upoštevata kmetovanje z visoko naravno vrednostjo in kmetovanje na območjih Natura 2000.

5. V okviru tovrstnih intervencij države članice določijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

(a) presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja I tega naslova;

(a) presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja I tega naslova in Prilogo III;

(b) presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 65.

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 65, ali jih dopolnjujejo.

6. Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

6. Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ali na gospodarstvo ter se odobri kot:

(a) plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, ali

(b) plačila upravičencem za nadomestilo celotnih ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, kot je določeno v skladu s členom 65.

6a. Države članice lahko zahtevajo obvezno sodelovanje v posebnih ekoshemah na območjih z visoko naravno vrednostjo ali kadar je to ustrezno utemeljeno zaradi izpolnjevanja enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

6b. Države članice ekosheme izključijo iz morebitnega zmanjšanja plačil iz člena 15 ali najvišjih stopenj financiranja.

7. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o ekoshemah.

Predlog spremembe 83

Predlog uredbe

Člen 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 28a

Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

2. Ta plačila se odobrijo pravim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

4. Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 3 se izračunajo glede na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.

5. Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

6. Države članice za intervencije iz tega člena določijo najnižji in najvišji odstotni delež skupnega prispevka iz EKJS. Izdatki v stalnih cenah ne odstopajo za več kot 20 % od izdatkov v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Obrazložitev

Premik tega člena v prvi steber sprosti dodatna sredstva za okoljske in podnebne ukrepe v drugem stebru.

Predlog spremembe 84

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

3. Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival, ki ga lahko države članice omejijo, da zagotovijo boljšo razdelitev podpore.

Predlog spremembe 85

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Komisija v skladu s poglavjem III naslova V zagotovi, da se vezana podpora za živino odobri samo kmetijam z gostoto živine, nižjo od opredeljene največje gostote živine za zadevno povodje, opredeljene v Direktivi 2000/60/ES.

Obrazložitev

Glede na to, da se z vezano dohodkovno podporo pogosto podpira intenzivna živinoreja za proizvodnjo mesa in mlečnih izdelkov, in da bi ublažili negativne učinke prekomerne proizvodnje, zlasti na podnebje, pa tudi na dohodke kmetij, se podpora dodeli le kmetijam, ki ne presegajo opredeljene gostote živine, pri čemer se kmetom pomaga pri prehodu na bolj raznolike proizvodne modele. Namen tega zaščitnega ukrepa je tudi preprečiti prekomerno proizvodnjo. Največja gostota živine se lahko prilagodi regionalnim posebnostim na podlagi načrtov za upravljanje povodja v skladu z okvirno direktivo o vodah.

Predlog spremembe 86

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3b. Kadar država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 106 predlaga prostovoljno vezano podporo, Komisija zagotovi, da:

(a) je pomoč skladna z načelom neškodovanja;

(b) obstajajo jasne okoljske ali socialne potrebe ali koristi, utemeljene z empiričnimi dokazi, ki jih je mogoče količinsko in neodvisno preveriti;

(c) se podpora uporablja za zadostitev potreb Unije po prehranski varnosti in ne povzroča izkrivljanja notranjih ali mednarodnih trgov;

(d) dodelitev vezane dohodkovne podpore ne povzroči trgovinskih rezultatov, ki bi negativno vplivali na naložbe v agroživilski sektor ter razvoj proizvodnje in predelave v partnerskih državah v razvoju;

(e) se prostovoljna vezana podpora ne dodeli za trge, ki so v krizi zaradi prekomerne proizvodnje ali prevelike ponudbe;

(f) se podpora za živinorejo odobri samo za območja z nizko gostoto živali v mejah ekološke nosilne zmogljivosti zadevnih povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES, pri čemer je povezana z zadostnimi območji za krmo ali pašo, ki se vzdržujejo brez zunanjih vložkov.

Komisija lahko na podlagi izpolnjevanja pogojev iz točk (a) do (f) odobri ali v sodelovanju z zadevno državo članico, kot je opisano v členih 115 in 116 te uredbe, prilagodi spremenljivke, ki jih predlaga država članica.

Obrazložitev

Vezana dohodkovna podpora bi morala biti pogojena s spoštovanjem strogih trajnostnih meril, saj ustvarja izkrivljanje tako na notranjem trgu EU kot na zunanjih trgih, kar pomeni, da proizvodnja v nekaterih državah članicah nadomesti proizvodnjo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav.

Predlog spremembe 87

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki presegajo minimalne pravne standarde za dobrobit živali ali okolje ali ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov, potreba po njih pa se v skladu s postopkom iz poglavja III naslova V utemelji z empiričnimi dokazi, ki jih je mogoče izmeriti in neodvisno preveriti: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo.

Obrazložitev

Coupled income support should be conditional to the respect of strict sustainability criteria since it creates distortions both in the internal EU market and externally, displacing production to some member states (MS) either from other MS or from third countries. Agrofuels shall not be granted coupled support because of their doubtful climate efficiency. Coupled income support to the sugar beet sector artificially stimulates overproduction, which in turn drives down prices for the producers across the Union and creates market distortions both inside and outside of the Union (see recent research by Wageningen Economic Research).

Predlog spremembe 88

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Upravičenci so do vezane podpore upravičeni le, če so njihovi standardi proizvodnje višji od ustreznih veljavnih minimalnih okoljskih standardov in standardov za dobrobit živali.

Predlog spremembe 89

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kadar vezana dohodkovna podpora zadeva govedo ali ovce in koze, države članice kot pogoje za upravičenost do podpore opredelijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Svet³² oziroma Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004³³. Vendar se brez poseganja v druge veljavne pogoje za upravičenost govedo ali ovce in koze štejejo za upravičene do podpore, če so zahteve glede identifikacije in registracije izpolnjene do določenega datuma v zadevnem letu zahtevka, ki ga določijo države članice.

2. Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le, če:

(a) država članica dokaže, da je to edina preostala možnost, zlasti za pašniške sisteme, v zvezi s katerimi je zaradi skupnih pašnikov ali sezonske paše težko izvajati okoljske sheme ali nevezana plačila;

(b) država članica prikaže kritje dejansko nastalih dodatnih stroškov in izgubo dohodka, da se uresničijo specifični cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

__________________

³² Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1):

³³ Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8):

Predlog spremembe 90

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brez poseganja v prvi pododstavek se podpora ne odobri za intenzivno živinorejo. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, da se ta uredba dopolni z opredelitvijo vrst sistemov intenzivne živinoreje, ki niso upravičeni do vezane podpore, tako da se dostop do podpore dejansko onemogoči za mlečne izdelke, govedo ali ovce in koze, kadar število živali ni skladno s številom upravičenih hektarov. Pri tej določbi se upoštevata ovčarstvo in sezonsko pašništvo.

Obrazložitev

Already in the Special Report No 11/2012 it reads that without explicit and sufficient targeting provisions coupled aid may have the effect of subsidising more intensive animal farming methods. This did not improve and this model should change with the next reform. It is extensive animal farming, linked to traditional practice, high-nature value ecosystems, and possibly even fire prevention herding, that is threatened, and rural areas where this is practised. Intensive systems are not worth preserving, for either social, environmental or animal welfare point of view and public support should not serve to maintain them in existence.

Predlog spremembe 91

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Kadar vezana dohodkovna podpora zadeva govedo ali ovce in koze, lahko države članice podpirajo le vzrejo živali v sistemih, ki temeljijo na krmi s travo in paši na pašnikih ter zagotavljajo znatno višje rezultate za okolje in dobrobit živali.

Predlog spremembe 92

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2b. Komisija in države članice v skladu s postopkom iz naslova V te uredbe zagotovijo, da strateški načrti SKP vsebujejo določbe, da do konca programskega obdobja za strateške načrte skupna gostota živine v posamezni državi članici ne presega 0,7 glave živine na hektar.

Obrazložitev

Uravnotežiti je treba živinorejo in pridelavo rastlin. V okviru SKP se je precedenčno opredelila gostota živine za desetletno obdobje po letu 2003. Po podatkih Eurostata je sedanja povprečna skupna gostota živine v državah članicah 0,75 GVŽ/ha.

Predlog spremembe 93

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2c. Operacije koncentriranega hranjenja živali niso upravičene do vezane podpore.

Obrazložitev

Ponovno je treba uravnotežiti živinorejo in pridelavo rastlin tako, da število glav živine na kmetiji ne presega njenega osnovnega območja krme, sestavljenega iz trajnih pašnikov in začasnega travinja, na primer pri prežvekovalcih. S tem se omeji strukturna presežna vzreja in onesnaževanje okolja s presežnimi hranili ter zmanjša vpliv na podnebje.

Predlog spremembe 94

Predlog uredbe

Člen 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 31a

Spremljanje

Države članice in Komisija spremljajo odobreno vezano podporo v okviru spremljanja skladnosti politik za razvoj iz člena 119a. Če ugotovijo negativne učinke, se vezana podpora za zadevni sektor ustavi ali po potrebi zmanjša, da se izpolnijo zgoraj navedeni pogoji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za začetek dialoga z državami partnericami v razvoju, kadar uvedba vezane podpore negativno vpliva na lokalni razvoj agroživilskega sektorja, da se sprejmejo popravni ukrepi (tudi v okviru trgovinske politike Unije) za ublažitev škodljivih učinkov, ki jih čutijo.

Po potrebi se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z ukrepi, ki jih sprejmejo države članice pri uporabi vezane dohodkovne podpore, da bi odpravili škodljive učinke na razvoj agroživilskega sektorja v partnerskih državah.

Predlog spremembe 95

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Površina je upravičena le, če se nahaja na kmetijskem zemljišču, na katerem je država članica odobrila pridelavo bombaža in ki je posajeno s sortami, ki jih je odobrila država članica, in dejansko požeto pod normalnimi pogoji rasti.

Predlog spremembe 96

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) sektor stročnic;

Predlog spremembe 97

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) drugi sektorji iz točk od (a) do (h), (k), (m), od (o) do (t) in (w) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(f) drugi sektorji iz točk od (a) do (h), (k), (m), (o), (p), (r), (s) in (w) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Obrazložitev

Točki (q) prašičje meso in (t) perutninsko meso sta črtani s seznama, saj sektorja nikoli nista bila subvencionirana v okviru SKP in se uporabljata za operacije intenzivnega ali koncentriranega hranjenja živali.

Predlog spremembe 98

Predlog uredbe

Člen 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 42

Cilji v sektorju sadja in zelenjave

V sektorju sadja in zelenjave se uresničujejo naslednji cilji:

Ne glede na člena 5 in 6 o skupnih ciljih se v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo naslednji cilji:

(b) koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, vključno z neposrednim trženjem; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(e) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

(f) povečanje tržne vrednosti, raznovrstnosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v nacionalni shemi kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

(g) promocija in trženja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

(h) povečanje potrošnje proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (i) člena 6(1);

Predlog spremembe 99

Predlog uredbe

Člen 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43

Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo tri ali več naslednjih vrst intervencij:

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje in zmanjšanje količine odpadkov;

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov in spremljanje proizvodnje;

(d) integrirana pridelava;

(d) integrirana pridelava, spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje, okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelovalnih tehnik ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varovanja vode, tal in drugih naravnih virov, ob sočasnem zmanjševanju odvisnosti od pesticidov;

(e) ukrepi za ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(f) ukrepi za oblikovanje in vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem njenih zgodovinskih značilnosti;

(g) ukrepi za varčevanje z energijo, povečanje energijske učinkovitosti in povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(h) ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(h) ukrepi za izboljšanje trajnostne odpornosti poljščin na škodljivce s spodbujanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(i) ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode;

(j) ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z odpadki;

(k) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(l) ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(m) izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(o) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(o) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede ohranjanja in povečanja kakovosti proizvodov, izboljšanja tržnih razmer, agroekologije, trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(p) usposabljanje in izmenjava dobrih praks, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov z zmanjšanjem odvisnosti od agrokemičnih sredstev ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi.

2. Države članice v zvezi s ciljem iz točke (i) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a) vzpostavitev in/ali dopolnitev vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(c) ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(d) umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene;

(e) zgodnje obiranje, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

(f) opustitev spravila sadja in zelenjave, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(h) mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali posameznih proizvajalcev;

(i) izvajanje in upravljanje fitosanitarnih protokolov tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(i) pogajanje o fitosanitarnih protokolih tretjih držav ter njihovo izvajanje in upravljanje na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(j) izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(k) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci in trajnostne rabe pesticidov.

(k) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivci in trajnostne rabe pesticidov.

3. Države članice v svojih strateških načrtih SKP opredelijo intervencije, ki ustrezajo vrstam intervencij, izbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Predlog spremembe 100

Predlog uredbe

Člen 48 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti najmanj enega od specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Ne glede na spoštovanje členov 5 in 6 o splošnih ciljih si države članice v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti specifične cilje iz člena 6(1).

Predlog spremembe 101

Predlog uredbe

Člen 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 49

Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

(a) tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

(b) ukrepi za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(d) ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov;

(e) obnovitev čebeljih panjev v Uniji;

(f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(g) ukrepi spremljanja trga;

(h) ukrepi za povečanje kakovosti proizvodov.

2. Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

3. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo finančna sredstva, ki jih zagotavljajo za vrste intervencij, ki jih izberejo v svojih strateških načrtih SKP.

4. Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo države članice.

5. Države članice se pri pripravi svojih strateških načrtov SKP posvetujejo s predstavniki organizacij na področju čebelarstva.

6. Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju.

Predlog spremembe 102

Predlog uredbe

Člen 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 51

Cilji v vinskem sektorju

Države članice si v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

Ne glede na člena 5 in 6 o splošnih ciljih si države članice v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti naslednja cilja (a) in (ia) ter enega ali več naslednjih ciljev od (b) do (i):

(a) izboljšati konkurenčnost proizvajalcev vina Unije, vključno s prispevanjem k izboljšanju sistemov trajnostne proizvodnje in zmanjšanju vpliva vinskega sektorja Unije na okolje. To vključuje uporabo proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje, okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelovalnih tehnik ter trajnostno rabo naravnih virov ob sočasnem zmanjšanju odvisnosti od pesticidov; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk od (b) do (f) in (h) člena 6(1);

(c) prispevati k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na trgu; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (a) člena 6(1);

(d) prispevati k zaščiti dohodkov proizvajalcev vina Unije, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni ali napadov škodljivcev; ta cilj se nanaša na cilj iz točke (a) člena 6(1);

(e) izboljšati tržljivost in konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije, zlasti z razvojem inovativnih proizvodov, postopkov in tehnologij ter dodajanjem vrednosti na vseh stopnjah dobavne verige, vključno s prenosom znanja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b), (c), (e) in (i) člena 6(1);

(f) uporabiti stranske proizvode in ostanke vinarstva v industrijske in energetske namene ob zagotavljanju kakovosti vina Unije in hkratnem varovanju okolja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(g) prispevati k večji ozaveščenosti potrošnikov o odgovornem uživanju vina in shemah kakovosti Unije za vino; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (b) in (i) člena 6(1);

(g) prispevati k večji ozaveščenosti potrošnikov o odgovornem uživanju vina; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (b) in (i) člena 6(1);

(h) izboljšati konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah; ta cilj se nanaša na cilje iz točk (b) in (h) člena 6(1);

(i) prispevati k povečanju odpornosti proizvajalcev pred tržnimi nihanji; ta cilj se nanaša na cilje iz točke (a) člena 6(1).

(ia) prispevati k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točke (d) člena 6(1).

Predlog spremembe 103

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

1. Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo dve ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

Predlog spremembe 104

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi izboljšanje genske raznovrstnosti vinogradov ter strukturne in biotske raznovrstnosti, ki ni povezana s poljščinami, da bi preprečili monokulturne krajine, skrb za tla, vključno z zaščito z rastlinjem in zatiranjem plevela brez uporabe pesticidov, ponovna zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali po prostovoljni izkrčitvi za zasaditev zaradi prilagajanja na podnebne spremembe, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je v ukrepe za prestrukturiranje vinogradov uvesti možnost financiranja prostovoljne izkrčitve za ponovno zasaditev zaradi prilagajanja podnebnim spremembam.

Predlog spremembe 105

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev; zavarovanje se ne zagotovi, če proizvajalci dejavno ne uvedejo ukrepov za zmanjšanje teh tveganj;

Obrazložitev

Obvladovanje tveganja/zavarovanje ne sme dodatno utrditi neodgovornih/zastarelih kmetijskih praks, sicer bo to povzročilo prekomerno trošenje sredstev iz vse bolj omejenih sredstev za razvoj podeželja. Podnebne spremembe in z njimi povezani izredni vremenski dogodki se dogajajo že desetletje, zato bi morala vsaka politika, usmerjena v prihodnost ter učinkovito rabo finančnih sredstev in virov, spodbujati, da se ta možnost upošteva že pri načrtovanju. SKP bi morala kmetom zagotoviti podporo pri prilagajanju na te podnebne spremembe in druge vplive in bi se financirala iz drugih delov za razvoj podeželja in ekoshem.

Predlog spremembe 106

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;

črtano

Obrazložitev

Možnost financiranja ukrepov za promocijo vina na notranjem trgu in v tretjih državah bi bilo treba ukiniti, da bi postopno odpravili subvencije, ki niso združljive s spodbujanjem zdravja, zagotovili učinkovito rabo javnega denarja ter izvajali načelo skladnosti politik za razvoj.

Predlog spremembe 107

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) promocija v tretjih državah, ki vključuje eno ali več od naslednjih točk:

črtano

(i) odnose z javnostmi, promocijske ali reklamne ukrepe, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

(ii) udeležbo na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(iii) informacijske kampanje, zlasti o shemah kakovosti Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(iv) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(v) študije za vrednotenje rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo;

Obrazložitev

SKP v obdobju, ko se ji zmanjšujejo finančna sredstva, ne bi smela subvencionirati promocije v tretjih državah. Mnogo kritik je letelo na dejstvo, da so blagovne znamke šampanjca, vključno z velikimi multinacionalnimi podjetji, ki denarja ne potrebujejo, med največjimi upravičenci SKP v Franciji zaradi promocijskih kampanj, ki jih subvencionira EU. To prakso je treba odpraviti in ustaviti financiranje promocijskih kampanj.

Predlog spremembe 108

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ia) ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode;

Predlog spremembe 109

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ib) ekološko kmetovanje;

Predlog spremembe 110

Predlog uredbe

Člen 52 – odstavek 1 – točka i c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ic) drugi ukrepi, vključno z ukrepi za:

(i) ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(ii) ustvarjanje ali ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje naravnega območja, vključno z ohranjanjem njegovih zgodovinskih značilnosti;

(iii) izboljšanje odpornosti proti škodljivcem in boleznim, ki napadajo vinsko trto;

(iv) zmanjšanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi;

Predlog spremembe 111

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz točke (d) člena 52(1) ne presega:

4. Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz točke (d) člena 52(1) se izplača samo proizvajalcem, ki sprejmejo ukrepe za aktivno zmanjšanje ali odpravo tveganj (kot so zaščita tal, poglobitev živice, prispevanje k strukturni, biotski in genski raznovrstnosti v kulturni krajini), in ne presega:

Predlog spremembe 112

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 4 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) izgubami iz točke (a) in izgubami zaradi slabih vremenskih razmer;

(i) neizogibnimi izgubami iz točke (a) in izgubami zaradi slabih vremenskih razmer;

Obrazložitev

Predlog spremembe 113

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 4 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii) izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

(ii) neizogibnimi izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Predlog spremembe 114

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz točk (g) in (h) člena 52(1) ne presega 50 % upravičenih odhodkov.

6. Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz točk (g) in (h) člena 52(1) ne presega 20 % upravičenih odhodkov.

Obrazložitev

V obdobju, ko se zmanjšujejo finančna sredstva, namenjena za SKP, so blagovne znamke šampanjca, vključno z velikimi multinacionalnimi podjetji, ki denarja ne potrebujejo, med največjimi upravičenci SKP (na primer) v Franciji, ker so upravičenci promocijskih kampanj, ki jih subvencionira EU. To ni sprejemljivo, zato je treba financiranje tega ukrepa s strani EU zmanjšati, da bi se sredstva lahko porabila tam, kjer so res potrebna.

Predlog spremembe 115

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Zadevne države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se najmanj 20 % odhodkov nameni ukrepom za varstvo okolja, prilagajanje podnebnim spremembam, izboljšanje trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanje vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihranke energije in izboljšanje splošne energijske učinkovitosti v vinskem sektorju.

Obrazložitev

Ta odstotek, namenjen za navedene okoljske in podnebne ukrepe, je enak kot pri intervencijah v sektorju sadja in zelenjave.

Predlog spremembe 116

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4a. Države članice zagotovijo, da skupni letni znesek, ki ga za intervencije v vinskem sektorju prejme en sam končni upravičenec, ne presega 200 000 EUR.

Obrazložitev

Dejstvo, da je več blagovnih znamk šampanjca, ki so v lasti istega multinacionalnega podjetja, v tem programskem obdobju prejelo več milijonov evrov, je sprožilo ogorčenje v Franciji. Določiti je treba jasne omejitve.

Predlog spremembe 117

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4b. Podpora je odvisna od izpolnjevanja zahtev v zvezi z okoljem in biotsko raznovrstnostjo, ki presegajo minimalne standarde, s posebno pozornostjo, namenjeno krajinskim značilnostim in izvajanju praks gospodarjenja, ki koristijo biotski raznovrstnosti.

Predlog spremembe 118

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP opredeli dve ali več vrst intervencij iz člena 60 za uresničevanje ciljev, izbranih v skladu z odstavkom 1. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredeli. Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP utemelji izbiro ciljev, vrst intervencij in intervencij za uresničevanje teh ciljev.

Predlog spremembe 119

Predlog uredbe

Člen 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 56

Cilji v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Države članice iz člena 82(4) si v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

Brez poseganja v člena 5 in 6 o skupnih ciljih si države članice iz člena 82(4) prizadevajo za uresničitev cilja (c), lahko pa si prizadevajo tudi za uresničitev enega ali več naslednjih ciljev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk:

(a) krepitev organizacije in upravljanja proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a) in (b) člena 6(1);

(b) izboljšanje srednje- in dolgoročne konkurenčnosti v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti z modernizacijo; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (c) člena 6(1);

(c) zmanjšanje vpliva gojenja oljk na okolje in prispevanje k podnebnim ukrepom prek gojenja oljk; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(c) zmanjšanje vpliva gojenja oljk na okolje in prispevanje k podnebnim ukrepom ter blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje prek gojenja oljk, tudi s spodbujanjem polikulturne krajine, s čimer se izboljša skrb za tla; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(d) izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (f) člena 6(1);

(e) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(e) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno s sistemskimi pristopi k zatiranju škodljivcev, integriranim zatiranjem škodljivcev, ohranjanjem in obnavljanjem biotske raznovrstnosti, odpornostjo kmetijskih ekosistemov in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(fa) zaščita in izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, vključno z ohranjanjem tal.

Predlog spremembe 120

Predlog uredbe

Člen 57 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Da bi države članice iz člena 82(4) lahko uresničile cilje iz člena 56, v svojih strateških načrtih SKP izberejo dve ali več vrst intervencij iz člena 60. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

Predlog spremembe 121

Predlog uredbe

Člen 58 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ODDELEK 6a

SEKTOR STROČNIC

Člen 58a

Cilji za sektor stročnic

Brez poseganja v spoštovanje členov 5 in 6 o skupnih ciljih si države članice v sektorju stročnic prizadevajo uresničiti te cilje:

(a) shema povečuje trajnostno proizvodnjo in potrošnjo stročnic po vsej Uniji, da bi se povečala samooskrba s hrano in krmo v skladu s cilji iz Priloge I;

(b) stročnice, gojene na orni zemlji, podprte s tem plačilom, so del najmanj štiriletnega kolobarjenja ali pa so mešanica vrst v začasnem travinju na orni zemlji. To je skladno s sistemi za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) iz člena 28, v skladu s katerim se lahko nagradi kolobarjenje na obdobje štirih in več let. Iz sheme se lahko nagrajujejo tudi sistemi redkejših posevkov ali vmesnih kultur, na primer podzemne detelje, ki sicer niso drugače nagrajeni v okviru drugih ukrepov;

(c) subvencije se lahko prejemajo tudi za pašo na pašnikih z visoko raznolikostjo vrst oziroma za košnjo travnikov z visoko raznolikostjo vrst za krmo na resnično trajnih pašnikih, ki vsebujejo vrste stročnic v ruši, pod pogojem, da ne pride do preoranja in ponovnega sejanja;

(d) s temi plačili se ne bi smeli podpirati monokulturni ali stalni posevki stročnic;

(e) zmanjšanje odvisnosti od koncentrirane mešanice krme, ki vsebuje sojo, zlasti uvoženo sojo, ki izvira z zemljišč, na katerih je bil gozd nedavno izkrčen ali je bila njihova raba spremenjena, in sicer v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 15, zavezo Unije na področju krčenja gozdov in obstoječo zavezo zasebnih družb, da ne bodo krčile gozdov;

(f) zaprtje krogotokov hranil in njihovo omejevanje na ravni lokalnih in regionalnih povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(g) spodbujanje lokalnih in regionalnih trgov z živili in krmo ter lokalno prilagojenih sort semen z nizkimi vložki.

Ukrepi, financirani v tem sektorju, so skladni s podnebnimi in okoljskimi zavezami ter zakonodajo Unije, poleg tega pa ne povzročajo neposrednih ali posrednih sprememb v rabi zemljišč, saj imajo resnično pozitiven učinek na svetovne emisije toplogrednih plinov v skladu z modelom globalnega upravljanja biosfere (GLOBIOM).

Predlog spremembe 122

Predlog uredbe

Člen 58 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 58b

Vrste intervencij

Države članice v zvezi s cilji iz člena 58a v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva; raziskave in poskusna proizvodnja ter drugi ukrepi, vključno z ukrepi za:

(i) ohranjanje tal, vključno z dejanskim in dokazanim povečanjem zalog ogljika v tleh, brez sistemskega zanašanja na pesticide;

(ii) izboljšanje učinkovitosti rabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo;

(iii) spodbujanje uporabe sort in praks gospodarjenja, ki so prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(iv) izboljšanje praks gospodarjenja, da bi se povečala odpornost kmetijskih rastlin na škodljivce in zmanjšala dovzetnost za škodljivce;

(v) zmanjšanje uporabe pesticidov in odvisnosti od njih;

(vi) ustvarjanje in ohranjanje kmetijskih habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, brez uporabe pesticidov;

(b) svetovalne storitve in tehnična pomoč, zlasti v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter kmetovo izbiro najustreznejšega kolobarjenja poljščin;

(d) ekološka pridelava in tehnike;

(e) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov.

Predlog spremembe 123

Predlog uredbe

Člen 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 59

Cilji v drugih sektorjih

Države članice si v drugih sektorjih iz točke (f) člena 39 prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

Brez poseganja v člena 5 in 6 o skupnih ciljih si države članice prizadevajo uresničiti cilja (d) in (e) v nadaljevanju in si lahko prizadevajo uresničiti enega ali več drugih ciljev v drugih sektorjih iz točke (f) člena 39:

(a) načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti, raznolikosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

(b) koncentracija ponudbe in dajanje na trg zadevnih proizvodov; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(c) raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno s kmetijsko-gozdarskimi sistemi, odpornostjo na škodljivce, skrbjo za tla, tudi z zaščito z rastlinjem, ter inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo dolgoročno gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce in bolezni, tudi s spodbujanjem integriranega zatiranja škodljivcev, ukrepov za izboljšanje biološke varnosti in odpornosti na živalske bolezni ob zmanjšanju uporabe antibiotikov, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter ohranjanja in trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov, zmanjšanja emisij in energetske učinkovitosti; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(e) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

(g) promocija in trženje proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

Predlog spremembe124

Predlog uredbe

Člen 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 60

Vrste intervencij

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (g) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

1. Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (g) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo dve ali več naslednjih vrst intervencij:

(a) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva; raziskave in poskusna proizvodnja ter drugi ukrepi, vključno z ukrepi za:

(i) ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh;

(i) ohranjanje tal ter ponovna vzpostavitev rodovitnosti in strukture tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh in zmanjšanjem onesnaževal v gnojilih;

(ii) izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in njenim črpanjem;

(iii) preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort in praks ravnanja, ki so prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(iv) varčevanje z energijo in večjo energijsko učinkovitost;

(v) ekološko embalažo;

(v) zmanjšanje odpadkov z zmanjšanjem količine embalaže in ekološko embalažo;

(vi) zdravje in dobrobit živali;

(vi) zdravje in dobrobit živali, vključno s trajnostnim upravljanjem in preprečevanjem tropskih ter zoonotskih bolezni;

(vii) zmanjšanje nastajanja odpadkov ter izboljšanje uporabe stranskih proizvodov in odpadkov in ravnanja z njimi;

(vii) zmanjšanje nastajanja emisij in odpadkov ter izboljšanje uporabe stranskih proizvodov in odpadkov in ravnanja z njimi;

(viii) izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(viii) izboljšanje odpornosti poljščin na škodljivce s spodbujanjem integriranega zatiranja škodljivcev, vključno z ustreznimi praksami gospodarjenja in postopki gojenja rastlin;

(ix) zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov;

(ix) znatno zmanjšanje rabe pesticidov;

(ixa) izboljšanje odpornosti na živalske bolezni in zmanjšanje uporabe antibiotikov;

(xi) oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost;

(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;

(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju kakovosti pridelave, biotske raznovrstnosti in okolja ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve; ter boj proti škodljivcem in boleznim živali;

(c) usposabljanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo dobrih praks, zlasti na področju ekološkega kmetovanja, oblikovanja permakulturnih sistemov in praks za povečevanje zalog ogljika;

(d) ekološka pridelava;

(e) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza in skladiščenja proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40;

(f) promocija, obveščanje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji trgov;

(g) izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(h) izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom.

2. Države članice v zvezi s ciljem iz točke (h) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a) vzpostavitev in/ali dopolnitev vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b) naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(e) umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene;

(f) zgodnje obiranje, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

(g) opustitev spravila, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(h) zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotavlja, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj.

(h) zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotavlja, da vsi upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj. Zavarovanje ne bo zagotovljeno, če proizvajalci ne bodo dejavno sprejeli ukrepov za zmanjšanje svojih tveganj.

3. Države članice v svojih strateških načrtih SKP izberejo sektorje, v katerih izvajajo vrste intervencij, določene v tem členu. Pri vsakem sektorju izberejo enega ali več ciljev izmed ciljev, ki so določeni v členu 59, in vrste intervencij, kot so določene v odstavkih 1 in 2 tega člena. Države članice pri vsaki vrsti intervencij intervencije opredelijo. Države članice utemeljijo svojo izbiro sektorjev, ciljev, vrst intervencij in intervencij.

Predlog spremembe 125

Predlog uredbe

Člen 64

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 64

Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje:

(a) okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(a) okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, koristne za okolje;

(b) naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(d) naložbe;

(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;

(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij ter trajnostni razvoj podjetij;

(f) instrumenti za obvladovanje tveganj;

(g) sodelovanje;

(h) izmenjava znanja in informiranje.

Predlog spremembe 126

Predlog uredbe

Člen 65

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 65

Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti

Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, koristne za okolje

1. Države članice lahko odobrijo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, koristne za okolje, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2. Države članice kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti vključijo v svoje strateške načrte SKP.

2. Države članice kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti v skladu s točkami (d), (e) in (f) člena 6(1) vključijo v svoje strateške načrte SKP. Za te obveznosti se v skladu z drugim pododstavkom člena 86(2) dodeli vsaj 40% sredstev iz EKSRP.

4. Države članice odobrijo plačila samo tistim kmetom ali skupinam kmetov in drugim upravičencem, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, za katere velja, da pripomorejo in da so ciljno usmerjene k uresničevanju specifičnih ciljev iz točk (d), (e), in (f) člena 6(1), ali ki izboljšujejo dobrobit živali.

5. V okviru tovrstnih intervencij države članice določijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

5. V okviru tovrstnih intervencij države članice za kmetijske površine določijo le plačila glede obveznosti, ki ne povzročajo dvojnega financiranja glede na plačila, dodeljena v skladu s to uredbo, in ki:

(a) presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja I tega naslova;

(b) presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali kot tudi druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 28.

(d) se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 28, ali jih dopolnjujejo.

6. Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Države članice lahko povečajo nadomestilo z dodatkom za zagotavljanje javnih dobrin kot spodbudo, in sicer na podlagi nediskriminatornih meril in kazalnikov, določenih v skladu s to uredbo, ter tako omogočijo učinkovito spodbujanje sodelovanja. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

7. Države članice lahko spodbujajo in podpirajo kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, da bi kmete ali skupine kmetov spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu in na merljiv način.

9. Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje, države članice določijo plačilo na hektar ali na kmetijsko gospodarstvo.

9a. Plačila podpore ekološkemu kmetijstvu na podlagi tega člena se izplačajo pravim kmetom, opredeljenim v točki (d) člena 4(1).

10. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, dostop do znanja in informacij, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij.

11. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 28.

Predlog spremembe 127

Predlog uredbe

Člen 66

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 66

črtano

Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

2. Ta plačila se odobrijo pravim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

4. Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 3 se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.

5. Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

Obrazložitev

Prestavljeno v prvi steber (člen 28a).

Predlog spremembe 128

Predlog uredbe

Člen 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 67

Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

2. Ta plačila se lahko odobrijo kmetom, gozdnim posestnikom in drugim upravljavcem zemljišč za območja s slabostmi iz odstavka 1.

2. Ta plačila se lahko odobrijo kmetom, skupinam kmetov, gozdnim posestnikom in skupinam gozdnih posestnikov. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobrijo tudi drugim upravljavcem zemljišč za območja s slabostmi iz odstavka 1.

3. Države članice lahko pri opredelitvi območij s slabostmi vključijo naslednja območja:

(a) kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(b) druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdovi, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem, da ta območja ne presegajo 5 % določenih območij Natura 2000, zajetih v ozemlju uporabe posameznega strateškega načrta SKP;

(ca) območja z visoko naravno vrednostjo, ki ne spadajo na področje uporabe območij iz točk (a), (b) in (c).

4. Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na slabosti, značilne za posamezno območje.

5. Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo:

(a) glede na omejitve, ki izhajajo iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz oddelka 2 poglavja 1 tega naslova te uredbe ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe;

(b) glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 1 iz Priloge III, ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz oddelka 2 poglavja I tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe.

6. Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

Predlog spremembe 129

Predlog uredbe

Člen 68

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 68

Naložbe

1. Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6, ki dokazano ne škodijo okolju. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu.

3. Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:

(a) nakup pravic kmetijske proizvodnje;

(b) nakup plačilnih pravic;

(c) nakup zemljišča, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;

(d) nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

(d) nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih ter za namen zaščite čred pred plenilci, in živali, ki se uporabljajo namesto strojev na neprehodnih zemljiščih za varstvo krajine;

(e) obrestno mero na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(f) naložbe v namakanje, ki ne vodijo v dejansko zmanjšanje porabe vode namakanje v povodju in ki niso skladne z doseganjem dobrega stanja vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES, vključno z razširitvijo vodnih teles, ki vplivajo na namakanje in katerih stanje je bilo v ustreznem načrtu upravljanja povodij opredeljeno kot manj kot dobro;

(g) naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega razvoja;

(h) naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

(h) naložbe v pogozdovanje in obnovitev gozdov, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

(ha) naložbe v operacije koncentriranega krmljenja in infrastrukturo, ki niso v skladu s priporočili za dobrobit živali in načeli iz Direktive 98/58/ES;

(hb) naložbe v proizvodnjo energije iz biomase, ki ne izpolnjujejo meril trajnosti iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta^1a.

Točke (a), (b), (d) in (g) prvega pododstavka se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.

Točke (a), (b) in (g) prvega pododstavka se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.

4. Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov.

Najvišja stopnja podpore se lahko poveča za naslednje naložbe:

(a) naložbe za pogozdovanje in neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(a) naložbe za pogozdovanje, naložbe za obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov in neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(b) naložbe v osnovne storitve na podeželskih območjih;

(c) naložbe za obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe v gozdovih in na podeželju.

(c) naložbe za obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po požarih in drugih naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe v gozdovih in na podeželju.

__________________

^1a Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

Predlog spremembe 130

Predlog uredbe

Člen 69 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij

Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, zagon podeželskih podjetij in trajnostni razvoj podjetij

Predlog spremembe 131

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Države članice zagotovijo, da se intervencije iz tega člena porazdelijo tako, da prispevajo k doseganju enakosti spolov na podeželju.

Predlog spremembe 132

Predlog uredbe

Člen 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 70

Instrumenti za obvladovanje tveganj

1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

3. Države članice lahko odobrijo zlasti naslednjo podporo:

(a) finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;

(b) finančne prispevke za vzajemne sklade, vključno z upravnimi stroški vzpostavitve.

4. Države članice določijo naslednje pogoje za upravičenost:

(a) vrste in kritje upravičenih zavarovalnih shem in vzajemnih skladov;

(b) metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;

5. Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub v višini najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

6. Države članice podporo omejijo na najvišjo stopnjo 70 % upravičenih stroškov.

7. Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencij iz tega člena z drugimi javnimi ali zasebnimi shemami za obvladovanje tveganj.

Predlog spremembe 133

Predlog uredbe

Člen 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 71

Sodelovanje

3. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške, povezane z vsemi vidiki sodelovanja.

4. Države članice lahko odobrijo podporo v obliki skupnega zneska za kritje stroškov sodelovanja ter stroškov izvedenih projektov in operacij ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo finančna sredstva iz drugih vrst intervencij, nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije.

5. Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij. Ta odstavek se ne uporablja za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

6. Države članice v okviru te vrste intervencij ne podpirajo sodelovanja, ki vključuje zgolj raziskovalne ustanove.

7. Države članice lahko v primeru sodelovanja v okviru dedovanja kmetij odobrijo podporo samo tistim kmetom, ki so dosegli upokojitveno starost, kot je določena v nacionalni zakonodaji.

7. Države članice lahko v primeru sodelovanja v okviru dedovanja kmetij in zaradi nadaljnjega spodbujanja generacijske pomladitve na ravni kmetij odobrijo podporo samo tistim kmetom, ki so dosegli upokojitveno starost, kot je določena v nacionalni zakonodaji.

8a. Pobuda LEADER, pri kateri gre za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v smislu odstavka 1, zagotavlja aktivno vključevanje predvsem kmetijskih in/ali gozdarskih gospodarstev.

Predlog spremembe 134

Predlog uredbe

Člen 72 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem, kmetijsko-gozdarskem in gozdarskem področju ter področju podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

Predlog spremembe 135

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organi upravljanja pri izbiri operacij preverjajo primernost načrtovanih intervencij z vidika podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti.

Predlog spremembe 136

Predlog uredbe

Člen 86

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 86

Najnižja in najvišja dodeljena finančna sredstva

1. Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

2. Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.

2. Najmanj 40 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66. Najmanj 30 % celotnega prispevka EKJS za strateški načrt SKP iz Priloge IV se rezervira za sheme za podnebje in okolje iz člena 28.

Vsaka država članica določi najnižji znesek za prispevanje k doseganju specifičnega cilja iz točke (f) člena 6(1). Izračuna se na podlagi analize SWOT in opredelitve potreb v zvezi s prednostnimi vrstami in naravnimi habitati v okviru prednostnih ukrepov v skladu s direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES. Znesek se uporabi za ukrepe iz členov 65 in 67 ter točke(a) člena 68(4) te uredbe in za podporo strateških projektov za varstvo okolja v okviru [uredbe o programu LIFE] v skladu z odstavkom 7 tega člena.

Prvi pododstavek se ne uporablja za najbolj oddaljene regije.

3. Največ 4 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 112.

Prispevek EKSRP se lahko poveča na 6 % za strateške načrte SKP, pri katerih skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja znaša do 90 milijonov EUR.

Tehnična pomoč se povrne v obliki pavšalnega financiranja v skladu s členom 125(1)(e) Uredbe (EU, Euratom) .../... [nova finančna uredba] v okviru vmesnih plačil v skladu s členom 30 Uredbe (EU) [HZU]. Ta pavšalna stopnja pomeni odstotek vseh prijavljenih odhodkov, ki je v strateškem načrtu SKP določen za tehnično pomoč.

(a) dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 27;

(b) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 69.

5. Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.

Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.

Predlog spremembe 137

Predlog uredbe

Člen 87

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 87

Sledenje odhodkom za podnebne ukrepe

Sledenje odhodkom za okoljske in podnebne ukrepe

1. Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek politike k ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne in skupne metodologije.

1. Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek politike k ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo enostavne, ustrezne, natančne in skupne metodologije. Komisija redno poroča o napredku pri vključevanju okoljskih in podnebnih ukrepov, vključno z višino izdatkov. Ugotovitve se predstavijo v letnem pregledu, kakor je določeno v členu 122.

2. Prispevek k odhodkovnim ciljnim vrednostim se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb. Ti ponderji so:

2. Prispevek k odhodkovnim ciljnim vrednostim se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb, ter dopolnjuje s sistemom podnebnih označevalcev Unije. Ti ponderji so:

(a) 40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore iz pododdelkov 2 in 3 oddelka II poglavja II naslova III;

(a) 30 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore iz pododdelkov 2 in 3 oddelka II poglavja II naslova III;

(b) 100 % za odhodke v okviru shem za podnebje in okolje iz pododdelka 4 oddelka II poglavja II naslova III;

(d) 40 % za odhodke za naravne omejitve ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 66.

Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z metodologijo za spremljanje vključevanja in ocenjevanja ocenjenih izdatkov, namenjenih okoljskim ciljem, vključno z biotsko raznovrstnostjo. Komisija prilagodi posebne ponderje v zvezi z izdatki za podnebne spremembe, da bi se upoštevala nova metodologija in diferenciacija okoljskih izdatkov.

Predlog spremembe 138

Predlog uredbe

Člen 88 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo. Za vsako intervencijo je zmnožek načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in načrtovanih izložkov enak tem dodeljenim finančnim sredstvom.

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo v skladu s členoma 28(1) in 86(2). Za vsako intervencijo je zmnožek načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in načrtovanih izložkov enak tem dodeljenim finančnim sredstvom.

Predlog spremembe 139

Predlog uredbe

Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nevezana neposredna plačila in vezana dohodkovna podpora iz poglavja II naslova III;

(a) nevezana neposredna plačila, razen shem za podnebje in okolje iz člena 28, in vezana dohodkovna podpora iz poglavja II naslova III;

Predlog spremembe 140

Predlog uredbe

Člen 90

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 90

Prožnost med dodeljenimi finančnimi sredstvi za neposredna plačila in dodelitvami EKSRP

1. Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev:

Delež prerazporeditve iz dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena finančna sredstva za EKSRP iz prvega pododstavka se lahko poveča za:

Delež prerazporeditve iz dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena finančna sredstva za EKSRP iz prvega pododstavka se lahko dodatno poveča za:

(b) do 2 odstotni točki, če države članice uporabijo ustrezno povečanje v skladu s točko (b) člena 86(4).

2. V odločitvah iz odstavka 1 se določi delež iz odstavka 1, ki se lahko razlikuje med koledarskimi leti.

3. Države članice lahko leta 2023 pregledajo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

Predlog spremembe 141

Predlog uredbe

Člen 91 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 142

Predlog uredbe

Člen 92

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 92

Ambicioznejši okoljski in podnebni cilji

Ambicioznejši cilji glede okolja, podnebja in dobrobiti živali

1. Države članice s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz točke (a) člena 97(2), zagotovijo, da bo skupni prispevek k doseganju vseh specifičnih ciljev glede okolja, podnebja in dobrobiti živali iz točk (d), (e), (f) in (i) člena 6(1) večji od skupnega prispevka k cilju iz točke (b) prvega pododstavka člena 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

1a. Plačila za preusmeritev v ekološko pridelavo in njeno vzdrževanje v strateških načrtih SKP v skladu s členoma 28 in 65 presegajo skupna plačila za ekološke kmete pred letom 2021 v okviru ukrepov za razvoj podeželja, izračunana kot letno povprečje z uporabo stalnih cen.

2. Države članice v strateških načrtih SKP na podlagi najnovejših in najzanesljivejših informacij pojasnijo, kakšen učinek na okolje in podnebje želijo doseči v obdobju 2021–27 in kako nameravajo doseči večji skupni prispevek iz odstavka 1, pa tudi kako nameravajo zagotoviti, da bodo cilji, opredeljeni na podlagi kazalnikov učinka iz Priloge I, pomenili izboljšanje trenutnega stanja. Razlaga temelji na relevantnih informacijah, kot so elementi iz točk (a)–(f) člena 95(1) ter točk (a) in (b) člena 95(2).

Predlog spremembe 143

Predlog uredbe

Člen 94

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 94

Postopkovne zahteve

1. Države članice strateške načrte SKP pripravijo v preglednih postopkih ter v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

1a. Države članice objavijo strateške načrte SKP in z njimi povezane priloge tako v fazi osnutka kot po odobritvi.

2. Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da pri pripravi okoljskih in podnebnih vidikov načrta dejansko in vključujoče sodelujejo organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

3. Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a) ustrezne javne organe;

(b) ekonomske in socialne partnerje;

(b) ekonomske, okoljske in socialne partnerje;

(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, javnega zdravja, enakosti spolov in nediskriminacije.

Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.

Vsi partnerji iz točke (b) so enako zastopani in zagotovi se uravnotežena zastopanost med točkama (b) in (c). Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 111.

4. Države članice in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP in pri tem upoštevajo načeli sorazmernosti ter deljenega upravljanja.

Predlog spremembe 144

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) povzetek sedanjih in ciljnih vrednosti za kazalnike učinka;

Predlog spremembe 145

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se na podlagi informacij, predloženih v skladu s točkami (a)–(e) prvega odstavka, opredelijo področja, kjer ni osnovnih informacij ali informacij o kazalnikih ozadja oziroma te ne zadostujejo za popoln opis trenutnega stanja v zvezi s specifičnimi cilji iz člena 6, države članice to ugotovitev obravnavajo v okviru svojega strateškega načrta SKP ali prek drugih instrumentov, predlagane ukrepe pa opišejo v strateškem načrtu SKP.

Predlog spremembe 146

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za specifični cilj iz točke (i) člena 6(1) se pri oceni upošteva skladnost z zakonodajnimi akti iz Priloge XIa.

Obrazložitev

Točka (i) člena 6(1) je cilj v zvezi z družbenimi zahtevami, med katerimi je tudi dobrobit živali. V Prilogi XIa je navedena obstoječa zakonodaja na področju dobrobiti živali.

Predlog spremembe 147

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke.

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke, vključno z najnovejšimi informacijami o vseh fazah postopka za ugotavljanje kršitev in o nedavno zaključenih primerih, povezanih s temi okoljskimi in podnebnimi načrti, ki učinkovito prenašajo zakonodajo Unije. Da bi v primeru kršitev prispevali k ciljem Unije, se ukrepi, predlagani v načrtu, ki je predmet kršitve, ne obravnavajo v oceni potreb niti se zanje ne odobri financiranje.

Predlog spremembe 148

Predlog uredbe

Člen 97

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 97

Intervencijska strategija

1. V intervencijski strategiji iz točke (b) člena 95(1) so za vsak specifični cilj iz člena 6(1), ki ga obravnava strateški načrt SKP, določeni:

(a) ciljne vrednosti za vsak ustrezni skupni in po potrebi specifični kazalniki rezultatov v strateškem načrtu SKP ter povezani mejniki. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji glede na oceno potreb iz člena 96. Glede specifičnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena;

(a) ciljne vrednosti za vsak ustrezni skupni in po potrebi specifični kazalnik rezultatov in učinka v strateškem načrtu SKP ter s tem povezani mejniki. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji glede na oceno potreb iz člena 96. Glede specifičnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena;

(b) intervencije na osnovi vrst intervencij iz naslova III, razen na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž iz pododdelka 2 oddelka 3 poglavja II navedenega naslova, ki se zasnujejo za obravnavanje specifičnega stanja na zadevnem območju po tehtni intervencijski logiki, podprti s predhodno oceno iz člena 125, analizo SWOT iz člena 103(2) ter oceno potreb iz člena 96;

(c) elementi, ki kažejo, kako intervencije omogočajo doseganje ciljnih vrednosti in kako so med seboj usklajene in združljive;

(d) elementi, ki kažejo, da je dodelitev finančnih sredstev intervencijam strateškega načrta SKP utemeljena in zadostna za doseganje določenih ciljnih vrednosti ter usklajena s finančnim načrtom iz člena 100.

2. V intervencijski strategiji se navedejo tudi naslednji elementi, iz katerih sta razvidna usklajenost strategije in dopolnjevanje intervencij med specifičnimi cilji iz člena 6(1):

(a) pregled okoljske in podnebne strukture strateškega načrta SKP z opisom dopolnjevanja in referenčnega stanja med pogojenostjo in različnimi intervencijami, ki obravnavajo specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1), ter strategij za doseganje večjega skupnega prispevka iz člena 92;

(b) razlaga, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k že določenim dolgoročnim nacionalnim ciljnim vrednostim, določenim v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI ali ki iz njih izhajajo;

(ba) pregled ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali;

(d) pregled sektorskih intervencij, vključno z vezano dohodkovno podporo iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja II naslova III, in sektorskih intervencij iz poglavja III naslova III, v katerem je utemeljena usmerjenost na zadevne sektorje, naveden seznam ukrepov na sektor, njihovo dopolnjevanje ter morebitne specifične dodatne ciljne vrednosti v zvezi z intervencijami na osnovi sektorskih vrst intervencij iz poglavja III naslova III;

(e) razlaga o tem, katere intervencije bodo prispevale k zagotavljanju doslednega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganj;

(ea) razlaga, kako strateški načrt SKP zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov in prispeva k doseganju cilja enakosti spolov;

(f) opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na ukrep in na sklad.

Predlog spremembe 149

Predlog uredbe

Člen 98 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) razlaga, kako bo strateški načrt SKP podpiral ekološko kmetijstvo, da bi prispevali k usklajenosti proizvodnje z vse večjim povpraševanjem po ekoloških kmetijskih proizvodih iz člena 13a.

Predlog spremembe 150

Predlog uredbe

Člen 98 – odstavek 1 – točka d – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iii) pregled razmejitve med EKSRP in drugimi skladi Unije na področju podeželja.

(iii) pregled razmejitve med EKSRP, EKJS in drugimi skladi Unije na področju podeželja.

Predlog spremembe 151

Predlog uredbe

Člen 100 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ciljni načrt iz točke (e) člena 95(1) sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti iz točke (a) člena 97(1), razčlenjene po letnih mejnikih.

1. Ciljni načrt iz točke (e) člena 95(1) sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti iz točke (a) člena 97(1), razčlenjene po dvoletnih mejnikih.

Obrazložitev

Zaželeni so dvoletni mejniki, saj bi upravam držav članic olajšali delo. Za doseganje nekaterih ciljev se potrebuje več časa, napredek pa je opazen le v daljšem časovnem obdobju.

Predlog spremembe 152

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

Obrazložitev

Posodobitev ni cilj sama po sebi, splošni cilj, kot je večkrat navedeno v sporočilu Komisije o reformi SKP, je sprememba paradigme, da bi se dosegla trajnostnost, soočanje z novimi izzivi itd.

Predlog spremembe 153

Predlog uredbe

Člen 102 – odstavek 1 – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(iia) skladnostjo z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja in mednarodnih sporazumov o podnebju.

Obrazložitev

Posodobitev ni cilj sama po sebi, splošni cilj, kot je večkrat navedeno v sporočilu Komisije o reformi SKP, je sprememba paradigme, da bi se dosegla trajnostnost, soočanje z novimi izzivi itd.

Predlog spremembe 154

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za specifični cilj iz točke (i) člena 6(1) se pri analizi SWOT upoštevajo zakonodajni akti iz Priloge XIa.

Obrazložitev

Priloga se nanaša na varnost hrane in dobrobit živali.

Predlog spremembe 155

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija z uporabo jasnih in objektivnih meril, tudi na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihovo morebitno uresničevanje in dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), usklajenost in skladnost z zakonodajo iz Priloge XI, učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.

Predlog spremembe 156

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži.

Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje šest mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži.

Obrazložitev

Komisija ne bi smela imeti več časa za odobritev kot ga imajo države članice za pripravo strateškega načrta.

Predlog spremembe 157

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2).

črtano

Predlog spremembe 158

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 5 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107.

črtano

Obrazložitev

Odobritev nedokončanih načrtov bi povzročila zmanjšanje ambicij, kar ni v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti z izvedbenim modelom, ki temelji na rezultatih.

Predlog spremembe 159

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6a. Komisija ocene strateških načrtov SKP skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe 160

Predlog uredbe

Člen 107 – odstavek 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

10a. Evropska komisija najpozneje šest mesecev po odobritvi vseh strateških načrtov SKP Evropskemu parlamentu in Svetu predloži primerjalno poročilo o različnih strateških načrtih držav članic, vključno z izbiro intervencij in finančnih zneskov, uporabljenih za doseganje ciljev Unije.

Predlog spremembe 161

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 2 – točka k a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ka) organizacijam deležnikov, ki zastopajo gospodarske in socialne interese ter ustreznim nevladnim organizacijam je omogočen dostop do vseh informacij o pripravi, spremembah in odobritvi strateškega načrta SKP ter vseh informacij, posredovanih odboru za spremljanje, vključno z naknadnimi posvetovanji, ki so bila opravljena, in njihovimi rezultati.

Predlog spremembe 162

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).

O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in ob ustreznem upoštevanju preprečevanja nasprotja interesov zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3), ki so pomembni za izvajanje vseh ciljev iz člena 6(1).

Obrazložitev

Ustrezni pristojni organi in deležniki z vseh področij, ki jih zajemajo posebni cilji SKP iz člena 6(1), vključno z zdravjem, bi morali biti učinkovito vključeni v različne stopnje priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja strateških načrtov SKP. Uporaba kakovostnih dokazov in preprečevanje nasprotja interesov sta sestavni del učinkovite politike.

Predlog spremembe 163

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) vprašanja v zvezi s kakovostjo in količino podatkov in kazalnikov, ki so na voljo za spremljanje rezultatov in uspešnosti;

Obrazložitev

Odbor za spremljanje bi moral razmisliti, ali obstajajo področja, na katerih ni ali ni dovolj osnovnih podatkov za spremljanje rezultatov in uspešnosti, ter področja, za katera bi bilo treba kazalnike izboljšati.

Predlog spremembe 164

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Namen EIP je spodbuditi inovacije in izboljšati izmenjavo znanja.

2. Namen EIP je spodbuditi inovacije in izboljšati izmenjavo znanja. Inovativne rešitve pri tem prispevajo k razvoju konkurenčnosti, okoljske učinkovitosti in trajnostnosti, zlasti pri razvoju trajnostnih kmetijskih praks na področjih podnebja, vode, tal, biotske raznovrstnosti in odpadkov.

Predlog spremembe 165

Predlog uredbe

Člen 114 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 166

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) usklajenost ukrepov iz načrta s cilji razvojne politike Unije.

Obrazložitev

V skladu s členom 208 PDEU se zahteva usklajenost politik za razvoj.

Predlog spremembe 167

Predlog uredbe

Člen 116 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem.

(e) podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem, opredelitvijo področij, na katerih ni ali ni dovolj osnovnih podatkov in za katere je mogoče razviti ustreznejše in natančnejše kazalnike.

Obrazložitev

Opredeliti je treba področja, na katerih ni ali ni dovolj osnovnih podatkov za spremljanje in na katerih je treba kazalnike izboljšati.

Predlog spremembe 168

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji predložijo dvoletno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklih dveh proračunskih letih do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega drugega leta do vključno leta 2030. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema proračunski leti 2021 in 2022. Za neposredna plačila iz poglavja II naslova III poročilo zajema le proračunsko leto 2022.

Obrazložitev

Dvoletno poročanje je za uprave držav članic bolj zaželeno in preprosto.

Predlog spremembe 169

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V letnih poročilih o smotrnosti so navedene ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP s sklicevanjem na finančne podatke, kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov ter informacije v skladu z drugim pododstavkom člena 118. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih in učinkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljev.

Predlog spremembe 170

Predlog uredbe

Člen 122 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija vsako leto organizira letno pregledovalno sejo z državami članicami, in sicer seji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi letnega poročila o smotrnosti.

Predlog spremembe 171

Predlog uredbe

Člen 122 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Namen letne pregledovalne seje je proučitev smotrnosti posameznega načrta, vključno z napredkom pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti ter glavnih okoljskih in podnebnih ciljev Unije, morebitnimi vprašanji, ki vplivajo na smotrnost, ter preteklimi in prihodnjimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za njihovo obravnavanje.

Predlog spremembe 172

Predlog uredbe

Člen 122 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Komisija povzetke letnih pregledovalnih sej skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe 173

Predlog uredbe

Člen 123

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 123

Dodatek za uspešnost

2. Dodatek za uspešnost je enak 5 % zneska na državo članico za proračunsko leto 2027 iz Priloge IX.

Viri, prerazporejeni med EKJS in EKSRP na podlagi členov 15 in 90, so izključeni za namene izračuna dodatka za uspešnost.

Predlog spremembe 174

Predlog uredbe

Člen 124

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 124

Dodelitev dodatka za uspešnost

4. Kadar ciljne vrednosti iz odstavka 1 niso dosežene, Komisija ne dodeli obveznosti za proračunsko leto 2027 v zvezi z zneskom dodatka za uspešnost zadevnih držav članic.

5. Pri dodeljevanju dodatka za uspešnost lahko Komisija upošteva primere višje sile in resnih družbeno-gospodarskih kriz, ki ovirajo doseganje ustreznih mejnikov.

Predlog spremembe 175

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi vmesno oceno in prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe].

2. Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi oceno, ki jo objavi, in prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe]. Ta ocena se dopolni z zunanjim in neodvisnim ocenjevalnim poročilom, ki zajema uspešnost, učinkovitost, izvajanje, dopolnjevanje, rezultate in učinke EKJS in EKSRP.

Predlog spremembe 176

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija opravi naknadno oceno, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP.

3. Komisija do konca obdobja, zajetega s to uredbo, opravi naknadno oceno, ki jo objavi, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP. Ta ocena se dopolni z zunanjim in neodvisnim ocenjevalnim poročilom, ki zajema uspešnost, učinkovitost, izvajanje, dopolnjevanje, rezultate in učinke EKJS in EKSRP.

Predlog spremembe 177

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne informacije, ki ji omogočajo izvedbo spremljanja in ocenjevanja SKP.

1. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne informacije ali podatke, ki ji omogočajo izvedbo spremljanja in ocenjevanja SKP. Odobritev sredstev SKP je pogojena s tem, da države članice zagotovijo te informacije in podatke.

Obrazložitev

Države članice morajo na ravni posameznih upravičencev zbirati podatke za izvedbo revizije, predvidene v SKP. Prenos teh podatkov Evropski komisiji je najlažji in stroškovno najučinkovitejši način zbiranja informacij za namene spremljanja in ocenjevanja, kar EU omogoča, da pokaže uspešno izvajanje svoje politike.

Predlog spremembe 178

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ohranijo se obstoječi upravni registri, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), identifikacijski sistem za zemljišča ter registri živali in vinogradov. IAKS in identifikacijski sistem za zemljišča se še naprej razvijata za boljše izpolnjevanje statističnih potreb SKP. Podatki iz upravnih registrov se čim bolj uporabljajo v statistične namene in za spremljanje skladnosti v sodelovanju s statističnimi organi držav članic in Eurostatom.

Predlog spremembe 179

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter njihovega prevzemanja	I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za širjenje znanja in inovacije	R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov
		R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev v AKIS (v primerjavi s skupnim številom kmetov)
		R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva
Predlog spremembe
Spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter njihovega prevzemanja	I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za širjenje znanja in inovacije	R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju trajnostnega gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov
		R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev v AKIS (v primerjavi s skupnim številom kmetov)
		R.2 a Znanje in svetovanje o naravnem zatiranju škodljivcev brez uporabe pesticidov: število neodvisnih svetovalcev, ki svetujejo o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in njegovem prevzemanju, sistemih z nizkimi vložki in tehnikah, ki nadomeščajo kemične dodatke
		R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva, ki lahko zmanjša rabo vložkov, poveča trajnost in okoljsko uspešnost

Predlog spremembe 180

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti	I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: spreminjanje kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom			R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost
	I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: spreminjanje kmetijskega dohodka			R.5 Obvladovanje tveganj: delež kmetij z instrumenti SKP za obvladovanje tveganj
	I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: spreminjanje ravni kmetijskega dohodka po sektorjih (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu)			R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)
	I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: spreminjanje kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem)			R.7 Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem)
Predlog spremembe
Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti		I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: spreminjanje kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom	R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost
		I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: spreminjanje kmetijskega dohodka	R.5 Obvladovanje tveganj: delež kmetij z instrumenti SKP za obvladovanje tveganj
		I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: spreminjanje ravni kmetijskega dohodka po sektorjih (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu)	R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)
		I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: spreminjanje kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem)	R.7 Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem)

Predlog spremembe 181

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji	I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost	R.8 Usmerjenost v kmetije v sektorjih v težavah: delež kmetov, ki prejemajo vezano podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti
	I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz v okviru trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov
Predlog spremembe
Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji	I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost	R.8 Usmerjenost v kmetije v sektorjih v težavah: delež kmetov, ki prejemajo vezano podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti
	I.6a Diverzifikacija in uravnoteženje proizvodnih sektorjev, kjer je to mogoče: delež regionalnega kmetijskega območja, ki se ga uporablja za posamezni proizvodni sektor
	I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz v okviru trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi	R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov

Predlog spremembe 182

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi	I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo
		R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev z operativnimi programi
Predlog spremembe
Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi	I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov ter malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo
		R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev z operativnimi programi

Predlog spremembe 183

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji	I.9 Izboljšanje odpornosti kmetij: indeks	R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam
	I.10 Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva	R.13 Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine s podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem
	I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: povečanje ravni organskega ogljika v tleh	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)
	I.12 Povečanje trajnostne energije v kmetijstvu: pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva	R.15 Zelena energija iz kmetijstva in gozdarstva: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi (MW)
		R.16 Povečanje energijske učinkovitosti: prihranki energije v kmetijstvu
		Pogozdena zemljišča: območja s podporo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom
Predlog spremembe
Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji	I.9 Izboljšanje odpornosti kmetij: indeks	R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam
	I.9a Izboljšanje odpornosti z večjo gensko raznovrstnostjo: indeks biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, ki meri raznolikost sort znotraj poljščin in med njimi	R.12a Izboljšanje odpornosti z večjo gensko raznovrstnostjo: delež kmetijskih zemljišč, ki izvajajo prakse in izbire, ugodne za gensko raznovrstnost
	I.10 Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva	R.13 Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine s podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem
	I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: povečanje ravni organskega ogljika v tleh	R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, trajni nasadi s trajno travno rušo, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)
	I.12 Zagotavljanje proizvodnje in uporabe trajnostne energije v kmetijstvu: proizvodnja in uporaba energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva, ki prikazuje neto ponor ogljika in neto prihranke emisij toplogrednih plinov brez neposredne ali posredne spremembe rabe zemljišč	R.15 Zelena energija iz kmetijstva in gozdarstva: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi (MW)
		R.15a Zagotavljanje biogoriv iz kmetijstva in gozdarstva je učinkovito in trajnostno: naložbe brez neposredne ali posredne povezave s spremembo rabe zemljišč
		R.15b Zmanjševanje emisij od uporabe gnojil: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov od uporabe gnojil
		R.16. Povečanje energijske učinkovitosti: prihranki energije v kmetijstvu
		R 17 Pogozdena zemljišča: območja s podporo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom

Predlog spremembe 184

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 8


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak	I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih			R.18 Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal
	I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: zmanjšanje emisij amoniaka iz kmetijstva			R.19 Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij amoniaka
	I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih			R.20 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za kakovost vode
	1.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih			R.21 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil
	I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+)			R.22 Trajnostna raba vode: delež namakanih kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje vodnega ravnovesja
				R.23 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi naložb: delež kmetov s podporo pri naložbah, vezanih na skrb za okolje ali podnebje
				R.24 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi znanja: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje/usposabljanje o okoljski/podnebni uspešnosti
Predlog spremembe
Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak		I.13 Zmanjšanje erozije tal in povečanje odpornosti na skrajne vremenske razmere: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih	R.18 Izboljšanje tal in povečanje njihove odpornosti na skrajne vremenske razmere: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal
		I.13a Izgradnja površinskega sloja ter povečanje zmogljivosti zadrževanja vode in hranil: odstotek humusa v površinskem sloju	R.18a Razvoj ekološkega kmetijstva: delež kmetijskih zemljišč, za katere se prejemajo plačila za preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja ali za njihovo ohranitev
			R.18b: Zdravje tal: številčnost in raznolikost živih organizmov v tleh
		I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: zmanjšanje emisij amoniaka iz kmetijstva	R.19 Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij amoniaka, kot je v skladu z direktivo (EU) 2016/2284 med drugim določeno z nacionalnimi programi za nadzor nad onesnaževanjem zraka
		I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih	R.20 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za kakovost vode
		1.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih	R.21 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil
		I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+)	R.22 Trajnostna raba vode: delež namakanih kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje vodnega ravnovesja, vključno z ukrepi za zmanjšanje erozije tal, merjenje porabe vode ter za povečanje zmogljivosti tal, da zadržujejo vodo, v skladu s programi ukrepov iz načrtov za upravljanja povodja
		I.17a Zmanjšanje uhajanja pesticidov v podtalnico in površinske vode: delež teles podtalnic, katerih status je slab (na podlagi standardov kakovosti za pesticide posamično in skupno iz Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta^1a) in delež teles površinske vode, v katerih so preseženi okoljski standardi kakovosti iz Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta^1b ali držav članic za pesticide, ki se uporabljajo v kmetijstvu in so prednostne snovi ali posebna onesnaževala povodij.	R 22a: Zmanjšanje vpliva živinoreje na okolje: gostota živine na povodje, regijo in na ravni države članice
			R.23 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi naložb: delež kmetov s podporo pri naložbah, vezanih na skrb za okolje ali podnebje
			R.24 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi znanja: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje/usposabljanje o okoljski/podnebni uspešnosti
			R.24a Zmanjšanje uhajanja pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo za zmanjšanje uhajanja pesticidov v podtalnico ali površinske vode
			R.24b Varstvo tal s kolobarjenjem: delež ornih zemljišč, ki se uporablja za kolobarjenje, tudi s stročnicami
___________________
^1a Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).
^1b Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UČ L 348, 24.12.2008, str. 84).

Predlog spremembe 185

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 9


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine	I.18 Povečanje populacije ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine	R.25 Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi
	I.19 Okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo	R.26 Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev
	I.20 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijske površine v uporabi s krajinskimi značilnostmi	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti
		R.28 Podpora v okviru omrežja Natura 2000: območja v omrežju Natura 2000 s prevzetimi obveznostmi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje
		R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami
Predlog spremembe
Ustavitev in preusmeritev trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev, ohranjanje habitatov in krajine ter podpiranje sistemov kmetovanja z visoko naravno vrednostjo;	I.18 Povečanje populacije ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine	R.25 Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi
	I.19 Okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo	R.26 Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev
	I.20 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijske površine v uporabi s krajinskimi značilnostmi	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti
	I.20a Obrnitev trenda upada opraševalcev: indeks opraševalcev, vključno s čebelami in metulji
		R.27a Spodbujanje genetske raznolikosti: indeks biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, ki meri raznolikost sort znotraj poljščin in med njimi
		R.28 Podpora v okviru omrežja Natura 2000: območja v omrežju Natura 2000 s prevzetimi obveznostmi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje
		R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami
		R.29a Spodbujanje kmetovanja z visoko naravno vrednostjo: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi prevzetimi obveznostmi za ustvarjanje visoke naravne vrednosti

Predlog spremembe 186

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih	1.21 Privabljanje mladih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov			R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP
Predlog spremembe
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih		1.21 Privabljanje mladih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov	R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP

Predlog spremembe 187

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 11


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	I.22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih	R.31 Rast in delovna mesta na podeželskih območjih: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore
	1.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: podeželsko prebivalstvo, zajeto v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja: spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo
Predlog spremembe
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	I.22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih	R.31 Rast in delovna mesta na podeželskih območjih: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore
	1.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: delež podeželskega prebivalstva, zajetega v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja: spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo

Predlog spremembe 188

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 1 – vrstica 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali	I.26 Omejevanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo živil	R.36 Omejevanje uporabe antibiotikov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo ukrepi, ki prejemajo podporo, da se omeji uporaba antibiotikov (preprečevanje/zmanjšanje)
	I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov**	R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov
	1.28 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti EU (vključno z ekološkimi proizvodi)	R.38 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajema ukrep, ki prejema podporo, za izboljšanje dobrobiti živali
______________________
** Direktiva o trajnostni rabi pesticidov.
Predlog spremembe
Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali	I.26 Omejevanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo živil	R.36 Omejevanje uporabe antibiotikov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo ukrepi, ki prejemajo podporo, da se omeji uporaba antibiotikov (preprečevanje/zmanjšanje)
	I.26a Trajnostna raba veterinarskih proizvodov v živinoreji: prodaja in uporaba pri živalih za proizvodnjo živil	R.36a Trajnostna uporaba veterinarskih proizvodov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo podprti ukrepi za omejitev rabe veterinarskih proizvodov (preprečevanje/zmanjšanje), da se zmanjšajo tveganja in škodljivi učinki teh proizvodov
	I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje odvisnosti od rabe pesticidov**	R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v zmanjšanje odvisnosti od rabe pesticidov
		R.37a Zmanjšanje odvisnosti od pesticidov: količine prodanih in uporabljenih pesticidov (statistika o pesticidih)
	I.28 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti EU (vključno z ekološkimi proizvodi)	R.38 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajema ukrep, ki prejema podporo, za izboljšanje dobrobiti živali
	I.28a. Zmanjšanje neskladnosti z razpoložljivo zakonodajo o dobrobiti živali (Uredba Sveta št. 1099/2009, Direktiva Sveta 2007/43/ES, Direktiva Sveta 1999/74/EGS)	R.38a Zmanjšanje gostote živine: število glav živine na kmetijsko površino
	I.28b. Zmanjšanje gostote živali po vrstah v državi članici
______________________
** Direktiva o trajnostni rabi pesticidov.

Predlog spremembe 189

Predlog uredbe

Priloga I – tabela 2

Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP)** za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu

O.1 Število operativnih skupin EIP

O.2 Število svetovalcev, ki se vzpostavijo ali sodelujejo pri operativnih skupinah EIP

Podpora SKP

O.3 Število upravičencev do podpore SKP

Nevezana neposredna podpora

O.4 Število hektarov za nevezana neposredna plačila

O.5 Število upravičencev za nevezana neposredna plačila

O.6 Število hektarov, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

O.7 Število upravičencev, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

Instrumenti za obvladovanje tveganj

O.8 Število kmetov, vključenih v instrumente za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo

Vezana podpora

O.9 Število hektarov, ki prejemajo vezano podporo

O.10 Število glav živine, ki prejemajo vezano podporo

Plačila za naravne omejitve in druge regije s posebnimi omejitvami

O.11 Število hektarov, ki prejemajo dodatek za območja z naravnimi omejitvami (3 kategorije)

O.12 Število hektarov, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah

Plačila za upravljavske obveznosti (okolje in podnebje, genski viri, dobrobit živali)

O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve

O.14 Število hektarov (gozdnih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve

O.15 Število hektarov s podporo za ekološko kmetovanje

O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito

O.17 Število projektov, ki podpirajo genske vire

Naložbe

O.18 Število produktivnih naložb na kmetiji, ki prejemajo podporo

O.19 Delež lokalne infrastrukture, ki prejema podporo

O.20 Število neproduktivnih naložb, ki prejemajo podporo

O.21 Število produktivnih naložb zunaj kmetije, ki prejemajo podporo

Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

O.22 Število kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

O.23 Število podeželskih podjetnikov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev

Sodelovanje

O.24 Število skupin/organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo

O.25 Število kmetov, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti EU

O.26 Število projektov generacijske pomladitve (mladi kmetje/kmetje, ki ne sodijo med mlade kmete)

O.27 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER)

O.28 Število drugih skupin za sodelovanje (razen EIP pod O.1)

Izmenjava znanja in informiranje

O.29 Število kmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja

O.30 Število nekmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja

Horizontalni kazalniki

O.31 Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (sintezni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, ekoshema, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep, gozdarski ukrepi, ekološko kmetovanje)

O.32 Število hektarov, za katere velja pogojenost (razčlenjeno glede na dobre kmetijske in okoljske prakse)

Sektorski programi

O.33 Število organizacij proizvajalcev, ki vzpostavijo operativni sklad/program

O.34 Število ukrepov za promocijo in informiranje ter spremljanje trga

O.35 Število ukrepov za ohranitev/izboljšanje čebelarstva

______________________

Za podporo za operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) se uporabljajo določbe o sodelovanju.

Predlog spremembe

Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP)** za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu

O.1 Število operativnih skupin EIP

O.2 Število svetovalcev, ki se vzpostavijo ali sodelujejo pri operativnih skupinah EIP

Podpora SKP

O.3 Število upravičencev do podpore SKP

Nevezana neposredna podpora

O.4 Število hektarov za nevezana neposredna plačila

O.5 Število upravičencev za nevezana neposredna plačila

O.6 Število hektarov, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

O.7 Število upravičencev, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

Instrumenti za obvladovanje tveganj

O.8 Število kmetov, vključenih v instrumente za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo

Vezana podpora

O.9 Število hektarov, ki prejemajo vezano podporo

O.10 Število glav živine, ki prejemajo vezano podporo

Plačila za naravne omejitve in druge regije s posebnimi omejitvami

O.11 Število hektarov, ki prejemajo dodatek za območja z naravnimi omejitvami (3 kategorije)

O.12 Število hektarov, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah

Plačila za upravljavske obveznosti (okolje in podnebje, genski viri, dobrobit živali)

O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve

O.14 Število hektarov (gozdnih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve

O.15 Število hektarov s podporo za ekološko kmetovanje

O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito

O.17 Število projektov, ki podpirajo genske vire

Naložbe

O.18 Število produktivnih naložb na kmetiji, ki prejemajo podporo

O.19 Delež lokalne infrastrukture, ki prejema podporo

O.20 Število neproduktivnih naložb, ki prejemajo podporo

O.21 Število produktivnih naložb zunaj kmetije, ki prejemajo podporo

Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

O.22 Število kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

O.23 Število podeželskih podjetnikov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev

Sodelovanje

O.24 Število skupin/organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo

O.25 Število kmetov, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti EU

O.26 Število projektov generacijske pomladitve (mladi kmetje/kmetje, ki ne sodijo med mlade kmete)

O.27 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER)

O.28 Število drugih skupin za sodelovanje (razen EIP pod O.1)

Izmenjava znanja in informiranje

O.29 Število kmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja

O.30 Število nekmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja

Horizontalni kazalniki

O.32 Število hektarov, za katere velja pogojenost (razčlenjeno glede na dobre kmetijske in okoljske prakse)

Sektorski programi

O.33 Število organizacij proizvajalcev, ki vzpostavijo operativni sklad/program

O.34 Število ukrepov za promocijo in informiranje ter spremljanje trga

O.35 Število ukrepov za ohranitev/izboljšanje čebelarstva

_____________________

Za podporo za operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) se uporabljajo določbe o sodelovanju.

Predlog spremembe 190

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Podnebne spremembe	DKOP 1	Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč	Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika
(blažitev in prilagajanje nanje)	DKOP 2	Ustrezno varstvo mokrišč in šotišč	Varstvo z ogljikom bogate prsti
	DKOP 3	Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin	Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti
Predlog spremembe
Podnebne spremembe	DKOP 1	Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč in razmerje spremembe v orno površino To razmerje se ne sme zmanjšati za več kot 5 % v primerjavi z enakim razmerjem, ki so ga države članice določile za referenčno leto 2013.	Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika
(blažitev in prilagajanje nanje)	DKOP 2	Učinkovito varstvo mokrišč in šotišč	Varstvo z ogljikom bogate prsti
	DKOP 3	Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin	Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, zmanjšanje onesnaženosti zraka
	DKOP 3a:	Največja gostota rejnih živali:	omejitve 0,7 glave velike živine na hektar na kmetijskih zemljiščih se ne sme prekoračiti

Predlog spremembe 191

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 –vrstica 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Voda	PZR 1	Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike:
		člena 11(3)(e) in 11(3)(h) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati
	PZR 2	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1):
		člena 4 in 5
	DKOP 4	Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov¹	Varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem
	DKOP 5	Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila²	Trajnostno upravljanje hranil
______________________
¹ Varovalni pasovi v okviru dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev morajo na ranljivih območjih, določenih v skladu s členom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedene v točki A.4 Priloge II k Direktivi 91/676/EGS, ki jih je treba uporabljati v skladu z delovnimi programi, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(4) Direktive 91/676/EGS.
² Orodje zagotavlja vsaj naslednje elemente in funkcije:
a) elementi
• ustrezne informacije o kmetijah na podlagi LPIS in IAKS;
• informacije, pridobljene pri vzorčenju tal, o primernem prostorskem in časovnem obsegu;
• informacije o ustreznih praksah upravljanja, zgodovini zasaditve in ciljih glede pridelka;
• označbe o pravnih omejitvah in zahtevah, relevantnih za upravljanje hranil na kmetijskih gospodarstvih;
• celotni bilančni presežek hranil;
b) funkcije
• samodejno povezovanje podatkov iz različnih virov (LPIS in IAKS; podatki, ki jih ustvarijo kmetje; analize tal itn.) v čim večji meri, da se kmetje izognejo podvajanju vnašanja podatkov;
• dovoljena dvosmerna komunikacija med plačilno agencijo/organi upravljanja in kmeti;
• modularnost in možnost nadaljnje podpore trajnostnih ciljev (npr. upravljanje emisij, gospodarjenje z vodo);
• spoštovanje načel interoperabilnosti, odprtosti in ponovne uporabe podatkov EU;
• jamstva za varstvo in zasebnost podatkov v skladu z najboljšimi sodobnimi standardi.
Predlog spremembe
Voda	PZR 1	členi 11(3)(e), 11(3)(h), 11(3)(j) in 11(3)(k) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati
	PZR 2	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1):
		člena 4 in 5
	DKOP 4	Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov¹, ki so široki najmanj 3 m, na kateri se ne smejo uporabljati gnojila in fitofarmacevtska sredstva	Varstvo rečnih tokov, opraševalcev, zalog vode in vodnih vrst ali ekosistemov pred onesnaževanjem, toksičnostjo in odtekanjem
	DKOP 5	Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila² in zmanjšanje vložkov	Trajnostno upravljanje hranil, pesticidov in veterinarskih proizvodov, ki ustreza velikosti in intenzivnosti kmetije
______________________
¹ Varovalni pasovi v okviru dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev morajo na ranljivih območjih, določenih v skladu s členom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedene v točki A.4 Priloge II k Direktivi 91/676/EGS, ki jih je treba uporabljati v skladu z delovnimi programi, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(4) Direktive 91/676/EGS.
² Orodje zagotavlja vsaj naslednje elemente in funkcije:
a) elementi
• ustrezne informacije o kmetijah na podlagi LPIS in IAKS;
• informacije, pridobljene pri vzorčenju tal, o primernem prostorskem in časovnem obsegu;
• informacije o ustreznih praksah upravljanja, zgodovini zasaditve in ciljih glede pridelka;
• označbe o pravnih omejitvah in zahtevah, relevantnih za upravljanje hranil na kmetijskih gospodarstvih;
• celotni bilančni presežek hranil;
b) funkcije
• samodejno povezovanje podatkov iz različnih virov (LPIS in IAKS; podatki, ki jih ustvarijo kmetje; analize tal itn.) v čim večji meri, da se kmetje izognejo podvajanju vnašanja podatkov;
• dovoljena dvosmerna komunikacija med plačilno agencijo/organi upravljanja in kmeti;
• modularnost in možnost nadaljnje podpore trajnostnih ciljev (npr. upravljanje emisij, gospodarjenje z vodo);
• spoštovanje načel interoperabilnosti, odprtosti in ponovne uporabe podatkov EU;
• jamstva za varstvo in zasebnost podatkov v skladu z najboljšimi sodobnimi standardi.

Predlog spremembe 192

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 –stolpec 2 – vrstica 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Tla	DKOP 6	Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona	Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih
(varstvo in kakovost)	DKOP 7	Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih	Varstvo tal pozimi
	DKOP 8	Kolobarjenje	Ohranjanje potenciala tal
Predlog spremembe
Tla	DKOP 6	Ustrezno upravljanje obdelave in tal za zmanjšanje tveganja degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona	Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije in ohranitev zalog ogljika
(varstvo in kakovost)	DKOP 7	Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih	Fizična zaščita tal pred erozijo in ohranjanje živih organizmov v tleh, ob hkratnem omogočanju tradicionalnih praks
	DKOP 8	Najmanj štiriletno kolobarjenje, vključno s stročnicami	Ohranjanje potenciala tal

Predlog spremembe 193

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Biotska raznovrstnost in krajina	PZR 3	Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7):
(varstvo in kakovost)		člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4)
	PZR 4	Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7):
		člen 6(1) in (2)
	DKOP 9	Minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja	Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah
		Ohranjanje krajinskih značilnosti
		Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah
		Možni tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst
	DKOP 10	Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja na območjih Natura 2000	Varstvo habitatov in vrst
Predlog spremembe
Biotska raznovrstnost in krajina	PZR 3	Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7):
(varstvo in kakovost)		člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4) ter člen 5(a), (b) in (d)
	PZR 4	Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7):
		člen 2, člen 3(3), člen 6(1) in (2), člen 12(1) ter člen 13(1)
	DKOP 9	Minimalni 7-odstotni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja brez uporabe sintetičnih pesticidov in gnojil	Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah, vključno s funkcionalno biotsko raznovrstnostjo in koristnimi vrstami
		Ohranjanje krajinskih značilnosti
		Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah
		Možni tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst
	DKOP 10	Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja na območjih Natura 2000	Varstvo habitatov in vrst, ponor ogljika

Predlog spremembe 194

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Varnost hrane	PZR 5	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1):
		člena 14 in 15, člen 17(1)³ ter členi 18, 19 in 20
	PZR 6	Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3):
		člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7
______________________
³ Kot se izvaja zlasti:
– s členom 14 Uredbe (ES) št. 470/2009 in Prilogo k Uredbi (ES) št. 37/2010;
– z Uredbo (ES) št. 852/2004: člen 4(1) in del A Priloge I (II 4 (g, h, j), 5 (f, h), 6; III 8 (a, b, d, e), 9 (a, c));
– z Uredbo (ES) št. 853/2004: člen 3(1) in poglavje 1 oddelka IX Priloge III (I-1 b, c, d, e; I-2 a (i, ii, iii), b (i, ii), c; I-3; I-4; I-5; II-A 1, 2, 3, 4; II-B 1(a, d), 2, 4(a, b)), poglavje 1(1) oddelka X Priloge III;
– z Uredbo (ES) št. 183/2005: člen 5(1) in del A Priloge I (I-4 e, g; II-2 a, b, e), člen 5(5) in Priloga III (naslov „KRMLJENJE“, točka 1 „Shranjevanje“, prvi in zadnji stavek, ter točka 2 „Distribucija“, tretji stavek), člen 5(6) ter
– z Uredbo (ES) št. 396/2005: člen 18.
Predlog spremembe
Varnost hrane	PZR 5	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1):
		člena 14 in 15, člen 17(1)³ ter členi 18, 19 in 20
	PZR 6	Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3):
		člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7
	PZR 6a:	Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
		člena 107 in 108
______________________
³ Kot se izvaja zlasti:
– s členom 14 Uredbe (ES) št. 470/2009 in Prilogo k Uredbi (ES) št. 37/2010;
– z Uredbo (ES) št. 852/2004: člen 4(1) in del A Priloge I (II 4 (g, h, j), 5 (f, h), 6; III 8 (a, b, d, e), 9 (a, c));
– z Uredbo (ES) št. 853/2004: člen 3(1) in poglavje 1 oddelka IX Priloge III (I-1 b, c, d, e; I-2 a (i, ii, iii), b (i, ii), c; I-3; I-4; I-5; II-A 1, 2, 3, 4; II-B 1(a, d), 2, 4(a, b)), poglavje 1(1) oddelka X Priloge III;
– z Uredbo (ES) št. 183/2005: člen 5(1) in del A Priloge I (I-4 e, g; II-2 a, b, e), člen 5(5) in Priloga III (naslov „KRMLJENJE“, točka 1 „Shranjevanje“, prvi in zadnji stavek, ter točka 2 „Distribucija“, tretji stavek), člen 5(6) ter
– z Uredbo (ES) št. 396/2005: člen 18.

Predlog spremembe 195

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Identifikacija in registracija živali	PZR 7		Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31):
			členi 3, 4 in 5
	PZR 8		Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1):
			člena 4 in 7
	PZR 9		Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8):
			členi 3, 4 in 5
Predlog spremembe
Identifikacija in registracija živali		PZR 7		Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31):
				členi 3, 4 in 5
		PZR 8		Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1):
				člena 4 in 7
		PZR 9		Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8):
				členi 3, 4 in 5

Predlog spremembe 196

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Bolezni živali	PZR 10		Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1):
			členi 7, 11, 12, 13 in 15
	PZR 11		Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1):
			člen 18(1), omejeno na slinavko in parkljevko, vezikularno bolezen prašičev in bolezen modrikastega jezika
Predlog spremembe
Bolezni živali		PZR 10		Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1):
				členi 7, 11, 12, 13 in 15
		PZR 11		Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1):
				člen 18(1), omejeno na slinavko in parkljevko, vezikularno bolezen prašičev in bolezen modrikastega jezika

Predlog spremembe 197

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 9


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Fitofarmacevtska sredstva	PZR 12		Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
			prvi in drugi stavek člena 55
	PZR 13		Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71):
			člen 5(2) in člen 8(1) do (5);
			člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi okvirne direktive o vodah in zakonodaje v zvezi z omrežjem Natura 2000;
			člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov
Predlog spremembe
Fitofarmacevtska sredstva		PZR 12		Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1):
				prvi in drugi stavek člena 55
				Člen 67
		PZR 13		Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71):
				člen 5(2) in člen 8(1) do (5);
				člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi okvirne direktive o vodah in zakonodaje v zvezi z omrežjem Natura 2000;
				člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov
				Člen 14

Predlog spremembe 198

Predlog uredbe

Priloga III – tabela 1 – stolpec 2 – vrstica 10


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Dobrobit živali	PZR 14		Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7):
			člena 3 in 4
	PZR 15		Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5):
			člena 3 in 4
	PZR 16		Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23):
			Člen 4
Predlog spremembe
Dobrobit živali		DKOP 10a		Živali morajo imeti možnost, da se uležejo, vstanejo, raztegnejo okončine in se obrnejo.
		PZR 14		Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7):
				člena 3 in 4
		PZR 15		Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5):
				člena 3 in 4
		PZR 16		Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23):
		PZR 16a		Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1):
				člena 3 in 4
		PZR 16b:		Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19):
				člen 3
		PZR 16c		Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53):
				člen 3
		PZR 16d		Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1):
				člen 3

Predlog spremembe 199

Predlog uredbe

Priloga XI


Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Priloga XI
Zakonodaja EU o okolju in podnebju, k ciljem katere bi morali prispevati strateški načrti SKP držav članic na podlagi členov 96, 97 in 103:
– Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic
– Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
– Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike
– Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
– Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
– Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES
– [Uredba XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami]
– [Uredba XXX Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami]
– Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
– [Direktiva XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti]
– [Uredba XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013]
– Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov
Predlog spremembe
Priloga XI
Zakonodaja EU o okolju in podnebju, k ciljem katere bi morali prispevati strateški načrti SKP držav članic na podlagi členov 96, 97 in 103:
– Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic
– Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
– Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike
– Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
– Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
– Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES
– [Uredba XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami]
– [Uredba XXX Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami]
– Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
– [Direktiva XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti]
– [Uredba XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013]
– Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov
– Uredba (EU) XX/XX Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode;
– Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS.

Predlog spremembe 200

Predlog uredbe

Priloga XI a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

PRILOGA XIa

ZAKONODAJA EU O DOBROBITI ŽIVALI, K CILJEM KATERE BI MORALI PRISPEVATI STRATEŠKI NAČRTI SKP DRŽAV ČLANIC NA PODLAGI ČLENOV 96, 97 IN 103:

– Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali;

– Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic;

– Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa;

– Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet;

– Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev;

– Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso;

– Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97;

– Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi;

– Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES

Uredba (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme, spremembi Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS

– Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih;

Predlog spremembe 201

Predlog uredbe

Priloga XII – tabela 1 – vrstica 5

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)

Predlog spremembe

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.6.2018
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	5.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Giovanni La Via 3.7.2018
Obravnava v odboru	6.12.2018
Datum sprejetja	14.2.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 14 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Margrete Auken, Catherine Bearder, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Jiří Maštálka, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eleonora Evi, Christophe Hansen, Martin Häusling, Merja Kyllönen, Alojz Peterle, Carolina Punset, Bart Staes, Babette Winter
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Heinz K. Becker, Edward Czesak, Sophia in ‘t Veld, Jude Kirton-Darling, Arndt Kohn, Dietmar Köster, Olle Ludvigsson, Stanisław Ożóg, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42	+
ALDE	Catherine Bearder, Carolina Punset, Frédérique Ries, Nils Torvalds, Sophia in 't Veld
EFDD	Eleonora Evi
GUE/NGL	Merja Kyllönen
PPE	Birgit Collin Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Alojz Peterle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ivica Tolić, Adina Ioana Vălean
S&D	Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jude Kirton-Darling, Arndt Kohn, Dietmar Köster, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Babette Winter, Damiano Zoffoli
VERTS/ALE	Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Martin Häusling, Michèle Rivasi, Bart Staes

14	-
ECR	Edward Czesak, Arne Gericke, Urszula Krupa, Stanisław Ożóg, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska
GUE/NGL	Kateřina Konečná, Jiří Maštálka
PPE	Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Christophe Hansen, Annie Schreijer-Pierik

3	0
EFDD	Sylvie Goddyn
ENF	Joëlle Mélin
PPE	Heinz K. Becker

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za razvoj (12.2.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Pripravljavka mnenja: Maria Heubuch

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Obveznost EU, da spoštuje skladnost politik za razvoj, je kodificirana v členu 208 Lizbonske pogodbe, v katerem se EU zavezuje, da bo upoštevala razvojne cilje v vseh politikah, ki bi lahko vplivale na države v razvoju, in preprečila protislovja med politikami. Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo sta prednostni področji razvojnega sodelovanja EU. Ustrezni okvir politike EU[1] (2010) poudarja pomen skladnosti politik za razvoj za svetovno prehransko varnost in izpostavlja skupno kmetijsko politiko EU. Medtem ko se je neskladnost skupne kmetijske politike z razvojnimi cilji z leti zmanjšala, zlasti ker se je EU s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije o kmetijstvu zavezala zmanjšanju javne podpore za kmetijstvo, ki izkrivlja trgovino, in postopni odpravi izvoznih subvencij, težave z neskladnostjo ostajajo:

• subvencije za kmetijsko proizvodnjo v EU, ki povečujejo izvoz ali uvoz določenega blaga v države v razvoju ali iz njih (npr. prostovoljna vezana podpora za proizvode, ki štejejo za občutljive za države v razvoju);

• ukrepi za podporo trgu, ki spodbujajo povečanje izvoza določenega blaga v države v razvoju (npr. podpora za skladiščenje posnetega mleka v prahu v EU, ki se zaradi prekomerne proizvodnje izvaža v države v razvoju po izjemno nizkih cenah);

• neugodni podnebni učinki ali kmetijska proizvodnja, ki zahteva veliko virov (npr. emisije toplogrednih plinov iz živinorejskega sektorja EU povečujejo podnebne spremembe in prispevajo k zmanjševanju pridelka v tropskih in subtropskih regijah).

S to uredbo so opredeljeni cilji in instrumenti skupne kmetijske politike in predlagan nov model izvajanja, ki državam članicam EU pripisuje večjo odgovornost pri oblikovanju skupne kmetijske politike. Vsebinsko je zelo malo sprememb, razen dodatnih možnosti za manjše ambicije, saj bi države članice določile lastne posebne cilje. Pripravljavec mnenja obžaluje, da se zakonodajni predlog o predlogu skupne kmetijske politike ne odziva na poziv iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki zahteva obsežen prehod na trajnostne sisteme proizvodnje hrane in s kmetijske proizvodnje, ki zahteva veliko virov in veliko vhodnih sredstev, na agroekološko prakso do leta 2030.

Analiza predloga je pokazala, da bi imela tudi po letu 2021 skupna kmetijska politika še naprej negativne zunanje učinke na razvoj, saj Komisija predlaga, da se z njeno vsebino v znatni meri nadaljuje kot običajno:

• predlogu Komisije je priložena ocena učinka s kratkim poglavjem o skladnosti politik za razvoj, ki pa pripravljavca mnenja ne prepriča, da je obveznost iz PDEU spoštovana, saj v zvezi s trgovino navaja, da „trenutno več kot 90 % neposredne podpore ne izkrivlja trgovine“, s čimer posredno priznava, da nekaj manj kot 10 % neposredne podpore še vedno izkrivlja trgovino.

• Odstavek o izredni uporabi ukrepov za podporo trgu je zelo kratek in ne analizira razvojnih učinkov; omenjeni tudi niso možni neugodni podnebni učinki skupne kmetijske politike na razvoj, čeprav kmetijstvo prispeva 11 % emisij toplogrednih plinov.

Ker osnutek uredbe ne razkriva, kako bodo EU in njene države članice zagotovile skladnost politik za razvoj ali spremljale vpliv skupne kmetijske politike na razvoj, predlaga naslednje spremembe uredbe:

• odločnejšo zavezanost skladnosti politik za razvoj z uvedbo te skladnosti kot posebnega cilja in z dodanim poglavjem o razvoju;

• spremljanje vplivov skupne kmetijske politike na razvoj z razširitvijo okvira za spremljanje in uvedbo pritožbenega mehanizma;

• uvedbo niza zaščitnih ukrepov, da bi zagotovili, da subvencije, vključno z vezano dohodkovno podporo, ne bodo škodljive;

• opredelitev minimalnih okoljskih standardov, ki jih morajo upoštevati upravičenci do neposrednih plačil;

• razširitev podpore za stročnice za zmanjšanje uvoza soje za živalsko krmo;

• omejevanje neugodnih okoljskih in podnebnih učinkov; izboljšano spremljanje porabe za podnebne ukrepe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2) in člena 208 Pogodbe,
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, ki bo spodbujala modernizacijo in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence.	(1) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) in prehranske varnosti po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, ki bo proizvajala zdravo hrano in spodbujala posodabljanje in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, za zmanjševanje razlik v razvoju med območji, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence. V sporočilu je tudi poudarjena globalna razsežnost SKP in navedena zaveza Unije za povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Za obravnavanje globalne razsežnosti in posledic SKP bi morala Komisija zagotoviti skladnost in kontinuiteto z drugimi zunanjimi politikami in instrumenti Unije, zlasti v okviru razvojnega sodelovanja in trgovine. Zavezanost Unije skladnosti politik za razvoj zahteva upoštevanje razvojnih ciljev in načel pri oblikovanju kmetijske politike, da se zlasti zagotovi njena skladnost s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.	(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive, kot je vedno večja koncentracija kmetijskih zemljišč, in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom, čim bolj poveča. To je možno samo, če so cilji zastavljeni ambiciozno, sistem spremljanja pa zagotavlja, da SKP prispeva k varstvu okolja, biotske raznovrstnosti, dobrobiti živali in socialne pravičnosti na ravni Unije in svetovni ravni.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.	(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih, prilagojene ciljem trajnostnega razvoja. Tukaj so poleg cilja 2 (odprava lakota) zelo pomembni tudi cilj 5 (enakost spolov), cilj 12 (odgovorna proizvodnja in poraba), cilj 13 (podnebni ukrepi) in cilj 15 (življenje na kopnem). Kadar je to primerno, bi bilo treba rezultate raziskav in inovacij deliti z državami v razvoju znotraj razvojnega sodelovanja Unije, da bi spodbudili trajnostni razvoj.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.	(11) Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali udejanjati različne razsežnosti trajnostnega razvoja, splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Zaradi vloge, ki jo ima Unija kot glavna izvoznica in uvoznica, ima SKP vlogo tako na domačih kot tudi na mednarodnih kmetijskih trgih, zato vpliva na preživetje malih kmetov ter odpornost podeželskih skupnosti in ekosistemov.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) SKP bi morala v skladu s sporočilom z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva upoštevati člena 3 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 208 PDEU. Zagotavljanje usklajenosti politik za razvoj vključuje spoštovanje načela neškodovanja tako, da se ne ustvarja negativnih zunanjih dejavnikov (npr. s krčenjem gozdov ali škodljivim dampingom), spoštovanje evropskega soglasja o razvoju in zavezanosti k doseganju ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter pravice do razvoja, kot je opredeljena v izjavi o pravici do razvoja^1a.
	__________________
	^1a Sprejela Generalna skupščina OZN z Resolucijo 41/128 z dne 4. decembra 1986.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.	(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi proizvajali bolj zdrava živila, zlasti s postopno uvedbo kmetovanja brez pesticidov, zmanjšali revščino, podpirali večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj, digitalizacijo in prakse ekološkega kmetijstva, izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj in ustvarjati priložnosti za izmenjavo informacij med kmeti v korist podeželskih skupnosti in kmetijskega sektorja po vsem svetu. V SKP je treba zlasti vključiti vidik spola in krepitve vloge žensk, države članice pa bi morale v okviru strateškega načrta oblikovati podprograme za podporo kmeticam pri uporabi finančnih instrumentov ter nadgrajevanju znanj in spretnosti.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in osnovne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].	(13) Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in osnovne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije, obveznostmi Unije, da zagotovi skladnost politik za razvoj pri uporabi instrumentov podpore SKP, agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.	(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov. Poleg tega bi morale naložbene strategije Unije spodbujati odgovorne naložbe v trajnostno kmetijstvo, zlasti v zvezi s predelavo in dodajanjem vrednosti.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.	(15) V okviru večje usmerjenosti SKP na evropski trg, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba vzpostaviti trden okvir za regulacijo trga in za ustrezno obvladovanje zdravstvenih in podnebnih tveganja, pri čemer bi se bilo treba izogibati pastem in težavam, ki nastajajo pri drugih modelih po svetu. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.	(16) Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi. Struktura SKP bi zato morala odražati večje ambicije, njeno izgradnjo pa bi bilo treba pospešiti, da bi dosegli te cilje in da bi kmetijstvo postalo močan steber boja proti podnebnim spremembam. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata. Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest, tudi v tretjih državah za njihovo naraščajoče prebivalstvo, in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.
Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.	(17) SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost za Unijo, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane ter povečanje proizvodnje rastlinskih beljakovin v Uniji. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, zmanjšanjem živilskih odpadkov in izboljšano dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom,tudi z dostopom do zemljišč po razumnih cenah, spodbujanjem mladih kmetov k ustanavljanju podjetij ter spodbujanjem kratkih dobavnih verig in lokalnih nakupov. Države članice bi morale kmetom zagotoviti finančno podporo za pridobivanje novih znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo za prilagoditev proizvodnje spreminjajočim se zahtevam potrošnikov in za zaščito preživljanja v podeželskih skupnostih po vsem svetu. Brez poseganja v njen značaj notranje politike Unije bi bilo treba dejansko vključevanje SKP v svetovno gospodarstvo obravnavati ob upoštevanju obeh priložnosti, priložnosti in odgovornosti, ki jih prinaša Unija, in njenih svetovnih partnerjev. Kar zadeva države v razvoju, bi morala biti skladnost politik za razvoj vodilo za Unijo in njene države članice.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Da bi potrdile svojo zavezanost ciljem trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma, bi morale Unija in njene države članice preiti na nov evropski sistem preskrbe s hrano in kmetijstva v skladu s preobrazbeno naravo agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma, ki temelji na ugotovitvah Mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj ter priporočilih posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane. To bi moralo torej vključevati spodbujanje raznolikega in trajnostnega kmetijstva in odpornih kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu in krepitvi naravnih virov, ekosistemov in njihovih zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam ter njihovo blažitev. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, torej ne bi smeli ogroziti zmogljivosti proizvodnje in predelave hrane ter dolgoročne prehranske varnosti držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Unija bi morala pripomoči k zagotavljanju svetovne prehranske varnosti tako, da čim bolj zmanjša odvisnost držav v razvoju od uvoza živil in okrepi njihovo odpornost na zunanje pretrese, povezane na primer s cenami kmetijskih proizvodov ali naravnimi nesrečami. Nova SKP bi morala zato prispevati k izkoriščanju potenciala malih kmetov in malih kmetijskih podjetij v državah v razvoju, da bi povečali in diverzificirali proizvodnjo živil in se tako odzvali na povpraševanje domačih in regionalnih trgov.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(20a) Za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, zlasti cilja 1 (odprava revščine) in 2 (odprava lakote), ter zagotavljanje skladnosti politik za razvoj v skladu s členom 208 PDEU, bi morala SKP spodbujati trajnostne družinske kmetije v državah v razvoju, da bi zagotovili prehransko varnost na lokalni ravni in se zoperstavili begu podeželskega prebivalstva. Zato se kmetijski proizvodi iz EU ne smejo izvažati po cenah, ki ne krijejo proizvodnih stroškov.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].	(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju navedenih zahtev in standardov je treba upoštevati skladnost politik za razvoj. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.	(24) Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami. Svetovalci morajo biti usposobljeni za prispevanje k boljšemu razumevanju globalne razsežnosti SKP.
Obrazložitev
Ni vsak kmet neposredno udeležen v mednarodni trgovini, niti ni seznanjen z medsebojno povezanostjo mednarodne trgovine ali globalnih vplivov na okolje in podnebje. Kmetijsko svetovalne službe zagotavljajo možnost ozaveščanja in nadaljnjega vključevanja zasebnega sektorja v skupna prizadevanja EU za reševanje izzivov na mednarodni ravni.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za kmetijske prakse, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.	(31) SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme , ki spodbujajo modele pridelave, ki ugodno vplivajo na okolje, in vse vrste kmetijskih praks, kot so, poleg drugih ukrepov, okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.	(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami. Vezana dohodkovna podpora bi se morala odzivati na jasne okoljske ali socialno-ekonomske potrebe ali koristi ali bi morala biti odobrena za metode pridelave, ki presegajo standarde, določene v sistemu navzkrižne skladnosti. Države članice bi morale v svojih strateških načrtih jasno pojasniti razloge, zakaj bi odobritev vezane podpore prinesla dodano vrednost za doseganje gospodarskih, socialnih ali okoljskih ciljev in zakaj podobnih ciljev ni mogoče doseči z ukrepi za razvoj podeželja. V skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom vezana dohodkovna podpora ne bi smela imeti škodljivih učinkov na države v razvoju in ne bi smela povzročati izkrivljanja notranjega in mednarodnega trga. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju, s čimer bi zmanjšali njena odvisnost od uvožene krme, zlasti soje in proizvodov iz palmovega olja, ki povzročajo krčenje gozdov, prilaščanje zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in razseljevanje skupnosti Če se beljakovinskih rastline uvažajo iz tretjih držav, bi jih Unija morala certificirati prav tako kot tiste, ki so proizvedene na trajnosten način. Plačila, odobrena za podporo pridelavi stročnic, bi morala biti v skladu s predlogi Evropske komisije v poročilu Svetu in Evropskemu parlamentu o razvoju rastlinskih beljakovin v Evropski uniji. Odgovoren uvoz rastlinskih beljakovin v Unijo bi bilo treba spodbujati z uvedbo celovitega akcijskega načrta kot del strategije na ravni Unije za stročnice, ki je namenjena zmanjšanju odvisnosti od soje in krme iz tretjih držav.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a) Glede na vse večjo digitalizacijo v kmetijskem sektorju bi morale imeti države članice možnost, da oblikujejo podprogram za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti na podeželskih območjih in sprejmejo dodatne ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka med spoloma, ki bodo lajšali dostop žensk do vseživljenjskega učenja ter poklicno in strokovno usposabljanje na podeželju.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Zagotoviti bi bilo treba skladnost vezane dohodkovne podpore z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zlasti zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT¹⁷, kot velja po spremembah ločene osnovne površine EU za oljnice zaradi spremenjene sestave EU. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v ta namen z določitvijo podrobnih pravil v zvezi s tem.	(33) Zagotoviti bi bilo treba skladnost vezane dohodkovne podpore z mednarodnimi obveznostmi Unije in splošnimi določbami o njenem zunanjem delovanju. To vključuje zlasti zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT¹⁷, kot velja po spremembah ločene osnovne površine EU za oljnice zaradi spremenjene sestave EU. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v ta namen z določitvijo podrobnih pravil v zvezi s tem.
_________________	_________________
¹⁷ Memorandum o soglasju o oljnicah, sklenjen med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (UL L 147, 18.6.1993).	¹⁷ Memorandum o soglasju o oljnicah, sklenjen med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (UL L 147, 18.6.1993).
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a) Da bi zagotovili, da intervencije izpolnjujejo zaveze Unije glede skladnosti politik za razvoj je potrebno zagotoviti stalno in obsežno spremljanje. Ocena zunanjih učinkov SKP naj se izvede sistematično s pomočjo kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja. Na tej podlagi bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov s pravili za določitev ustreznih ukrepov, ki urejajo spremljanje. Komisija bi morala pri tem razširiti pooblastila opazovalnic trga EU za spremljanje svetovne razsežnosti SKP, zlasti uvoza in izvoza v najmanj razvite države in iz njih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti proizvodom, ki v partnerskih državah štejejo za občutljive, in proizvodom, ki izhajajo iz sektorjev, v katerih se dodeljujejo vezana plačila SKP in na katerih se uporabljajo ukrepi SKP za krizno upravljanje. Če sistem zgodnjega opozarjanja opozori na kršitev obveznosti skladnosti politik za razvoj, je treba začeti dialog z državami partnericami v razvoju, da bi predlagali ustrezne ukrepe za obravnavo vprašanj, ki vzbujajo zaskrbljenost.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Da bi zagotovili skladnost vezane dohodkovne podpore v sektorju bombaža z mednarodnimi obveznostmi Unije za skladnost politik za razvoj, bi morale države članice, ki to podporo uporabljajo, spremljati njen učinek na proizvodnjo in trgovino ter poročati Komisiji, da bo lahko spremljala učinek vezane podpore za bombaž na proizvodnjo bombaža v partnerskih državah v razvoju, zlasti na prehransko varnost.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 36 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(36a) Uvesti bi bilo treba program za sektor stročnic, ki mora imeti tri cilje. Prvič, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 15, zavezo Unije na področju krčenja gozdov in obstoječo zavezo zasebnih družb, da ne bodo krčile gozdov, zmanjšati odvisnost od koncentrirane mešanice krme, ki vsebuje sojo, zlasti uvoženo sojo z zemljišč, ki so bila pred kratkim izkrčena ali je bila njihova raba spremenjena. Drugič, zapreti krogotoke hranil in njihovo omejevanje na ravni lokalnih in regionalnih povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah. Tretjič, spodbujati lokalne in regionalne trge z živili in krmo ter lokalno prilagojene sorte semen z nizkimi vložki. S temi plačili ne bi smeli podpirati monokultur ali stalne pridelave stročnic.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41) Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.	(41) Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb. Ob upoštevanju poročil, strategij in mehanizmov Unije, kot sta načrt Unije za zunanje naložbe ter zavezništvo Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta, in prihodnjega poročila projektne skupine za afriško podeželje bi bilo treba kmete tudi spodbujati k odgovornim naložbam v državah v razvoju.
Obrazložitev
EU in države članice lahko z zagotavljanjem smernic in jamstev, ki omogočajo kritje za potencialna tveganja, kmete dejansko spodbudijo k naložbam v državah v razvoju. Kmetom bi bilo treba omogočiti, da s temi naložbami izravnajo morebitne negativne vidike podpore SKP.
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 46
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) V sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva je izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije opredeljena kot horizontalni cilj nove SKP. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilne vrste znanja in širili praktične rešitve. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako se bodo storitve svetovanja, raziskave in podeželske mreže dopolnjevale. Vsaka država članica ali po potrebi regija lahko financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pri čemer uporabi vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi.	(46) V sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva je izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije opredeljena kot horizontalni cilj nove SKP. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilne vrste znanja in širili praktične rešitve. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako se bodo storitve svetovanja, raziskave in podeželske mreže dopolnjevale. Da bi omogočili prenos znanja in dobre prakse v države v razvoju, bi morali zagotoviti izmenjavo mnenj s strokovnjaki na področju razvojnega sodelovanja. Vsaka država članica ali po potrebi regija lahko financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pri čemer uporabi vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 51
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba za podporo iz EKSRP določiti pravila o minimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Da bi kmetom zagotovili enake konkurenčne pogoje, bi bilo treba za vezano podporo v okviru neposrednih plačil določiti najvišja dodeljena sredstva. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti pridelave beljakovinskih rastlin.	(51) Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba za podporo iz EKSRP določiti pravila o minimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Da bi kmetom v Uniji in zunaj nje zagotovili enake konkurenčne pogoje, bi bilo treba za vezano podporo v okviru neposrednih plačil določiti najvišja dodeljena sredstva. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti pridelave beljakovinskih rastlin, da se zmanjša njihov uvoz iz tretjih držav.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 55
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.	(55) Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti, voda in skladnosti politik za razvoj, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 57
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(57) Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP.	(57) Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pri tem bi morale države članice tudi podrobno opisati, kako rešujejo težave, kot so odseljevanje s podeželja, koncentracija lastništva nad zemljišči, dezertifikacija, kakovost vode ali izgubljanje biotske raznovrstnosti, ki imajo tudi globalne posledice.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 58
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(58) Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.	(58) Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP in njene zunanje razsežnosti, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 59
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(59) V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.	(59) V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja, zavezanost Unije skladnosti politikam za razvoj in nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 70
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(70) Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.	(70) Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“, Komisija pa bi morala poročati Odboru Evropskega parlamenta za razvoj.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 72
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(72) Če je državam članicam omogočena večja prožnost in subsidiarnost glede oblikovanja intervencij, so omrežja ključno orodje za spodbujanje in usmerjanje politike ter zagotavljanje ustrezne pozornosti in zmogljivosti v državah članicah. Enotno omrežje bi moralo zagotoviti boljšo usklajenost med dejavnostmi mrežnega povezovanja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Evropska in nacionalna mreža SKP nadomešča obstoječo Evropsko mrežo za razvoj podeželja, omrežja evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter nacionalne mreže za podeželje v obliki platforme, ki zagotavlja večjo izmenjavo znanja, da bi se zajeli rezultati in dodana vrednost politike na evropski ravni, zlasti politike programa Obzorja Evropa. V istem kontekstu izboljšanja izmenjave znanja in inovacij se ustanovi evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, ki izvaja interaktivni inovacijski model v skladu z metodologijo iz te uredbe.	(72) Če je državam članicam omogočena večja prožnost in subsidiarnost glede oblikovanja intervencij, so omrežja ključno orodje za spodbujanje in usmerjanje politike ter zagotavljanje ustrezne pozornosti in zmogljivosti v državah članicah. Enotno omrežje bi moralo zagotoviti boljšo usklajenost med dejavnostmi mrežnega povezovanja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Evropska in nacionalna mreža SKP nadomešča obstoječo Evropsko mrežo za razvoj podeželja, omrežja evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter nacionalne mreže za podeželje v obliki platforme, ki zagotavlja večjo izmenjavo znanja, da bi se zajeli rezultati in dodana vrednost politike na evropski ravni, zlasti politike programa Obzorja Evropa. V istem kontekstu izboljšanja izmenjave znanja in inovacij se ustanovi evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, ki izvaja interaktivni inovacijski model v skladu z metodologijo iz te uredbe. Da bi povečali ozaveščenost in omogočili prenos znanja in dobre prakse, bi morali zagotoviti izmenjavo mnenj s strokovnjaki na področju razvojnega sodelovanja.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 74
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.	(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije. Ali so cilji SKP doseženi, bi bilo treba ocenjevati tudi na podlagi kazalnikov v zvezi z učinkom SKP na razvojne cilje Unije in na države v razvoju.
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 75
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(75) Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.	(75) Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov. Komisija bi morala na podlagi podatkov držav članic vsako leto objaviti ekološki odtis agroživilske proizvodnje in porabe v Uniji
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 75 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(75a) Sistem spremljanja SKP bi bilo treba dopolniti z neodvisnim sistemom v Uniji za sprejemanje pritožb oseb ali skupnosti, na katere vpliva SKP. Priznati bi bilo treba pomembno vlogo Odbora Evropskega parlamenta za razvoj in stalnega poročevalca o usklajenosti politik za razvoj.
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) „skladnost politik za razvoj“ pomeni obveznost Unije, da pri politikah, ki jih izvaja, upošteva cilje razvojnega sodelovanja, ter obveznost, da se pri uresničevanju ciljev notranje politike izogne političnim ukrepom, ki negativno vplivajo na razvojne cilje Unije;
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) „prehranska varnost“ pomeni pravico ljudi do zdrave in kulturno ustrezne hrane, proizvedene z okolju prijaznimi in trajnostnimi metodami, ter pravico ljudi, da opredelijo svoje prehranske in kmetijske sisteme.
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;	(a) spodbujanje dolgotrajne, vključujoče, odporne, trajnostne in raznolike kmetijske proizvodnje, ki zagotavlja trajnostno, decentralizirano in dolgoročno prehransko varnost, ne ustvarja prekomerne proizvodnje in zagotavlja skladnost politik za razvoj;
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;	(b) krepitev skrbi za okolje, biotske raznovrstnosti in podnebnih ukrepov ter doseganje vseh ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem, ki zadevajo kmetijstvo;
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.	(c) doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti s krepitvijo družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.	Ti cilji se izvajajo tako, da se zagotovi doseganje horizontalnih ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in izpolnjevanje obveznosti iz Pariškega sporazuma. Pri spodbujanju teh ciljev je namen uredbe spodbujati in razširjati znanje, tehnike in orodja v kmetijstvu in na podeželskih območjih, spodbujati njihovo prevzemanje ter zagotoviti prehod na trajnostni razvoj iz člena 11 PDEU.
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;	(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti ob hkratnem izogibanju škodljivim dampinškim praksam;
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;	(b) krepitev tržne usmerjenosti s spodbujanjem kratkih dobavnih verig in proizvodov z dodano vrednostjo, kot so tisti, pridelani z ekološkim kmetovanjem, in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na medsebojnem učenju, raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;	(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, in sicer z znatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva v skladu s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji Unije;
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;	(h) spodbujanje zaposlovanja, vključujoče in trajnostne rasti, diverzifikacije dejavnosti in prihodkov, enakosti spolov, socialne vključenosti, boja proti revščini, lokalnega razvoja na podeželju, vključno s trajnostnim gozdarstvom, ter izboljšanje osnovnih javnih storitev in spodbujanje socialne in teritorialne kohezije;
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali.	(i) izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z varno, hranljivo, visokokakovostno in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter okoljsko trajnostjo in izboljšanjem dobrobiti živali, ob prispevanju k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030.
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) Usklajenost politik za razvoj: sistematično upoštevanje ciljev razvojnega sodelovanja in izogibanje negativnim zunanjim vplivom politik Unije na države v razvoju in njihovo prebivalstvo.
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Cilji Unije in držav članic
	1. V skladu s cilji iz členov 5 in 6 uredbe strateški načrti SKP skupaj vodijo v:
	(a) neto povečanje števila kmetov, kmetijskih delavcev in povezanih delovnih mest na podeželju;
	(b) precejšnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povezanih s kmetijskim sektorjem do leta 2027;
	(c) zaustavitev in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti;
	(d) zaustavitev in obrnitev trenda razširjanja odpornosti proti antimikrobikom;
	(e) zaustavitev in obrnitev trenda izgube opraševalcev, ptic in žuželk;
	(f) povečanje genske raznovrstnosti pri kmetijskih rastlinah in živalih;
	(g) zmanjšanje izvoza živih živali;
	(h) zmanjšanje onesnaženosti zraka in vode zaradi kmetijskega sektorja;
	(i) ohranjanje in povečanje površine trajnega travinja;
	(j) zmanjšanje rabe pesticidov v skladu z Direktivo 2009/128/ES.
	2. Države članice v osnutkih strateških načrtov navedejo, kako nameravajo prispevati k tem ciljem, in predlagajo natančne nacionalne cilje.
	3. Komisija v skladu s postopkom iz poglavja III naslova V zagotovi, da se s kombinacijo nacionalnih ciljev lahko doseže cilj Unije iz odstavka 1, da so intervencije, ki jih načrtujejo države članice, zadostne za doseganje njihovih nacionalnih ciljev. Da se omogočijo enaki konkurenčni pogoji, Komisija zagotovi, da države članice sprejmejo podobne nacionalne cilje.
Obrazložitev
Da se zagotovi izpolnjevanje splošnih ciljev te uredbe, je treba določiti minimalne cilje na ravni Unije.
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a
	Skladnost politik za razvoj
	1. Države članice zagotovijo, da so intervencije skladne z zavezo Unije skladnosti politik za razvoj, pravico do razvoja in pravico do hrane.
	2. Intervencije držav članic prispevajo k doseganju ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti ciljev trajnostnega razvoja 2, 10, 12 in 13. Zato SKP:
	(i) prispeva k razvoju raznolikega in trajnostnega kmetijstva ter odpornih ekoloških kmetijskih praks v Uniji in partnerskih državah;
	(ii) prispeva k ohranjanju genske raznovrstnosti semen, gojenih rastlin, gojenih in udomačenih živali ter prostoživečih vrst v Uniji in partnerskih državah;
	(iii) prispeva k izkoriščanju potenciala malih kmetov in malih kmetijskih podjetij, zlasti kmetovalk, domorodnih ljudstev, dejavnih v kmetijski proizvodnji, in pastirjev, v Uniji in partnerskih državah;
	(iv) prispeva k razvoju lokalnih prehranskih sistemov ter domačih in regionalnih trgov v Uniji in partnerskih državah, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od uvoza hrane in skrajšali prehranske verige;
	(v) odpravlja trgovinske prakse, ki izkrivljajo svetovno trgovino na kmetijskih trgih;
	(vi) v celoti vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje;
	(vii) spoštuje Pariški sporazum o podnebnih spremembah; pravila v zvezi s trgovino ne smejo ovirati trajnostne rabe virov ali doseganja večstranskih podnebnih ciljev.
	3. Države članice in Komisija spremljajo izvajanje SKP in zagotovijo, da strateški načrti SKP ne vplivajo negativno na lokalne kmetijske trge in lokalne proizvajalce v državah v razvoju. Določbe za spremljanje so v členu 119a.
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 9 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9b
	Skladnost s Pariškim sporazumom
	1. Cilji strateških načrtov SKP se uresničujejo v skladu s Pariškim sporazumom ter z namenom doseganja globalnih ciljev, določenih v sporazumu, in obveznosti, opisanih v nacionalno določenih prispevkih Unije in držav članic.
	2. Države članice zagotovijo, da so njihovi strateški načrti v skladu z že opredeljenimi dolgoročnimi nacionalnimi cilji, ki so določeni v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI ali izhajajo iz njih, in cilji iz odstavka 2.
	3. Komisija se pred odobritvijo strateški načrtov prepriča, da bodo spoštovali cilje iz tega člena.
Obrazložitev
Države članice razvijejo orodja, s katerimi bodo sredstva EU pogojevala s standardi, ki presegajo zgolj okoljska vprašanja. Obravnavanje proizvodnih vzorcev (ki lahko tudi vplivajo na vzorec potrošnje) je nujno za zagotovitev, da Unija kot celota ne institucionalizira prekomerne proizvodnje (kot je veljalo doslej).
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij. Vključene so v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev ter organizacij kmetov in drugih zainteresiranih strani, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).	2. Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij. Vključene so v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev ter organizacij kmetov in drugih zainteresiranih strani, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS). Strokovnjaki s področja razvojnega sodelovanja imajo možnost stalne izmenjave s sistemom AKIS, da se olajša prenos znanja in dobre prakse v države v razvoju.
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) trajnostne kmetijske prakse, ki pripomorejo k ohranjanju ekosistemov, s čimer se krepi zmogljivost za prilagajanje podnebnim spremembam in postopno izboljšuje kakovost zemljišč in tal v skladu s cilji trajnostnega razvoja 2.
Obrazložitev
Zagotavljanje usposabljanja kmetov in upravičencev do sredstev SKP pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja 2 je v okviru zaveze Unije za obravnavo podnebnih vprašanj in agende 2030.
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Svetovalci so usposobljeni za prispevanje k boljšemu razumevanju globalnega učinka SKP.
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 7 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vezana dohodkovna podpora;	(a) vezana dohodkovna podpora v okviru zahtev STO za odpravo podpore, ki izkrivlja trgovino;
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice postopoma povečajo podporo za sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice pri pripravi osnutkov strateških načrtov SKP dajo prednost sistemom kmetovanja, ki učinkovito zagotavljajo številne koristi za doseganje ciljev iz člena 6(1), kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov, krajinske značilnosti in ekološko kmetovanje.
Obrazložitev
Bolje je treba opredeliti področje uporabe ukrepov, ki naj se podprejo v okviru ekoshem. Države članice bi morale imeti dovolj manevrskega prostora pri izbiri praks, ki so dobro prilagojene njihovemu ozemlju, vendar bi morale prednostno podpirati sisteme kmetovanja, ki vključujejo raznolike načine kmetovanja, da bi se čim bolj povečal učinek ekoshem na podnebje in okolje. Poleg tega lahko države članice s podpiranjem obstoječih sistemov certificiranja zagotovijo, da bo upravljanje ekoshem enostavnejše.
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Kadar država članica v svojem strateškem načrtu v skladu s členom 106 predlaga prostovoljno vezano podporo, Komisija zagotovi, da:
	(a) pomoč izpolnjuje načelo neškodovanja;
	(b) obstajajo jasne okoljske ali socialne potrebe ali koristi, utemeljene z empiričnimi dokazi, ki jih je mogoče količinsko in neodvisno preveriti;
	(c) se podpora uporablja za zadostitev potreb Unije po prehranski varnosti in ne izkrivlja notranjih ali mednarodnih trgov;
	(d) dodelitev vezane dohodkovne podpore ne povzroči trgovinskih rezultatov, ki bi negativno vplivali na naložbe v agroživilski sektor ter na razvoj proizvodnje in predelave v partnerskih državah v razvoju;
	(e) prostovoljna vezana podpora se ne dodeli za trge, ki so v krizi zaradi prekomerne proizvodnje ali prevelike ponudbe;
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b. Po potrebi se na Komisijo prenese pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z ukrepi, ki jih sprejmejo države članice pri uporabi vezane dohodkovne podpore, da bi se odpravili škodljivi učinki v državah v razvoju.
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine.	Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, vključno z ekološkim kmetovanjem, ki presegajo standarde, določene v sistemu navzkrižne skladnosti, ali ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, krmne stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, semena, ovčje in kozje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, cikorijo, sadje in zelenjavo ter panjevce s kratko obhodnjo.
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 58 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 58a
	Sektor stročnic
	Cilji sektorja stročnic
	Države članice si v sektorju stročnic prizadevajo uresničiti naslednje cilje:
	(a) shema poveča trajnostno proizvodnjo in potrošnjo stročnic v Uniji, da bi se povečala samozadostnost v skladu s cilji iz Priloge I;
	(b) stročnice, gojene na orni zemlji, ki prejemajo finančno pomoč Unije, so del najmanj triletnega kolobarjenja ali pa so mešanica vrst v začasnem travinju na orni zemlji. Ta rotacija je združljiva s shemami za podnebje in okolje (ekosheme) iz člena 28, v skladu s katerimi se lahko dodelijo sredstva za kolobarjenje na obdobje štirih let in več. V okviru te sheme se sredstva lahko dodelijo tudi za redkejše posevke ali vmesne posevke, ki se sicer ne nagradijo v okviru drugih ukrepov;
	(c) subvencije se lahko prejemajo tudi za pašo na pašnikih z visoko raznolikostjo vrst oziroma za košnjo travnikov z visoko raznolikostjo vrst za krmo na trajnih pašnikih, ki vsebujejo vrste stročnic v ruši, pod pogojem, da se ne ponovno preorjejo in posejejo;
	(d) ukrepi iz tega člena so skladni s podnebnimi in okoljskimi zavezami in zakonodajo Unije ter ne povzročajo neposrednih ali posrednih sprememb v rabi zemljišč, saj imajo resnično pozitiven učinek na svetovne emisije toplogrednih plinov v skladu z modelom globalnega upravljanja biosfere (GLOBIOM);
	(e) s temi plačili se ne podpirajo monokulturni ali stalni posevki stročnic;
	(f) zmanjša se odvisnost od koncentrirane mešanice krme, ki vsebuje sojo, zlasti uvoženo sojo, ki prihaja z zemljišč, kjer je bil gozd pred kratkim posekan ali je bila njihova raba spremenjena, kar je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 15, zavezo EU na področju krčenja gozdov in obstoječo zavezo zasebnih družb, da ne bodo krčile gozdov;
	(g) zaprtje krogotokov hranil in njihovo omejevanje na ravni lokalnih in regionalnih povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah;
	(h) spodbujanje lokalnih in regionalnih trgov z živili in krmo ter lokalno prilagojenih sort semen z nizkimi vložki.
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka h a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) naložbe v proizvodnjo bioenergije, ki niso skladne s trajnostnimi merili iz direktive o energiji iz obnovljivih virov, vključno z omejitvami nekaterih vrst dobrin.
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, pri čemer se upoštevajo možni negativni učinki na naložbe v agroživilski sektor ter na razvoj proizvodnje in predelave v partnerskih državah v razvoju.
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.	Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 5 % zneskov, določenih v Prilogi VII.
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek politike k ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne in skupne metodologije.	1. Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek politike k ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne, natančne in skupne metodologije.
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Izvedejo se neodvisne znanstvene študije, da se ugotovi prispevek različnih dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ali sekvestraciji toplogrednih plinov.
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Komisija na podlagi teh študij predlaga metodologijo spremljanja, s katero zagotovi, da:
	(a) za odhodke za podnebne ukrepe štejejo samo odhodki za dejavnosti, ki znatno prispevajo k zmanjševanju in sekvestraciji emisij;
	(b) je odstotek odhodka, ki šteje za odhodek za podnebne ukrepe, sorazmeren z dejanskim pozitivnim učinkom dejavnosti na emisije ali sekvestracijo toplogrednih plinov;
	(c) se odhodki za dejavnosti, ki imajo negativen učinek na emisije in sekvestracijo toplogrednih plinov, odštejejo od skupnih odhodkov za podnebne ukrepe, pri čemer se uporabi podobna metodologija.
Obrazložitev
Evropsko računsko sodišče je v svojem poročilu o predlogih Komisije za SKP menilo, da pričakovani prispevek SKP k ciljem na področju podnebnih sprememb ni realen. Ta prispevek je treba izračunati za vsako intervencijo posebej na podlagi dejanskega vpliva dejavnosti, izmerjenega na podlagi strokovno pregledanih znanstvenih študij.
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da so pristojni organi za razvojno sodelovanje učinkovito vključeni v pripravo in spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP, da bi ga uskladili s politiko razvojnega sodelovanja države članice in Unije.
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ekonomske in socialne partnerje;	(b) ekonomske, okoljske in socialne partnerje;
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.	(c) ustrezne organe, ki predstavljajo interese civilne družbe, kot so nevladne organizacije, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.	Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP. K pripravi strateških načrtov SKP se povabijo tudi partnerji iz tretjih držav.
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ocena upošteva nacionalne okoljske in podnebne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih instrumentov iz Priloge XI.	Za specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ocena upošteva nacionalne okoljske in podnebne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih instrumentov iz Priloge XI, cilje Pariškega sporazuma in cilj, da se v EU do leta 2027 znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, povezane s kmetijstvom.
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) razlaga, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k že določenim dolgoročnim nacionalnim ciljnim vrednostim, določenim v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI ali ki iz njih izhajajo;	(b) razlaga, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k že določenim dolgoročnim nacionalnim ciljnim vrednostim, določenim v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI ali ki iz njih izhajajo, k ciljem Pariškega sporazuma in cilju, da se v EU do leta 2027 znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, povezane s kmetijstvom;
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 102 – odstavek 1 – točka a – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) opisom, kako bodo svetovalne službe iz člena 13, raziskovalne mreže in mreže SKP sodelovale v okviru sistema AKIS in kako se zagotavljajo svetovalne storitve in storitve podpore za inovacije;	(ii) opisom, kako bodo svetovalne službe iz člena 13, raziskovalne mreže in mreže SKP sodelovale v okviru sistema AKIS, kako se zagotavljajo svetovalne storitve in storitve podpore za inovacije in kako se strokovnjakom na področju razvojnega sodelovanja omogoči stalna izmenjava prek sistema AKIS;
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 106 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.	2. Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, vključno s členom 208 PDEU, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence, skladnost z že opredeljenimi dolgoročnimi nacionalnimi cilji, ki so določeni v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI te uredbe ali izhajajo iz njih, raven upravnega bremena za upravičence in organe ter kako se prispevki pristojnih organov in drugih deležnikov upoštevajo v skladu s členom 94. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.
Obrazložitev
Člen 208 PDEU Evropsko unijo zavezuje, da „upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“.
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).	O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3). Člen 94(2) in 94(2a) se ustrezno upošteva.
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 3 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) širjenje administrativne usposobljenosti za javne organe in upravičence, kadar je ustrezno.	(f) širjenje administrativne usposobljenosti za organe in upravičence, civilno družbo in organe iz člena 94, kadar je ustrezno.
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni.	1. Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni. Da bi se povečala ozaveščenost in omogočil prenos znanja in dobre prakse, se zagotovi izmenjava mnenj s strokovnjaki na področju razvojnega sodelovanja.
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 115 – odstavek 3 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) skladnost ukrepov iz načrta s cilji razvojne politike Unije.
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 119 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.	Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov. Komisija na podlagi podatkov držav članic vsako leto objavi ekološki odtis agroživilske proizvodnje in porabe v EU.
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 119 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 119 a
	Spremljanje skladnosti razvojne politike in neodvisnega sistema za sprejemanje pritožb
	1. Tudi uresničevanje ciljev iz člena 6(3) se analizira, spremlja in ocenjuje na podlagi kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja, ki se nanašajo na vpliv SKP, strateških načrtov SKP in intervencij, podprtih v okviru razvojnih ciljev Unije in držav v razvoju.
	2. Unija in njene države članice razširijo mandat opazovalnih skupin EU za trg in razvijejo metodološki okvir za spremljanje vpliva SKP na države v razvoju, zlasti na področjih, ki jih je partnerska država opredelila kot občutljive, in/ali za proizvode iz sektorjev, v katerih se dodeljujejo vezana plačila in kjer so bili uvedeni ukrepi kriznega upravljanja.
	3. Ocena temelji tudi na dokazilih, ki jih posredujejo vlade, organizacije civilne družbe in drugi deležniki iz držav v razvoju, ki so trgovinske partnerice Unije.
	4. Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o rezultatih ocene, prejetih dokazilih in političnem odzivu Unije.
	5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s pravili, ki opredeljujejo ustrezne ukrepe za analiziranje, spremljanje in ocenjevanje vpliva SKP, strateških načrtov SKP in intervencij, podprtih v okviru razvojnih ciljev Unije in držav v razvoju, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pobud, zlasti posebnega poročevalca OZN o pravici do hrane, FAO in Odbora za prehransko varnost.
	6. Sistem spremljanja SKP se dopolni z neodvisnim sistemom v Uniji za sprejemanje pritožb oseb ali skupnosti, na katere vpliva SKP. Pritožbe sprejema stalni poročevalec Parlamenta za skladnost razvojne politike in pooblaščenec za zaslišanje iz generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Dokaze lahko predloži pritožnik ali tretja stran.
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 119 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 119 b
	Socialni zaščitni ukrepi
	V primeru, da SKP negativno vpliva na dolgoročno prehransko varnost in povzroča resne težave malim kmetom, so prizadetim skupinam ali državam na voljo socialni zaščitni ukrepi.
Obrazložitev
The impact of different CAP instruments on agricultural development in developing countries depends on factors such as world market prices, trade regimes, production capacities and policy choices in the partner countries. Hence, regular assessment is required to receive evidence from within the partner countries and to take into account international developments in this area. A social safeguard clause may be based on the precedent of Article 25(2b) of the European Partnership Agreement Cariforum-EU, which states that a safeguard measure may be taken when a product is being imported into the territory of the other Party in such increased quantities and under such conditions as to cause or threaten to cause disturbances in a sector of the economy, particularly where these disturbances produce major social problems
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 121 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema proračunski leti 2021 in 2022. Za neposredna plačila iz poglavja II naslova III poročilo zajema le proračunsko leto 2022.	1. Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030, ob upoštevanju notranjih in zunanjih učinkov. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema proračunski leti 2021 in 2022. Za neposredna plačila iz poglavja II naslova III poročilo zajema le proračunsko leto 2022.
Obrazložitev
Člen 208 PDEU Evropsko unijo zavezuje, da „upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“.
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 29, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104, 119a in 141 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.	3. Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 29, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104, 119a in 141 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 138 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.	6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 29, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104, 119a in 141, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 5.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Maria Heubuch 11.7.2018
Obravnava v odboru	19.11.2018
Datum sprejetja	7.2.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Charles Goerens, Maria Heubuch, György Hölvényi, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein, Bogusław Sonik, Mirja Vehkaperä, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Stefan Gehrold, Bernd Lucke, Judith Sargentini
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Czesław Hoc, Monika Hohlmeier, John Howarth, Tom Vandenkendelaere, Josef Weidenholzer, Bogdan Andrzej Zdrojewski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20	+
ALDE	Beatriz Becerra Basterrechea, Charles Goerens, Mirja Vehkaperä
EFDD	Ignazio Corrao
PPE	Asim Ademov, Stefan Gehrold, Monika Hohlmeier, György Hölvényi, Bogusław Sonik, Tom Vandenkendelaere, Anna Záborská, Bogdan Andrzej Zdrojewski
S&D	John Howarth, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein, Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Maria Heubuch, Judith Sargentini

0	-

2	0
ECR	Czesław Hoc, Bernd Lucke

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

[1] Evropska komisija, sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Okvir politike EU za pomoč državam v razvoju pri reševanju vprašanja zanesljive preskrbe s hrano COM(2010)0127. Bruselj, EK, 31. marec 2010.

MNENJE Odbora za proračun (21.11.2018)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
(COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD))

Pripravljavec mnenja: Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bi moral biti znaten del proračuna Unije še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato bi morala finančna sredstva za SKP znašati 383,255 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (431,946 milijarde EUR v tekočih cenah).
Obrazložitev
Ta kompromisni predlog spremembe v skladu s sklepom konference predsednikov z dne 13. septembra 2018 odraža najnovejšo razčlenitev večletnega finančnega okvira po programih, kakor so predlagali poročevalci za večletni finančni okvir in sprejeto z osnutkom vmesnega poročila o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1b) Evropski parlament je 14. marca in 30. maja 2018 v svoji resoluciji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 poudaril pomen horizontalnih načel, ki bi morala podpirati večletni finančni okvir za navedeno obdobje in vse z njim povezane politike Unije. Pri tem je znova potrdil svoje stališče, da mora Unija izpolniti obljubo, da bo prevzela vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in izrazil obžalovanje, da v teh predlogih ni jasne in prepoznavne zaveze. Zato je zahteval, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru. Med drugim je poudaril tudi, da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, poleg tega pa je zahteval, naj se sprejmejo zaveze v zvezi z vključevanjem vidika spola in načela enakosti spolov v vse politične odločitve in pobude Unije, ki bodo sprejete za prihodnji večletni finančni okvir. Parlament je v svoji resoluciji poudaril, da bi morali biti horizontalni izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseči 30 %.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1c) Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih za obdobje 2021–2027 obžaluje, da predlog Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vodi neposredno v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko, in sicer za 15 %, še posebej pa nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje te politike. V zvezi s tem je izrazil tudi pomisleke glede predloga za občutno zmanjšanje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za več kot 25 %;
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.	(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča. SKP tudi prispeva k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo dosegle cilje trajnostnega razvoja.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) V kmetijstvu bi moral biti v prihodnosti poudarek na proizvodnji zelo kakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Evrope. Standarde Unije bi bilo treba ohraniti in okrepiti, kjer je to izvedljivo, sprejeti pa bi bilo treba tudi ukrepe za nadaljnje povečanje dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja proizvodnje hrane ter uvedbo novih tehnologij in učinkovitejše uporabe virov, s čimer bi se okrepila vloga Unije kot vodilne v svetu.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.	(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa, drugimi politikami Unije in mednarodnimi zavezami bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Da bi zagotovili pravično porazdelitev neposrednih plačil med državami članicami in odpravili vrzeli med različnimi regijami Unije, bi bilo treba upoštevati zanesljive socialno-ekonomske indekse in proizvodne stroške. V zvezi s tem je bistveno, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse kmete v Uniji, pri čemer se upoštevajo ranljivosti in posebnosti majhnih gospodarstev, in da se izvedejo ukrepi za zmanjšanje nihanja cen.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Da bi dosegli podnebne cilje Unije, bi moralo biti v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije, na letni ravni pa bi morali čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašati 30 %. Da bi upoštevali priporočila Evropskega računskega sodišča, bi bilo treba obvezne cilje podnebnih ukrepov določiti v posebni zakonodaji za posamezne programe, zanje pa v vseh programih in postopkih načrtovanja zahtevati predhodno dodelitev sredstev namesto naknadnih plačil. Mehanizme za vključevanje podnebnih vprašanj in prilagajanje podnebnim spremembam bi bilo treba združiti s preoblikovanjem, razširitvijo in centralizacijo sistema označevalcev Rio, da bi lahko razlikovali med blaženjem in prilagajanjem ter med sektorji, pa tudi z ocenjevanjem na podlagi načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“ med načrtovanjem naložb v infrastrukturo, kot je določeno v uredbi o upravljanju energetske unije, ter z jasnimi merili za izključitev. Okviri uspešnosti temeljijo na ustreznih in podrobnih kazalnikih učinka in rezultatov ter kažejo raven ambicij, rezultati pa se obravnavajo ob upoštevanju nacionalnih potreb, ciljev in priložnosti.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.	(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete, ženske in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.	(52) Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 45 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 55 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(55a) poudarja, da novi model dodeljevanja ne sme ogroziti celovitosti enotnega trga in tudi ne zgodovinske evropske usmerjenosti SKP, ki mora ostati zares skupna politika in zagotavljati evropski pristop in enake pogoje;
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 79 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(79a) opozarja, da mora SKP v obdobju po letu 2020 učinkoviteje pomagati kmetom, da bodo kos nestanovitnosti cen in dohodkov;
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 80 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(80a) meni, da morajo trgovinski sporazumi na kmetijskem področju z državami zunaj EU vsebovati mehanizme in zaščitne klavzule, da se zagotovijo enaki pogoji kmetom iz držav EU in držav zunaj nje ter da se zaščitijo potrošniki;
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.	2. Da bi zagotovili kontinuiteto med strukturnimi skladi in strateškimi načrti, se za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.
_________________	_________________
²⁶ Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).	²⁶ Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:	SKP ostaja skupna politika Unije in se ustrezno financira, da se dosežejo njeni cilji in da se uresničijo načrti za revidirano in učinkovito SKP. Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;	(g) večja podpora za družinske kmetije, privabljanje žensk in mladih kmetov ter spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;	(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih, odročnih in gorskih območjih ter območjih z naravnimi omejitvami, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;	(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti, enakosti spolov, nediskriminacije in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP.	2. Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP. Komisija zagotovi, da se nadzor financ in uspešnosti ter revizija v vseh državah članicah opravljata na podlagi enakih visokih standardov nenehnega izboljševanja, ob popolnem spoštovanju načel subsidiarnosti in prožnosti.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:	Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se z uporabo pristopa, ki temelji na rezultatih, oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo.	1. Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 79 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za EKJS na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 286,543 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (322,948 milijarde EUR v tekočih cenah).
Obrazložitev
Ta kompromisni predlog spremembe v skladu s sklepom konference predsednikov z dne 13. septembra 2018 odraža najnovejšo razčlenitev večletnega finančnega okvira po programih, kakor so predlagali poročevalci za večletni finančni okvir in sprejeto z osnutkom vmesnega poročila o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 79 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za EKSRP na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 96,712 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 (108,999 milijarde EUR v tekočih cenah).
Obrazložitev
Ta kompromisni predlog spremembe v skladu s sklepom konference predsednikov z dne 13. septembra 2018 odraža najnovejšo razčlenitev večletnega finančnega okvira po programih, kakor so predlagali poročevalci za večletni finančni okvir in sprejeto z osnutkom vmesnega poročila o predlogu uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 202738 znaša 78 811 milijonov EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.	črtano
__________________
³⁸ Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2018) 322 final.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. 0,25 % sredstev iz odstavka 1 se nameni za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije iz člena 7 Uredbe (EU) [HZU], vključno z evropsko mrežo za SKP iz člena 113(2) te uredbe in evropskim inovacijskim partnerstvom za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 te uredbe. Te dejavnosti se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.	2. 0,25 % sredstev iz odstavka 3 člena 79 se nameni za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije iz člena 7 Uredbe (EU) [HZU], vključno z evropsko mrežo za SKP iz člena 113(2) te uredbe in evropskim inovacijskim partnerstvom za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 te uredbe. Te dejavnosti se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.	Države članice na podlagi analize prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: SWOT) iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 127 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi vmesno oceno in prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe].	2. Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi vmesno oceno, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter kako države članice uporabljajo prerazporeditve med neposrednimi plačili in dodelitvami EKSRP v skladu s členom 90 te uredbe, ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe].
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 127 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija opravi naknadno oceno, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP.	3. Komisija opravi naknadno oceno, da preuči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije EKJS in EKSRP ter kako države članice uporabijo prerazporeditve med neposrednimi plačili in dodelitvami EKSRP v skladu s členom 90 te uredbe.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 11.6.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali) 11.7.2018
Obravnava v odboru	26.9.2018
Datum sprejetja	21.11.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 4 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karine Gloanec Maurin, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez
ECR	Zbigniew Kuźmiuk
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Giovanni La Via, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Karine Gloanec Maurin, Iris Hoffmann, John Howarth, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
VERTS/ALE	Indrek Tarand

4	-
ECR	Bernd Kölmel
ENF	André Elissen, Stanisław Żółtek
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

2	0
VERTS/ALE	Jordi Solé, Monika Vana

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (30.1.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
(COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD))

Pripravljavec mnenja: Joachim Zeller

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za proračunski nadzor pozdravlja cilj Komisije, da bi pri skupni kmetijski politiki (SKP) opustila pristop, ki temelji na skladnosti, in prešla na pristop, ki temelji na smotrnosti. Kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče v svojem mnenju št. 7/2018, pa v predlogu ni vseh elementov, potrebnih za učinkovit sistem na podlagi smotrnosti. Ker ni jasnih, specifičnih in količinsko opredeljenih ciljev EU, ni jasno, kako bi Komisija ocenila strateške načrte SKP držav članic. To tudi pomeni, da ni mogoče meriti doseganja ciljev EU (mnenje Evropskega računskega sodišča št. 7/2018, odstavek 8).

Obžalovanja vredno je tudi, da predlagani okvir nudi razmeroma šibke spodbude za smotrnost. Tudi če ciljne vrednosti še zdaleč ne bi bile dosežene, to ne bi imelo velikega vpliva na financiranje EU. Dobra smotrnost bi v najboljšem primeru zagotovila majhen dodatek za uspešnost.

Po mnenju Računskega sodišča bi bilo treba uvesti naslednje elemente:

– jasne, specifične in količinsko opredeljene cilje EU, katerih doseganje je mogoče meriti;

– ukrepe, ki so jasno povezani s cilji;

– v celoti razvit sklop kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka;

– zahteve, da morajo države članice zbirati zanesljive in primerljive statistične podatke o razpoložljivih dohodkih kmetov;

– pregledna merila za oceno vsebine in kakovosti strateških načrtov SKP;

– plačila državam članicam, ki temeljijo na smotrnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.	(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme, zlasti za končne upravičence. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost poleg zagotavljanja, da skupnostni vidik SKP ni ogrožen, omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.	(5) Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo, kot pašna površina za opraševalce ali za proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.	(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na kmete, ki izvajajo kmetijsko dejavnost na kmetijskih površinah svojega gospodarstva. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente, in jasno opredelitev pojma „kmet“ za namene ugotavljanja upravičenosti do podpore. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje so upravičeni do podpore; ker je usmeritev politike razvoja podeželja spodbujala kmete k diverzifikaciji dejavnosti, da te ne bi bile le kmetijske, pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.
Obrazložitev
Opredelitev kmeta bi bilo treba določiti na ravni EU za namene ugotavljanja upravičenosti do plačil, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji. Uporabe pojma „kmet“ ne bi smeli spremljati pridevniki, ki vzbujajo dvom o legitimnosti kmetov, zato se pridevnik „pravi“ črta v celotnem besedilu.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ z bistvenimi elementi.	(10) Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, ki je izjemno pomemben, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ z bistvenimi splošnimi elementi, ki ne bi smela biti omejevalna, da bi spodbujala vstop novih udeležencev v kmetijstvo in odražala dejansko stanje na terenu v državah članicah.
Obrazložitev
Prejšnje sheme podpore v zvezi s to temo so bile preveč omejevalne, zaradi česar so bili mladi kmetje izključeni iz podpore.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.	(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, kmetijskega gozdarstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.	(14) Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila, ki so verodostojna, pravična in poštena, še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, okrepitev položaja kmetov v prehranski verigi, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.
Obrazložitev
Plačila SKP morajo biti pravična in poštena, da se zagotovi nadaljnja javna podpora.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse prave kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti.	(26) Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse prave kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi do leta 2026 postopoma dosegle polno konvergenco.
Obrazložitev
Da bi zagotovili enako obravnavo kmetov v skladu z Evropsko listino o temeljnih človekovih pravicah, plačevanje za kmetijsko dejavnost na podlagi referenčnega obdobja 2000–2002 ni več upravičeno.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.	(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba omogočiti uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti, ob tem pa spoštovati smernice preudarnega dajanja posojil in odvračati od netrajnostnih posojil. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) „kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo, ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;	(a) „kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da poleg ustvarjanja javnih dobrin in ekosistemskih storitev s kmetijskega področja vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo, ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;
Obrazložitev
Kmetijska proizvodnja je veliko širša kot proizvodnja blaga.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) „kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:	(b) „kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov, trajnega travinja in kmetijsko-gozdarskih sistemov. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“, „trajno travinje“ in „kmetijsko-gozdarski sistemi“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarske sisteme bi bilo treba vključiti v kmetijsko politiko in izenačiti z drugimi rabami zemljišč.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) „trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;	(ii) „trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno s kmetijsko-gozdarskimi sistemi, drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme;	(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme ali kot pašna površina za opraševalce, ne glede na to, ali se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne;
Obrazložitev
Opredelitev trajnega pašnika mora biti ustrezno široka, da zajame različna stanja in različne uporabe krmne površine v državah članicah.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) kmetijsko-gozdarski sistemi: sistemi rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču hkrati gojijo drevesa in izvaja kmetijstvo;
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarske sisteme bi bilo treba vključiti v kmetijsko politiko in izenačiti z drugimi rabami zemljišč.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi in po potrebi dodali novi kazalniki.	2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi ter pripombe Evropskega računskega sodišča iz Priloge I mnenja št. 7/2018in po potrebi dodali novi kazalniki.
Obrazložitev
Kot je navedlo Evropsko računsko sodišče, v predlogu Komisije ni elementov, potrebnih za učinkovit sistem na podlagi smotrnosti, zlasti pa ne vsebuje koherentnega sklopa kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) uporabo dobrih kmetijsko-gozdarskih praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarske prakse prinašajo številne koristi za okolje in povečujejo odpornost kmetij.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) za vsaj 25 % za tranšo od 60 000 EUR do 75 000 EUR;	črtano
Obrazložitev
Degresija/omejevanje neposrednih plačil vodi v nenavadne spodbude, ki ne podpirajo strukturnega razvoja kmetij. Degresija neposrednih plačil nad 60 000 EUR ne bi vplivala samo na izjemno velike enote, temveč tudi na srednje velike enote, ki želijo vlagati in rasti. Če bodo omejitve iz člena 15 uvedene, bi lahko ustvarile tudi spodbude za neprimerno razdelitev kmetij. Izračunavanje plač in povezanih prispevkov bi povzročilo upravno breme za kmete in države članice. Potrebna je torej poenostavitev.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) za vsaj 50 % za tranšo od 75 000 EUR do 90 000 EUR;	črtano
Obrazložitev
Degresija/omejevanje neposrednih plačil vodi v nenavadne spodbude, ki ne podpirajo strukturnega razvoja kmetij. Degresija neposrednih plačil nad 60 000 EUR ne bi vplivala samo na izjemno velike enote, temveč tudi na srednje velike enote, ki želijo vlagati in rasti. Če bodo omejitve iz člena 15 uvedene, bi lahko ustvarile tudi spodbude za neprimerno razdelitev kmetij. Izračunavanje plač in povezanih prispevkov bi povzročilo upravno breme za kmete in države članice. Potrebna je torej poenostavitev.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) za vsaj 75 % za tranšo od 90 000 EUR do 100 000 EUR;	črtano
Obrazložitev
Degresija/omejevanje neposrednih plačil vodi v nenavadne spodbude, ki ne podpirajo strukturnega razvoja kmetij. Degresija neposrednih plačil nad 60 000 EUR ne bi vplivala samo na izjemno velike enote, temveč tudi na srednje velike enote, ki želijo vlagati in rasti. Če bodo omejitve iz člena 15 uvedene, bi lahko ustvarile tudi spodbude za neprimerno razdelitev kmetij. Izračunavanje plač in povezanih prispevkov bi povzročilo upravno breme za kmete in države članice. Potrebna je torej poenostavitev.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) za 100 % za znesek, ki presega 100 000 EUR.	črtano
Obrazložitev
Degresija/omejevanje neposrednih plačil vodi v nenavadne spodbude, ki ne podpirajo strukturnega razvoja kmetij. Degresija neposrednih plačil nad 60 000 EUR ne bi vplivala samo na izjemno velike enote, temveč tudi na srednje velike enote, ki želijo vlagati in rasti. Če bodo omejitve iz člena 15 uvedene, bi lahko ustvarile tudi spodbude za neprimerno razdelitev kmetij. Izračunavanje plač in povezanih prispevkov bi povzročilo upravno breme za kmete in države članice. Potrebna je torej poenostavitev.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:	črtano
(a) plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter
(b) enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja.
Države članice za izračun zneskov iz točk (a) in (b) uporabijo povprečne standardne plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.
Obrazložitev
Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije glede omejitve in prerazporeditve neposrednih plačil, vendar se boji, da bi možnost odbitka stroškov za plače – vključno s stroški za neplačano delo – od zneska za neposredna plačila, ki se upoštevajo pri omejitvi, zmanjšala učinek ukrepa.
Kompenzacija plač pred omejitvijo ni upravičena, saj so tekoča plačila povezana s preteklo dejavnostjo, ki ni povezana s sedanjo kmetijsko dejavnostjo.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi predvsem za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.	Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost.
Obrazložitev
Rezultat omejitve iz prvega stebra bi bilo treba ohraniti v okviru prvega stebra in ga uporabiti kot prerazporeditveno plačilo.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Države članice zbirajo zanesljive in primerljive statistike o razpoložljivem dohodku kmetij in upoštevajo vire dohodka izven kmetovanja.
Obrazložitev
Kot je navedlo Evropsko računsko sodišče, objavljeni podatki o dohodku kmetov ne zadostujejo, da bi podprli trditev, da kmetijska gospodinjstva kot celota za doseganje primernega življenjskega standarda potrebujejo precejšnjo podporo.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete in nove udeležence v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.	2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.
Obrazložitev
Kot je navedlo Računsko sodišče, se države članice ne morejo same odločiti, da nadaljnja prizadevanja za spodbujanje generacijske pomladitve niso potrebna.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 6 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, ali	(a) plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka,
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) integrirana pridelava;	(d) kmetijsko-gozdarski sistem in sistem integrirane pridelave;
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarski sistem zagotavlja številne koristi v sistemu integrirane pridelave.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 1 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;	(k) ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza s spodbujanjem kratkih dobavnih verig ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) ukrepi za izboljšanje krmnih površin za opraševalce;
Obrazložitev
Opraševalci so ključnega pomena za kmetijstvo in so trenutno ogroženi.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev;	(b) opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev, ki bodo enakovredni glavi živine;
Obrazložitev
Za podpiranje in številčno opredelitev čebelarstva je treba uvesti ukrepe.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);	(d) spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, tudi z vključitvijo detelje in drugih rastlin, ki uravnavajo vsebnost dušika, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi, ob upoštevanju načela bližine, ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);
Obrazložitev
Rastline, ki uravnavajo vsebnost dušika, prinašajo številne koristi, med drugim pripomorejo k zmanjšanju rabe umetnega dušika in izboljšajo strukturo tal.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 59 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi preprečevali in reševali krize na trgu v enem ali več sektorjih iz točke (f) člena 39; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).	(h) strategije dejavnega zmanjševanja in preprečevanja tveganja skupaj z obvladovanjem tveganja, da bi preprečevali in reševali krize na trgu v enem ali več sektorjih iz točke (f) člena 39; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).
Obrazložitev
Zmanjševanje in preprečevanje tveganja lahko kmeta stane manj, če se kombinira z obvladovanjem tveganja.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh;	(i) ohranjanje tal ter ponovna vzpostavitev rodovitnosti in strukture tal, vključno s povečanjem zmogljivosti sekvestracije ogljika v tleh;
Obrazložitev
Ustrezna struktura tal vodi do boljše rodovitnosti in zmanjša potrebo po umetnih gnojilih.
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;	(a) spodbujanje okoljske trajnosti, ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, vključno z ustreznim varstvom mokrišč in organskih tal, skupaj z drugimi upravljavskimi obveznostmi, ki koristijo okolju;
Obrazložitev
Pomembno je, da se spodbuja varstvo okolja in ustrezno podprejo ukrepi za uresničevanje tega cilja.
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;	(c) slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, vključno z izvajanjem Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES;
Obrazložitev
Prepoznati je treba, da so nekatere zahteve za izpolnjevanje direktive o pticah in direktive o habitatih obremenjujoče.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) instrumenti za obvladovanje tveganj;	(f) instrumenti za zmanjševanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj;
Obrazložitev
Zmanjševanje in preprečevanje tveganj sta lahko za kmeta cenejša, zato bi morala biti z obvladovanjem tveganj izenačena.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 65 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko odobrijo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko odobrijo plačila za spodbujanje okoljsko trajnostnih praks, ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter druge upravljavske obveznosti, ki koristijo okolju, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Obrazložitev
Spodbuditi je treba prakse, katerih izvajanje pomeni strošek za kmete.
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 65 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.	6. Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo predplačila, da se spodbudi izvajanje inovativnih ukrepov; podporo lahko odobrijo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 65 – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje ter gozdarsko-okoljskim in podnebnim storitvam, države članice določijo plačilo na hektar.	9. Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje, vzpostavitvi in obnovi kmetijsko-gozdarskih sistemov ter gozdarsko-okoljskim in podnebnim storitvam, države članice določijo plačilo na hektar.
Obrazložitev
Raziskave Skupnega raziskovalnega središča in druge raziskave so pokazale na izjemen pomen kmetijsko-gozdarskih sistemov za okolje ter za blaženje podnebnih sprememb, kar se odraža v uvodnih izjavah 5, 38, 39 in 41, kljub temu pa kmetijsko-gozdarski sistemi niso posebej omenjeni v členih. Besedilo je neposredno prevzeto iz uvodne izjave 39.
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje.	3. Če države članice v svojih strateških načrtih SKP opredelijo različne ravni omejitev, lahko določijo, da se upravičencem odobrijo različni zneski podpore na hektar; nadomestilo je sorazmerno z resnostjo ugotovljenih omejitev. Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje. Države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni, natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna.
Obrazložitev
Različne ravni ali tranše plačil bi morale odražati ugotovljeno raven prikrajšanosti ali omejitve, metoda tega izračuna pa bi morala biti jasna in pregledna.
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 3 se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.	4. Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 3 se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje, metoda tega izračuna pa mora biti jasna, ustrezna in preverljiva.
Obrazložitev
Izračun višine plačil bi moral biti jasen in pregleden ter preverljiv.
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) naložbe za pogozdovanje in neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);	(a) naložbe za vzpostavitev kmetijsko-gospodarskih sistemov in pogozdovanje ter neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarski sistemi prinašajo številne koristi za okolje in povečujejo odpornost kmetij. Vzpostavitev in vzdrževanje kmetijsko-gozdarskih območij ni pogozdovanje, saj se zemljišča v sistemih IAKS/LPIS še naprej vodijo kot kmetijska. Stroški za zaščito posameznih dreves pred živalmi so lahko visoki, z vključitvijo kmetijsko-gozdarskih sistemov v ta člen pa se omogoči, da je do pomoči upravičenih 100 % stroškov.
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, poleg tega bi bilo treba podpreti in spodbujati strategije za zmanjševanje tveganj, s katerimi se povečuje odpornost kmetij in zmanjšuje njihova izpostavljenost nestabilnosti prihodkov.
Obrazložitev
Zmanjševanje tveganj in preprečevanje nastanka kriznih razmer bi bilo treba podpreti in ju izenačiti z obvladovanjem tveganja.
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 3 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) finančne prispevke za ukrepe, s katerimi se povečuje odpornost kmetij, kar med drugim vključuje strategije za diverzifikacijo kmetijskih rastlin in kmetijsko-gozdarske sisteme;
Obrazložitev
Kmetijsko-gozdarski sistemi in strategije za diverzifikacijo kmetijskih rastlin lahko povečajo odpornost kmetij.
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 72 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem in gozdarskem področju ter področju podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem in gozdarskem področju, področju kmetijskega gozdarstva ter področju podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice se lahko odločijo, da merila za izbor ne uporabljajo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.	Države članice poleg tega uporabljajo merila za izbor za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.
Obrazložitev
Okoljska merila za izbor se morajo vedno uporabljati, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Operacije se ne izberejo za podporo, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru strateškega načrta SKP, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.	5. Operacije se ne izberejo za podporo, če so se začele, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru strateškega načrta SKP, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.
Obrazložitev
Predlog bi za razliko od sedanjega obdobja omogočil financiranje projektov, ki so se začeli pred datumom zahtevka. S tem bi se povečalo tveganje mrtvih izgub.
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 87 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) 40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore iz pododdelkov 2 in 3 oddelka II poglavja II naslova III;	(a) 100 % podpore neposrednih plačil za območja, kjer kmetje dejansko uporabljajo prakse za ublažitev podnebnih sprememb;
Obrazložitev
Namesto ponderja 40 % za vso podporo v obliki neposrednih plačil, kar po mnenju Računskega sodišča ni realno, bi prispevek zanesljiveje ocenili, če bi ta ponder uporabili samo za neposredna plačila za območja, kjer kmetje dejansko uporabljajo prakse za ublažitev podnebnih sprememb (na primer za zaščito mokrišč in šotišč).
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) ciljne vrednosti za vsak ustrezni skupni in po potrebi specifični kazalniki rezultatov v strateškem načrtu SKP ter povezani mejniki. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji glede na oceno potreb iz člena 96. Glede specifičnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena;	(a) izhodiščne in ciljne vrednosti za vsak skupni in specifični kazalnik rezultatov in učinka v strateškem načrtu SKP ter s tem povezani mejniki. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji glede na oceno potreb iz člena 96. Glede specifičnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena;
Obrazložitev
Države članice bi morale predložiti podatke o izhodiščnem stanju, da bi lahko Komisija ocenila ambicioznost ciljev. Komisija bi te cilje in njihovo utemeljenost ocenila pri odobritvi strateških načrtov SKP.
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 120 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sprejme izvedbene akte o vsebini okvira smotrnosti. Ti akti vsebujejo seznam kazalnikov ozadja, drugih kazalnikov, potrebnih za ustrezno spremljanje in ocenjevanje politike, metode za izračun kazalnikov in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).	Komisija sprejme izvedbene akte o vsebini okvira smotrnosti po posvetovanju z Evropskim računskim sodiščem. Ti akti vsebujejo seznam kazalnikov ozadja, drugih kazalnikov, potrebnih za ustrezno spremljanje in ocenjevanje politike, metode za izračun kazalnikov in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).
Obrazložitev
Kot je navedlo Evropsko računsko sodišče, v predlogu Komisije ni elementov, potrebnih za učinkovit sistem na podlagi smotrnosti, zlasti pa ne vsebuje koherentnega sklopa kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	CONT 11.6.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Joachim Zeller 5.7.2018
Datum sprejetja	29.1.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Jonathan Bullock, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Miroslav Poche, Patricija Šulin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)
GUE/NGL	Luke Ming Flanagan
PPE	Ingeborg Gräßle, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Tomáš Zdechovský
S&D	Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Karin Kadenbach, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Derek Vaughan
VERTS/ALE	Bart Staes, Indrek Tarand

1	-
EFDD	Jonathan Bullock

1	0
ENF	Jean-François Jalkh

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.3.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Pripravljavec mnenja: Bronis Ropė

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 1. junija 2018 predstavila zakonodajne predloge za skupno kmetijsko politiko po letu 2020. Še posebej pomemben je predlog o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih v okviru te politike pripravijo države članice ter se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), tako imenovani predlog o strateškem načrtu za skupno kmetijsko politiko.

Odbor za regionalne zadeve je za pripravljavca mnenja tega odbora o tem pomembnem dosjeju imenoval Bronisa Ropėja, ki je predlagal naslednje ključne spremembe predloga Komisije.

1. Pomembna vloga Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike Proračunskih sredstev za EKSRP ne bi smeli krčiti, saj je zaradi reševanja obstoječih in novih izzivov na podeželskih območjih potreba po podpori še vedno velika. Poleg tega bi se morale stopnje prispevkov iz EKSRP zvišati, povečati pa bi bilo treba tudi njegov delež za pobudo LEADER.

2. Ohranjanje tesne povezave med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in kohezijsko politiko Pripravljavec mnenja poudarja, da EKSRP zlasti na podeželju znatno prispeva k nadaljnji ekonomski in socialni koheziji, ima pa tudi pomembno teritorialno razsežnost. Zato priporoča, da se izdatki EKSRP še naprej usklajujejo s kohezijsko politiko, s tem pa omogočijo povezani pristopi na podeželskih območjih in poenostavijo postopki za upravičence, da lahko skupnosti črpajo iz različnih virov EU ter čim bolje izkoristijo finančne možnosti in vlagajo na podeželskih območjih. Povezava je potrebna zaradi čim večjih sinergij in dopolnjevanja med različnimi skladi v okviru deljenega upravljanja. Po mnenju pripravljavca mnenja je to bistveno za reševanje posebnih izzivov, s katerimi se soočajo podeželska območja EU. Zato predlaga, naj se kohezijska politika bolje uskladi s strateškim načrtom za skupno kmetijsko politiko v smislu nekaterih horizontalnih načel (npr. partnerstva, trajnostnega razvoja, nediskriminacije) in teritorialnih ciljev.

3. Odprava možnosti uporabe Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prek sklada InvestEU Pripravljavec mnenja nasprotuje predlogu Komisije, da bi se EKSRP uporabljal prek sklada InvestEU.

4. Potreba po povečanju izdatkov za podnebne ukrepe Po mnenju pripravljavca mnenja bi morali izdatki za podnebne ukrepe znašati vsaj 30 % proračuna EU, kar je v skladu s stališčem Parlamenta, nekateri skladi pa bi morali prispevati več.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.	(2) Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na vse večje izzive, kot so naraščajoče regionalne in socialne razlike ter podnebne spremembe, in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni, podeželski in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba izboljšati upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“) in katere financiranje je usmerjeno v produktivnost in kakovost, bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP, vključno z razvojem podeželja, in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo skupne cilje in dosegajo skupne cilje EU ter nacionalne in regionalne cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča. Da bi se preprečila ponovna nacionalizacija skupne kmetijske politike, bi bilo treba vključiti sklop strogih določb Evropske unije, zasnovanih za preprečevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje nediskriminatorne obravnave na celotnem ozemlju Evropske unije.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Uporaba skupnih opredelitev, določenih povsem na ravni Unije, je povzročila nekaj težav državam članicam pri upoštevanju lastnih posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne bistvene elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).	(3) Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne skupne elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.	(6) Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije s pozitivnim učinkom v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.	(9) Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala skupne elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Okvirna opredelitev mora vsekakor prispevati k ohranjanju modela družinskega kmetovanja v Evropski uniji in temeljiti na dokazani kmetijski dejavnosti.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.	(11) Da bi uresničevali cilje SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Ustrezno pozornost je treba nameniti učinkom kmetijske politike EU na tretje države, da bi se spodbujal trajnostni razvoj v Uniji in zunaj nje. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa jih morale uporabiti in si prizadevati zanje v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge s poudarkom na območjih, s katerih se prebivalstvo odseljuje, in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, raznovrstnostjo prosto živečih vrst in kmetijsko raznovrstnostjo, varstvom voda, javnim zdravjem, zaposlovanjem, obnovljivimi viri energije, dobrobitjo živali in okoljem.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) SKP mora izrecno upoštevati politiko enakosti Evropske unije in pri tem nameniti posebno pozornost potrebi po spodbujanju udejstvovanja žensk v razvoju družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij. Ta uredba bi morala prispevati k večji prepoznavnosti dela žensk, zato bi ga bilo treba upoštevati med specifičnimi cilji, ki jih bodo države članice vključile v svoje strateške načrte.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.	(12) Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva, prehranskega sistema in pametnih vasi v Uniji z vlaganjem v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšanjem dostopa do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Pri izvajanju strateških načrtov SKP bi morali upoštevati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU. Države članice in Komisija bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotavljati dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, diskriminacije ali izključevanja. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in v skladu z Aarhuško konvencijo in spodbujanjem cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU, pri čemer bi se moralo uporabljati načelo „onesnaževalec plača“.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) Cilji strateških načrtov SKP bi morali biti povezani s cilji, ki jih določa evropski steber socialnih pravic. Da bi vsem zagotovili boljšo in bolj trajnostno prihodnost, je treba podporo usmeriti v krovno in mednarodno priznano agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 ter prispevati k ciljem trajnostnega razvoja, določenim za leto 2030. Države članice bi morale ob upoštevanju lokalnih izzivov zagotavljati doslednost, skladnost in sinergije z evropskim stebrom socialnih pravic in cilji trajnostnega razvoja.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.	(15) V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, trgovinski sporazumi s tretjimi državami, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Na dohodke proizvajalcev negativno vplivajo tudi neravnovesja v prehranski verigi, predvsem na škodo primarnega sektorja, ki je najšibkejši člen. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata. Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.	(16) Okrepitev varstva okolja, ohranitev biotske in genetske raznovrstnosti znotraj kmetijskega sistema ter podnebni ukrepi in prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju podeželja Unije zelo pomembne prednostne naloge. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za odpravljanje in preprečevanje nadaljnjega poslabšanju okolja in podnebnih sprememb usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata. Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav in pomanjkljivosti, kot so pomanjkanje dostopa do trgov in vse manjša donosnost naložb v podeželske regije, pomanjkanje privlačnih možnosti zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, sistemi ekološko pridelane hrane, decentralizirana infrastruktura za obdelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega bi bilo treba okrepiti dopolnilno vlogo finančnih instrumentov pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki upravičencem otežujejo uporabo skladov EKJS in EKSRP.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].	(21) Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Upravičenci bi morali tudi prejeti ustrezna nadomestila za zagotavljanje teh standardov. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Ker zahteve po izpolnjevanju teh standardov veljajo enako za vse države članice, bi bilo treba zagotoviti, da se čim prej zbližajo tudi plačila za njihovo spoštovanje. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Vzpostavitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih kmetov sta finančno zahtevna, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in ciljnem usmerjanju neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji, zato sme država članica določiti dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete. To vrsto intervencij bi bilo treba določiti, da bi mladim kmetom po začetni vzpostavitvi zagotovili dodatno dohodkovno podporo.	(30) Vzpostavitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih in novih kmetov sta finančno zahtevna, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in ciljnem usmerjanju neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji, zato sme država članica določiti dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete in podporo za zagon kmetij ter drugih podeželskih podjetij.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Zaradi izrazitega staranja kmečkega prebivalstva, zaradi katerega bi se lahko problem upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih še povečal, in ker je treba nujno spodbujati vključevanje novih kmetov v sektor, je danes upravičeno, da se državam članicam omogoči dvig starostne meje kot glavnega pogoja za upravičenost do posebne podpore za mlade kmete s 40 na 45 let, če je to potrebno v skladu z analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (SWOT).
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.	(32) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšale konkurenčnost, trajnostnost in kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, zlasti v sektorjih živinoreje ter proizvodnje posebnih rastlin, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami ter v katerih drugi instrumenti niso primerni ali pa jih sploh ni. Države članice bi morale imeti možnost, da same izberejo, kateri sektorji bodo upravičeni do te podpore. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.
Obrazložitev
V nekaterih državah članicah se zdi, da brez vezane dohodkovne podpore kmetje zapuščajo sektorje živinoreje in proizvodnje posebnih rastlin ter prehajajo na ekonomsko najbolj donosne rastline, kot so žita ali ogrščica. Da bi spodbudili proizvodnjo posebnih rastlin in živinorejo ter pozitivno vplivali na zaposlovanje in okolje, se bo vezana dohodkovna podpora še naprej uporabljala, financiranje te podpore pa bi bilo treba povečati.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(37) Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.	(37) Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno, pri čemer se upoštevajo trenutno veljavne pravno formalizirane regije, ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39) Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.	(39) Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč, preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja, diverzifikacije in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.	(40) Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi ekonomskimi ali socialnimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.	(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba okrepiti medsebojno dopolnjevanje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Mladi kmetje in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.	(43) Mladi kmetje in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij in povečanje mikro in malih podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 45
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(45) Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti;, projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.	(45) Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; razvoj tradicionalnih lokalnih in regionalnih znamk; pilotni projekti; projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(45a) Da bi bili projekti, ki se začnejo v lokalnih skupnostih, učinkoviti in bi se dodeljena sredstva učinkovito uporabljala, bi morale države članice v finančnih pravilih določiti, da so izdatki za finančno in upravno poslovodenje operacij, ki jih lokalne podeželske skupnosti in drugi podobni lokalni akterji izvajajo za uresničevanje strategij iz člena 25(2)(c) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], priznani kot upravičeni za financiranje s sredstvi EU.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 45 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(45b) Za dejansko spodbujanje digitalizacije in inovacij, omogočanje poslovnega razvoja, socialne vključenosti in zaposlovanja na podeželju ter razvoj pametne in trajnostne oskrbe z energijo na podeželju bi države morale članice v okviru svojih strateških načrtov SKP oblikovati in izvajati strategije za pametne vasi. Za učinkovitejšo uporabo vseh strukturnih skladov, ki se nanašajo na podeželska območja (EKSRP, ESRR, ESS+ in ESPR), bi bilo treba to strategijo izvajati z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, kot je določeno v Uredbi (EU) ... [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi moralo biti vsaj 5 % sredstev EKSRP namenjenih finančni podpori EKSRP za strategije posodabljanja, vključno s strategijo za pametne vasi, kakor je določena v strateškem načrtu SKP države članice.
Obrazložitev
Pametne vasi bi morale biti v ospredju prihodnjega razvoja podeželja, zato bi bilo treba nameniti dovolj sredstev EKSRP razvoju in izvajanju strategij pametnih vasi v okviru strateških načrtov SKP držav članic. Za ta namen bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva iz drugih strukturnih skladov, saj bi s tem pomagali ohraniti vitalnost podeželja EU.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 46
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(46) V sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva je izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije opredeljena kot horizontalni cilj nove SKP. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilne vrste znanja in širili praktične rešitve. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako se bodo storitve svetovanja, raziskave in podeželske mreže dopolnjevale. Vsaka država članica ali po potrebi regija lahko financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pri čemer uporabi vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi.	(46) V sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva je izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije opredeljena kot horizontalni cilj nove SKP. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilne vrste znanja in širili praktične rešitve. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako se bodo storitve svetovanja, raziskave in podeželske mreže dopolnjevale. Vsaka država članica ali po potrebi regija, tudi regije, ki so bile pravno formalizirane in so trenutno v veljavi, lahko financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pri čemer uporabi vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi, in zagotovi financiranje za dostop do najnovejše tehnologije.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 48
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48) Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.	(48) Bistveno je poudariti, da bi bilo treba proces konvergence čim prej postopno končati, da bi se zagotovila poštena konkurenca med državami članicami in podprlo načelo enakosti na ravni celotne EU. Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni vrzel do povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(49a) Za kategorizacijo regij in območij na ravni Unije, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP, bi bilo treba določiti nepristranska merila. Zato mora določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/2066^1a. Za primerno podporo, zlasti pomoč zaostalim regijam in odpravo medregionalnih razlik znotraj posameznih držav članic, bi bilo treba uporabljati najnovejše razvrstitve in podatke.
	__________________
	^1a Uredba Komisije (EU) 2016/2066 z dne 21. novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 322, 13.8.2014, str. 1–61).
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52) Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.	(52) Glede na to, kako pomembno in nujno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije, doseganju zmanjšanja emisij CO2 za 45 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2010 in doseganju ničelnih neto emisij do leta 2050 ter uresničitvi skupnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 55
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(55) Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.	(55) Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP. Zaradi upoštevanja upravne strukture držav članic bi moral strateški načrt po potrebi vključevati regionalizirane ukrepe za razvoj podeželja.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 60
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(60) Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni na podlagi nacionalnega okvira, da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.	(60) Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela zasnove in izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni prek regionalnih programov intervencij v skladu z nacionalnim okvirom, da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, medtem ko bi morala opredelitev regij v državah članicah temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/2066.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 64
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(64) Glede na pomisleke v zvezi z upravnim bremenom v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v strateškem načrtu SKP posebno pozornost posvetiti tudi poenostavitvi.	(64) Glede na pomisleke v zvezi z upravnim bremenom v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v strateškem načrtu SKP posebno pozornost posvetiti tudi poenostavitvi na ravni Unije in držav članic. Komisija bi morala pomagati državam članicam, da jim ne bi bilo naloženo nesorazmerno upravno breme.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 71
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(71) EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.	(71) EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Skupni znesek za podporo iz EKSRP za tehnično pomoč bi bilo treba povečati na 5 % dodeljenih finančnih sredstev EKSRP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 73 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(73a) Računsko sodišče je v mnenju št. 7/2018 z dne 25. oktobra 2018 navedlo, da je za prehod na sistem, ki temelji na smotrnosti, treba opredeliti potrebe na podlagi trdnih dokazov, skupaj z zahtevo, da države članice zberejo zanesljive in primerljive statistične podatke. Jasne, specifične in količinsko opredeljene cilje EU, katerih doseganje je mogoče izmeriti, bi bilo treba podpreti s popolnoma razvitim sklopom smiselnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 75 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(75a) Kljub modelu izvajanja, ki temelji na smotrnosti, vključno z oceno, ki temelji na smotrnosti, bi bilo vseeno treba preverjati zakonitost in pravilnost odhodkov.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 92 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(92a) Otoške regije Evropske unije imajo pri izvajanju kmetijskih dejavnosti in razvoju podeželskih območij posebne težave. Primerno bi bilo opraviti oceno učinka skupne kmetijske politike na te regije, da bi se strateški načrti prilagodili glede na njihove posebnosti.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) strateških načrtih SKP, ki jih države članice pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;	(c) strateških načrtih SKP, ki jih države članice po potrebi skupaj z regijami pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.	2. Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabijo poglavje II naslova III ter členi 41, 43 in 60 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta²⁶.
__________________	__________________
²⁶ Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).	²⁶ Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) „preverjanje primernosti z vidika okolja in biotske raznovrstnosti“ pomeni strukturiran postopek za zagotavljanje učinkovite uporabe orodij za preprečevanje škodljivih vplivov izdatkov Unije in njihovih čim večjih koristi za stanje okolja in biotske raznovrstnosti EU, ki temelji na „skupnem okviru za prilagajanje proračuna EU na biotsko raznovrstnost“ in je v skladu z nacionalnimi pravili in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi;
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka j b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) „preverjanje primernosti z vidika podnebnih sprememb“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka j c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jc) „kmetovanje v mestih“ pomeni kmetijsko dejavnost na mestnem območju.
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:	1. Države članice po potrebi v sodelovanju z regijami v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo vsaj opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet ter mladi in novi kmet na naslednji podlagi:
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme;	(iii) „trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: trajno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva ter, kadar se tako odločijo države članice, vsaj pet let ni bilo obdelovano; na njem se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline, vključno z drevesno-poljedelskimi sistemi z grmičevjem in/ali drevesi, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo krme za živino;
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva:	(c) „upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva in zajema ustrezne pravice do uporabe:
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c – pododstavek 1 – točka ii – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	– za namene uporabe „upravičenega hektara“ za kmetovanje v mestih se površina, ki jo je treba upoštevati, izračuna na podlagi enakovredne površine, ki je potrebna, da se pridela povprečna letna količina zadevnih kmetijskih rastlin;
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;	(d) države članice opredelijo „prave kmete“ tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi nekaterih pogojev, kot sta preverjanje dohodkov ali vložek dela na kmetiji, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) „novi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:
	(i) pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da je „vodja kmetijskega gospodarstva“;
	(ii) ustrezno usposabljanje in/ali spretnosti.
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Iz opredelitve pojma „novi kmet“ so izključeni tisti, ki ustrezajo opredelitvi v točki (e);
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:	Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju proizvodnje hrane in na podeželskih območjih v skladu z ustreznimi cilji iz Pogodb ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;	(a) spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja trajnostno, decentralizirano ter dolgoročno prehransko varnost in varnost hrane, pri čemer se izogiba prekomerni proizvodnji;
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;	(b) krepitev skrbi za okolje, biotske raznovrstnosti in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.	(c) prizadevanje za uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest s poudarkom na prizadevanjih za primeren življenjski standard in preprečevanje odseljevanja s podeželja;
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) povečanje privlačnosti podeželskega okolja.
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;	(a) podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji, tako da se obrne trend izgub za kmete in upada kmetijskih struktur, izboljša dolgoročna prehranska varnost in zagotovi dobava visokokakovostne krme in hrane;
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) postopno doseganje popolne zunanje konvergence med državami članicami;
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;	(b) krepitev tržne usmerjenosti na različne trge, vključno z lokalnimi in regionalnimi, ter povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, širjenju trajnostnih oblik proizvodnje, tehnikah, orodjih in digitalizaciji ter izboljšanem dostopu do najsodobnejše tehnologije;
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;	(d) prispevanje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;	(e) spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja, varstva in izboljšanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;	(f) prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev, zlasti tal, ter ohranjanje habitatov in krajine;
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;	(g) izboljšanje generacijske pomladitve, privabljanje mladih in novih kmetov ter spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) podpiranje enakih možnosti na podeželskih območjih s posebnimi ukrepi za podpiranje in priznavanje dela žensk v poljedelstvu, živinoreji, rokodelstvu, turizmu ter lokalnih storitvah na podeželskih območjih;
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;	(h) spodbujanje dostojnega zaposlovanja, diverzifikacije dejavnosti, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) zmanjšanje revščine in izključenosti na podeželskih območjih;
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) izboljšanje osnovnih storitev in infrastrukture na podeželju;
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP.	2. Komisija in države članice za uresničevanje specifičnih ciljev zagotovijo čim večje olajšanje upravnega bremena podpore SKP.
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice lahko kazalnike izložkov in rezultatov iz Priloge I dopolnijo z njihovo podrobno razčlenitvijo, da jih prilagodijo posebnostim svojih strateških načrtov na nacionalni in regionalni ravni.
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi in po potrebi dodali novi kazalniki.	črtano
Obrazložitev
Kazalniki bi morali biti preprosti, sorazmerni in ustrezni za cilje SKP. Kazalniki doseženih rezultatov politike bi morali biti državam članicam znani od trenutka, ko je uredba sprejeta. Njihovo spreminjanje z delegiranimi akti ni stroškovno učinkovito niti ni v skladu z načelom subsidiarnosti.
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.	Države članice in po potrebi regije si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja. Regije lahko določijo intervencije iz poglavja IV v okviru regionalnih intervencijskih programov iz člena 95a.
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.	Države članice po potrebi v sodelovanju z regijami zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije.
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a
	Spodbujanje enakosti moških in žensk ter nediskriminacije
	Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem strateških načrtov SKP, tudi pri spremljanju, poročanju in vrednotenju, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk ter vključevanje vidika enakosti spolov. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo in izvajanjem strateških načrtov SKP. Med celotno pripravo in izvajanjem teh načrtov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 9 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9b
	Trajnostni razvoj
	Cilji strateških načrtov SKP se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, pri čemer Unija spodbuja cilj ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, kot določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem specifičnih ciljev SKP spodbujajo zahteve glede varstva okolja, učinkovita raba virov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotska raznovrstnost, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Intervencije se načrtujejo in izvajajo v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj, kot določa člen 208 PDEU.
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) podnebje in okolje;	(a) podnebje, biotska raznovrstnost in okolje;
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) spoštovanje socialnih pravic zaposlenih v kmetijstvu.
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice v skladu z glavnim ciljem standardov iz Priloge III na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne standarde za upravičence za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, pri čemer upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.	1. Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Ob upoštevanju tega cilja si v skladu z glavnim ciljem standardov iz Priloge III zlasti prizadevajo, da določijo minimalne standarde na nacionalni, regionalni in po potrebi podregionalni ravni za upravičence za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, pri čemer upoštevajo posebno stanje tal in podnebne razmere ter značilnosti zadevnih površin, kot so obstoječi sistemi kmetovanja, raba zemljišč, kolobarjenje, načini kmetovanja ter strukture kmetijskih gospodarstev.
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) vzpostavitev organizacij proizvajalcev in podpora za njihov razvoj.
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 – točka f b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) diverzifikacija kmetij in razvoj decentraliziranih prehrambnih in kmetijskih dobavnih verig.
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 4 – točka f c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fc) orodje za trajnostnost kmetij za hranila. Orodje bi moralo zagotavljati vsaj naslednje elemente in funkcije:
	a) Elementi
	– ustrezne informacije o kmetijah na podlagi LPIS in IAKS;
	– informacije, pridobljene pri vzorčenju tal, v primernem prostorskem in časovnem obsegu;
	– informacije o ustreznih praksah upravljanja, zgodovini zasaditve in ciljih glede pridelka;
	– označbe o pravnih omejitvah in zahtevah, upoštevnih za upravljanje hranil na kmetijskih gospodarstvih;
	– celotni bilančni presežek hranil.
	b) Funkcije
	– samodejno povezovanje podatkov iz različnih virov (LPIS in IAKS, podatki, ki jih ustvarijo kmetje, analize tal itn.) v čim večji meri, da se kmetje izognejo podvajanju vnašanja podatkov;
	– dovoljena dvosmerna komunikacija med plačilno agencijo/organi upravljanja in kmeti;
	– modularnost in možnost nadaljnje podpore trajnostnih ciljev (npr. upravljanje emisij, gospodarjenje z vodo);
	– spoštovanje načel interoperabilnosti, odprtosti in ponovne uporabe podatkov EU;
	– jamstva za varstvo in zasebnost podatkov v skladu z najboljšimi sodobnimi standardi.
Obrazložitev
Elemente in funkcije orodja za trajnostnost kmetij za hranila bi bilo treba vključiti v osnovni akt.
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, na naslednji način:	1. Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR.
(a) za vsaj 25 % za tranšo od 60 000 EUR do 75 000 EUR;
(b) za vsaj 50 % za tranšo od 75 000 EUR do 90 000 EUR;
(c) za vsaj 75 % za tranšo od 90 000 EUR do 100 000 EUR;
(d) za 100 % za znesek, ki presega 100 000 EUR.
Obrazložitev
Degresija/omejevanje neposrednih plačil vodi v nenavadne spodbude, ki ne podpirajo strukturnega razvoja kmetij. Degresija neposrednih plačil nad 60 000 EUR ne bi vplivala samo na izjemno velike enote, temveč tudi na srednje velike enote, ki želijo vlagati in rasti. Če bodo omejitve iz člena 15 uvedene, bi lahko ustvarile tudi spodbude za neprimerno razdelitev kmetij. Izračunavanje plač in povezanih prispevkov bi povzročilo upravno breme za kmete in države članice. Potrebna je torej poenostavitev.
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter	(a) plače, povezane s kmetijsko in povezanimi dejavnostmi, ki jih je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja.	(b) enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko in povezanimi dejavnostmi, ki jih izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja.
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice za izračun zneskov iz točk (a) in (b) uporabijo povprečne standardne plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.	Države članice za izračun zneskov iz točk (a) in (b) uporabijo dejanske stroške dela in plače, povezane s kmetijsko ali povezano dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Nobena ugodnost izogibanja zmanjšanju plačila se ne odobri kmetom, za katere je ugotovljeno, da so umetno ustvarili pogoje, da bi se izognili učinkom tega člena.
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem.	4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1.
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo prag za površino in nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se nevezana neposredna plačila uveljavljajo, presega ta prag za površino.	Države članice določijo prag za površino in nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se nevezana neposredna plačila uveljavljajo, presega ta prag za površino. . Za kmetovanje v mestih veljajo za ta prag posebne vrednosti.
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 4 – točka b a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) drugim kmetom, določenim na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki so v skladu z oceno potreb iz člena 96 ranljivejši ali ustreznejši za doseganje posebnih ciljev iz člena 6, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk v kmetijsko dejavnost kot merilu za določanje prednosti.
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.	Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska ali zneska na hektar, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, opredeljene glede na merila iz točke (d) člena 4(1), v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.	2. Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih in novih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ima obliko letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.	3. Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete se dodeli za največ 7 let v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar in se lahko izračuna na nacionalni ravni ali glede na ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2).
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Države članice lahko sprejmejo posebne določbe v zvezi z mladimi kmeti, ki so včlanjeni v organizacije proizvajalcev ali zadruge, da ob pristopu k tem subjektom ne bi izgubili podpore iz tega člena.
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Naslov 3 – poglavje 2 – oddelek 2 – pododdelek 4 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sheme za podnebje in okolje	Sheme za podnebje, biotsko raznovrstnost in okolje
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo prave kmete, ki prevzamejo obveznosti, da bodo na upravičenih hektarih uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.	2. Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo prave kmete, ki prevzamejo obveznosti, da bodo na upravičenih hektarih uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, raznovrstnost prosto živečih vrst in kmetijsko raznovrstnost in okolje.
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.	3. Države članice za namene zagotavljanja podpore v skladu s tem členom po potrebi v sodelovanju z regijami pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).	črtano
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65.	7. Države članice po potrebi v sodelovanju z regijami zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65.
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o ekoshemah.	črtano
Obrazložitev
Vsa potrebna pravila bi bilo treba določiti v osnovni uredbi. To je pomembno, ker je treba odločitve o teh vprašanjih sprejeti na ravni Sveta in Parlamenta. Poleg tega morajo biti pri pripravljanju strateških načrtov SKP znani vsi ustrezni predpisi EU.
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1 – točka a – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh;	(i) ohranjanje tal, vključno z izboljšanjem zmogljivosti tal, da zadržujejo vodo, in povečanjem vsebnosti ogljika v tleh;
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;	(b) storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam;
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) promocija, obveščanje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji trgov;	(f) promocija, obveščanje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti, vključno s proizvodnjo kmetijskih proizvodov z lokalnimi in regionalnimi značilnostmi ter dejavnostmi, povezanimi s kmetovanjem, kot sta kmečki turizem in gozdarstvo;
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) naložbe;	(d) naložbe, zlasti v podeželsko infrastrukturo;
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;	(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, novih kmetov, zagon podeželskih podjetij in povečanje mikro in malih podeželskih podjetij;
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) podpora ženskam na podeželskih območjih;
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – točka h a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) razvoj strategije za pametne vasi;
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Člen 67 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) gorska in druga območja, ki so v slabšem položaju zaradi višin, strmin, nerodovitnosti tal, podnebja ali drugih dejavnikov.
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Člen 67 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. odročna ali razmeroma nedostopna območja
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:	Države članice pripravijo neizčrpni seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:
Obrazložitev
Težko bo pripraviti izčrpen seznam neupravičenih naložb. Ali bo vsaka naložba, ki ne bo na seznamu, sprejemljiva? Bolj smiselno bi bilo pripraviti usmerjevalni seznam neupravičenih naložb.
Predlog spremembe 107 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) nakup zemljišča, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;	(c) nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevno operacijo, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih ali novih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;
Predlog spremembe 108 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) naložbe v osnovne storitve na podeželskih območjih;	(b) naložbe v osnovne javne in zasebne storitve na podeželskih območjih, vključno z digitalizacijo;
Predlog spremembe 109 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) naložbe, podprte s strategijami lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, opredeljenimi v členu 26 [uredbe o skupnih določbah].
Predlog spremembe 110 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) naložbe mladih kmetov.
Predlog spremembe 111 Predlog uredbe Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) kmetijske naložbe na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.
Predlog spremembe 112 Predlog uredbe Člen 69 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij	vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, novih kmetov, programi zgodnje upokojitve, zagon podeželskih podjetij in povečanje mikro in malih podeželskih podjetij
Predlog spremembe 113 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.	1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, novih kmetov, programov zgodnje upokojitve, zagon podeželskih podjetij in povečanje mikro in malih podeželskih podjetij, ki ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6.
Predlog spremembe 114 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 2 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) vzpostavitvi gospodarstev novih kmetov;
Predlog spremembe 115 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 2 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) države članice lahko sprejmejo posebne določbe za mlade kmete, ki se včlanijo v organizacije proizvajalcev ali zadružne strukture, da ne bi izgubili pomoči za vzpostavitev gospodarstva. Te določbe morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti in opredeliti sodelovanje mladega kmeta v organizaciji proizvajalcev ali zadružni strukturi.
Predlog spremembe 116 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev;	(b) zagonu podeželskih podjetij in povečanju mikro in malih podjetij, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom, biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom, turizmom in drugimi sektorji na podeželskih območjih ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev;
Predlog spremembe 117 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru strategij lokalnega razvoja.	(c) zagonu podjetij in povečanju mikro in malih podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru strategij lokalnega razvoja s strani kmetov za diverzifikacijo njihovih dejavnosti ter mikro in malih podjetij in fizičnih oseb na podeželskih območjih.
Predlog spremembe 118 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 2 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) programi zgodnje upokojitve za kmete.
Obrazložitev
Države članice bi morale imeti možnost odobriti podporo v okviru teh intervencij tudi za programe zgodnje upokojitve za kmete, ki predajajo svoja kmetijska gospodarstva mladim kmetom, da bi pospešili proces generacijske pomladitve kmetov.
Predlog spremembe 119 Predlog uredbe Člen 69 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice lahko odobrijo do 1/3 zneska iz prejšnje točke za programe zgodnje upokojitve za kmete, kot je dalje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Obrazložitev
Države članice bi morale imeti za hitrejšo generacijsko pomladitev možnost vzpostaviti programe zgodnje upokojitve, ki bi se delno financirali iz finančne podpore za mlade kmete.
Predlog spremembe 120 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.	1. Države članice lahko odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.
Predlog spremembe 121 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij, da bi spodbujale instrumente za obvladovanje tveganj, ki pravim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.	2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij, da bi spodbujale instrumente za obvladovanje tveganj, ki pravim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati nepredvidena dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.
Predlog spremembe 122 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 4 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) javna sredstva se za zavarovalno premijo dodelijo le, če se upravičenec zaveže, da bo z blažilnimi ukrepi čim bolj zmanjšal tveganje (izpostavljenost tveganju).
Predlog spremembe 123 Predlog uredbe Člen 70 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub v višini najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.	5. Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le, če so bili sprejeti ukrepi za ublažitev ali čim večje zmanjšanje tveganja, za kritje izgub v višini najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.
Predlog spremembe 124 Predlog uredbe Člen 72 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 72a
	Razvoj strategije za pametne vasi
	1. Države članice pripravijo in izvajajo strategijo za pametne vasi v okviru svojih strateških načrtov SKP, da bi spodbudile digitalizacijo in inovacije, razvoj podjetij, socialno vključevanje in zaposlovanje na podeželskih območjih, ter pri tem upoštevajo vrste intervencij iz točk (a), (b), (d), (e), (g) in (h) člena 64 ter elemente, ki zagotavljajo posodabljanje in strategije iz člena 102.
	2. Države članice bi morale poleg vrst intervencij iz prejšnje točke zlasti upoštevati ukrepe, ki obravnavajo ta vprašanja na podeželskih območjih:
	a) digitalizacijo podeželskega gospodarstva;
	b) precizno kmetijstvo;
	c) razvoj digitalnih platform;
	d) podeželsko mobilnost;
	e) socialne inovacije;
	f) razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni in podpiranje razvoja energetskih zadrug.
	3. Države članice posebej upoštevajo usklajevanje med EKSRP in drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot je določeno v točki (iii) člena 98(d).
	4. Države članice lahko vključijo svoje strategije za pametne vasi v celovite strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 25(c) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
Obrazložitev
Pametne vasi bi morale biti v ospredju prihodnjega razvoja podeželja, zato bi bilo treba nameniti dovolj sredstev EKSRP razvoju in izvajanju strategij pametnih vasi v okviru strateških načrtov SKP držav članic. Za ta namen bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva iz drugih strukturnih skladov, saj bi s tem pomagali ohraniti vitalnost podeželja EU.
Predlog spremembe 125 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ upravljanja strateškega načrta SKP ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, sodelovanje ter izmenjava znanja in informiranje, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.	Nacionalni in po potrebi regionalni organ upravljanja strateškega načrta SKP ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov, zagon podeželskih podjetij in povečanje mikro in malih podeželskih podjetij, sodelovanje, izmenjava znanja in informiranje ter posebni ukrepi za ženske na podeželju, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij. Upravičenci bodo izbrani na podlagi razpisov za zbiranje predlogov z uporabo učinkovitih ekonomskih, socialnih in okoljskih meril.
Predlog spremembe 126 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organi upravljanja pri izbiri operacij preverjajo primernost načrtovanih intervencij z vidika podnebja, okolja in biotske raznovrstnosti.
Predlog spremembe 127 Predlog uredbe Člen 73 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Merila za izbor se ne smejo opredeliti za operacije, ki so prejele pečat odličnosti v okviru programa Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa ali so bile izbrane v okviru programa Life+, pod pogojem, da so skladne s strateškim načrtom SKP.	4. Merila za izbor se ne smejo opredeliti za operacije, ki so bile izbrane v okviru programa Life+, pod pogojem, da so skladne s strateškim načrtom SKP.
Predlog spremembe 128 Predlog uredbe Člen 75
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[...]	črtano
Predlog spremembe 129 Predlog uredbe Člen 83 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 78 811 milijonov EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027³⁸.	1. Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 96 712 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027³⁸.
_________________	_________________
³⁸ Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2018) 322 final.	³⁸ Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2018) 322 final.
Predlog spremembe 130 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V strateških načrtih SKP je določena enotna stopnja prispevka EKSRP, ki velja za vse intervencije.	1. V strateških načrtih SKP je določena stopnja prispevka EKSRP za podporo vseh intervencij v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2016/2066.
Predlog spremembe 131 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Sredstva iz EKSRP se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:
	(a) manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca je nižji od 75 % povprečnega BDP EU-27 („manj razvite regije“);
	(b) regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 („regije v prehodu“);
	(c) bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP EU-27 („bolj razvite regije“).
Predlog spremembe 132 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016 ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2016/2066, na podlagi podatkov, ki jih izračunajo in posredujejo države članice, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.
Predlog spremembe 133 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) 70 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;	(a) 85 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;
Predlog spremembe 134 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) 70 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;	(b) 85 % za manj razvite regije;
Predlog spremembe 135 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) 65 % upravičenih odhodkov za plačila iz člena 66;	(c) 65 % za regije v prehodu;
Predlog spremembe 136 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) 43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.	(d) 50 % za bolj razvite regije.
Predlog spremembe 137 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Brez poseganja v prvi pododstavek najvišja stopnja prispevka EKSRP za območja, ki so upravičena do plačil v skladu s členom 66 in niso zajeta v točkah (a), (b) in (c), znaša 65 % upravičenih izdatkov.
Predlog spremembe 138 Predlog uredbe Člen 85 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) 80 % za upravljavske obveznosti iz člena 65 te uredbe, za plačila iz člena 67 te uredbe, za neproduktivne naložbe iz člena 68 te uredbe, za podporo evropskemu inovacijskemu partnerstvu iz člena 71 te uredbe in za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];	(a) 85 % za upravljavske obveznosti iz člena 65 te uredbe, za plačila iz člena 67 te uredbe, za neproduktivne naložbe iz člena 68 te uredbe, za podporo evropskemu inovacijskemu partnerstvu iz člena 71 te uredbe in za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];
Predlog spremembe 139 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].	1. Najmanj 10 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].
Predlog spremembe 140 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za elemente, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz člena 102(e) in strategije iz člena 102(b).
Obrazložitev
5 % prispevka EKSRP bi bilo treba nameniti za strategije, s katerimi se bodo zagotovile posodobitev agroživilskega sektorja in strategije za pametne vasi.
Predlog spremembe 141 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.	Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za vse vrste intervencij za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe.
Obrazložitev
Podpora za območja z naravnimi omejitvami je izključena iz predloga za prispevek EKSRP, namenjen intervencijam za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev. Ta izključitev ni sprejemljiva. Program za razvoj podeželja omogoča plačila kmetom na območjih, kjer se na primer spopadajo s težkimi podnebnimi pogoji. Plačila zmanjšujejo tveganja, povezana z opuščanjem zemljišč, dezertifikacijo, izgubo biotske raznovrstnosti in izgubo dragocenih podeželskih območij. Določitev območij temelji na merilih, določenih v zakonodaji o razvoju podeželja.
Predlog spremembe 142 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Največ 4 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 112.	Največ 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 112.
Obrazložitev
Zaradi povečanega števila obveznosti za kmetijske svetovalne storitve bi bilo treba povečati prispevek za tehnično pomoč.
Predlog spremembe 143 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 4 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:	4. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih in novih kmetov ter spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:
Predlog spremembe 144 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 4 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) Brez poseganja v prvi pododstavek države članice ne smejo dodeliti sredstev za mlade kmete, ki so nižja od povprečnih letnih sredstev, ki so jih dodelile za ta namen v obdobju 2014–2020.
Predlog spremembe 145 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Vsaj 70 % zneskov, določenih v Prilogi VII, je treba nameniti osnovni dohodkovni podpori za trajnostnost iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.
Predlog spremembe 146 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 5 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.	črtano
Predlog spremembe 147 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 5 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.	Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 4 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 16 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja II naslova III.
Predlog spremembe 148 Predlog uredbe Člen 86 – odstavek 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. Z dodeljenimi sredstvi EKSRP se zagotovi poseben dodatni znesek na redko poseljenih podeželskih območjih.
Predlog spremembe 149 Predlog uredbe Člen 88 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo. Za vsako intervencijo je zmnožek načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in načrtovanih izložkov enak tem dodeljenim finančnim sredstvom.	1. Države članice in po potrebi regije v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo. Za vsako intervencijo je zmnožek načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in načrtovanih izložkov enak tem dodeljenim finančnim sredstvom.
Predlog spremembe 150 Predlog uredbe Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev:	Države članice in po potrebi regije se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odločijo za prerazporeditev:
Predlog spremembe 151 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.	Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, po potrebi skupaj z regijami pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.
Predlog spremembe 152 Predlog uredbe Člen 91 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.	Države članice in po potrebi regije na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.
Predlog spremembe 153 Predlog uredbe Člen 93 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.	Vsaka država članica po potrebi v sodelovanju z regijami za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.
Predlog spremembe 154 Predlog uredbe Člen 93 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.	Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo in izvedejona regionalni ravni z regionalnimi intervencijskimi programi, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost s strateškimi načrti SKP.
Predlog spremembe 155 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.	(c) ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.
Predlog spremembe 156 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) lokalne akcijske skupine ali druge podregionalne agencije za razvoj, ki lahko razporejajo sredstva v okviru intervencije LEADER.
Predlog spremembe 157 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.	Države članice navedene partnerje enakopravno vključijo v pripravo in izvajanje strateških načrtov SKP.
Predlog spremembe 158 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Organizacija in izvajanje partnerstva se opravljata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014.
Predlog spremembe 159 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija vzpostavi kontaktno točko za partnerje, prek katere se lahko ti neposredno obračajo na Komisijo.
Predlog spremembe 160 Predlog uredbe Člen 94 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Države članice zagotovijo ustrezno finančno poslovodenje ter uspešno in učinkovito uporabo sredstev EU. Preprečujejo vsakršne nepravilnosti in neučinkovito uporabo teh sredstev. Države članice in Komisija skupaj branijo finančne interese EU ter zagotavljajo spoštovanje zakonov o preprečevanju navzkrižja interesov. Sprejmejo ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov.
Predlog spremembe 161 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) opis intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih intervencij in intervencij za razvoj podeželja, določenih v strategiji;	(d) opis intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih intervencij in intervencij za razvoj podeželja, določenih v strategiji, ter v primeru regionaliziranega upravljanja in izvajanja neposredno sklicevanje na neločljivo povezan regionalni intervencijski program iz točke (f) člena 95(2);
Predlog spremembe 162 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) ciljni in finančni načrt;	(e) ciljni in finančni načrt, ki po potrebi vključuje finančne cilje in načrte iz regionalnih intervencijskih programov;
Predlog spremembe 163 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) opis elementov, povezanih s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnega bremena za končne upravičence.	(h) sklop ukrepov, povezanih s poenostavitvijo, prožnostjo programa financiranja in zmanjšanjem upravnega bremena za končne upravičence.
Predlog spremembe 164 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 1 – točka h a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) opis strukture izvajanja programa za razvoj podeželja, vključno s prenosom odločanja o podrobnostih na lokalne akcijske skupine ali druge podregionalne agencije za razvoj, ki so pooblaščene za razporejanje sredstev v okviru intervencije LEADER.
Predlog spremembe 165 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) Prilogo III o posvetovanju s partnerji;	(c) Prilogo III o posvetovanju s partnerji in dokumentacijo o pripombah, ki so jih predložili partnerji, ter o tem, ali in kako je te pripombe upošteval organ upravljanja;
Predlog spremembe 166 Predlog uredbe Člen 95 – odstavek 2 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) Prilogo VI o regionalnih intervencijskih programih.
Predlog spremembe 167 Predlog uredbe Člen 95 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 95a
	Regionalni intervencijski programi
	Vsak regionalni intervencijski program vsebuje vsaj te oddelke:
	(a) povzetek analize SWOT;
	(b) povzetek ocene potreb;
	(c) intervencijsko strategijo;
	(d) operativni opis intervencij, ki se upravljajo in izvajajo na regionalni ravni v skladu z nacionalnim strateškim načrtom iz člena 99. Vsaka intervencija, določena v strategiji v točki (c) člena 95, vsebuje zlasti te elemente:
	i. opis pomoči;
	ii. pogoje za upravičenost;
	iii. stopnjo podpore;
	iv. izračun enotnega zneska podpore;
	v. finančni načrt;
	vi. kazalnike rezultatov;
	vii. cilje;
	viii. poročilo o doseganju ciljev;
	(e) večletni finančni okvir;
	(f) opis sistema upravljanja in usklajevanja.
Predlog spremembe 168 Predlog uredbe Člen 96 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) analizo samopreskrbe držav članic s kmetijskimi proizvodi;
Predlog spremembe 169 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) v zvezi s specifičnim ciljem „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1) se predstavi pregled intervencij in posebnih pogojev v zvezi s strateškim načrtom SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 22(4), členih 27 in 69 ter členu 71(7). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 27 in 69 sklicujejo zlasti na člen 86(5). V pregledu je pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;	(c) v zvezi s specifičnim ciljem „privabljanje mladih in novih kmetov ter spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1) se predstavi pregled intervencij in posebnih pogojev v zvezi s strateškim načrtom SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 22(4), členih 27 in 69 ter členu 71(7). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 27 in 69 sklicujejo zlasti na člen 86(5). V pregledu je pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;
Predlog spremembe 170 Predlog uredbe Člen 97 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na ukrep in na sklad.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 171 Predlog uredbe Člen 102 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.	(b) strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju, pametnih vasi, ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.
Predlog spremembe 172 Predlog uredbe Člen 103 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Priloga III k strateškemu načrtu SKP iz točke (c) člena 95(2) vsebuje izide posvetovanja med partnerji in kratek opis načina izvedbe posvetovanja.	3. Priloga III k strateškemu načrtu SKP iz točke (c) člena 95(2) vsebuje izide posvetovanja med partnerji in kratek opis načina izvedbe posvetovanja. Vsebuje tudi dokumentacijo o pripombah, ki so jih predložili partnerji, ter o tem, ali in kako je te pripombe upošteval organ upravljanja, skupaj z utemeljitvijo.
Predlog spremembe 173 Predlog uredbe Člen 103 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Priloga VI k strateškemu načrtu SKP iz točke (f) člena 95(2) vključuje regionalne intervencijske programe iz člena 95a.
Predlog spremembe 174 Predlog uredbe Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice naslovi pripombe.	Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice in po potrebi regionalne organe upravljanja naslovi pripombe.
Predlog spremembe 175 Predlog uredbe Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt.	Komisija državi članici zagotovi seznam posebnih informacij, potrebnih za presojo odobritve načrta. Država članica in po potrebi regije Komisiji zagotovijo vse zahtevane dodatne informacije in po potrebi popravijo predlagani načrt. Če Komisija ugotovi, da država članica ni zagotovila dovolj informacij, to odločitev obrazloži.
Obrazložitev
Okvir, ki je podlaga za oceno Komisije o odobritvi strateških načrtov SKP (kontrolni seznam), bi moral biti na voljo državam članicam za lažje načrtovanje in odobritev. Pojasniti bi bilo treba vsebino izraza „vse potrebne dodatne informacije“ in Komisija bi morala biti odgovorna, da državi članici obrazloži, zakaj meni, da predložene informacije ne zadostujejo.
Predlog spremembe 176 Predlog uredbe Člen 106 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].	4. Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, finančnimi pravili EU, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].
Predlog spremembe 177 Predlog uredbe Člen 107 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP.	1. Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP; po potrebi lahko tudi regionalni organi upravljanja Komisiji predložijo zahteve za spremembo regionalnih intervencijskih programov iz člena 95a.
Predlog spremembe 178 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice za svoje strateške načrte SKP imenujejo organ upravljanja.	Države članice za svoje strateške načrte SKP imenujejo organ upravljanja in regionalni organ upravljanja za vsak regionalni intervencijski program, po potrebi v okviru nacionalnih strateških načrtov. V tem primeru nacionalni organ upravljanja določi nacionalni organ usklajevanja za EKSRP, ki bo zagotavljal enotno uporabo pravil Evropske unije in skladnost z elementi strateškega načrta, določenimi na nacionalni ravni v skladu z drugim pododstavkom člena 93.
Predlog spremembe 179 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.	Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organi upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 180 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavlja:	2. Organi upravljanja so odgovorni za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavljajo:
Predlog spremembe 181 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Država članica ali organ upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.	3. Država članica ali organi upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenujejo enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi in organizacijami, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.
Predlog spremembe 182 Predlog uredbe Člen 110 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.	4. Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je pristojni organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Pristojni organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.
Predlog spremembe 183 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).	Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje), regije pa po potrebi ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja regionalnih intervencijskih programov (v nadaljnjem besedilu: regionalni odbor za spremljanje).
Predlog spremembe 184 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP.	Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP in po potrebi regionalnih intervencijskih programov.
Predlog spremembe 185 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica na spletu objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, ki jih deli z odborom za spremljanje.	Država članica in po potrebi regije na spletu objavijo poslovnik odborov za spremljanje ter vse podatke in informacije, ki jih delijo z odbori za spremljanje.
Predlog spremembe 186 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člani v odboru za spremljanje so tudi predstavniki nacionalne mreže lokalnih akcijskih skupin ali drugih podregionalnih agencij za razvoj, ki razporejajo sredstva v okviru intervencije LEADER.
Predlog spremembe 187 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).	O sestavi odborov za spremljanje odločijo država članica in po potrebi regije ter zagotovijo, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).
Predlog spremembe 188 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.	Vsak član odborov za spremljanje ima en glas.
Predlog spremembe 189 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu.	Država članica in po potrebi regije objavijo seznam članov odbora za spremljanje na spletu.
Predlog spremembe 190 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Odbor za spremljanje preverja zlasti:	3. Odbor za spremljanje lahko glede na svoje območje delovanja preverja zlasti:
Predlog spremembe 191 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;	(a) napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP in po potrebi regionalnih intervencijskih programov ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;
Predlog spremembe 192 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za reševanje teh vprašanj;	(b) morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP in po potrebi regionalnih intervencijskih programov, ter ukrepe, sprejete za reševanje teh vprašanj;
Predlog spremembe 193 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 4 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Odbor za spremljanje izda mnenje o:	4. Odbor za spremljanje glede na svoje območje delovanja izda mnenje o:
Predlog spremembe 194 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) osnutku strateškega načrta SKP;	(a) osnutku strateškega načrta SKP, po potrebi vključno s Prilogo VI o regionalnih intervencijskih programih;
Predlog spremembe 195 Predlog uredbe Člen 111 – odstavek 4 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP.	(e) vseh predlogih organov upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP in po potrebi regionalnih intervencijskih programov.
Predlog spremembe 196 Predlog uredbe Člen 112 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. EKSRP lahko na pobudo države članice podpira ukrepe, potrebne za dejansko upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP, vključno z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež SKP iz člena 113(1). Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.	1. EKSRP lahko na pobudo države članice in po potrebi regij podpira ukrepe, potrebne za dejansko upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP, tudi za lokalne akcijske spine in vključno z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež SKP iz člena 113(1). Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 197 Predlog uredbe Člen 113 – odstavek 3 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) podpirati krepitev zmogljivosti lokalnih akcijskih skupin ter uslužbencev organov upravljanja in plačilnih agencij, pristojnih za odnose z lokalnimi akcijskimi skupinami; in podpirati medregionalno in nadnacionalno sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami, vključno s skupinami v državah kandidatkah za pristop k Uniji, pridruženih ali sosednjih državah.
Predlog spremembe 198 Predlog uredbe Člen 115 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vzpostavijo okvir smotrnosti, ki omogoča poročanje, spremljanje in ocenjevanje smotrnosti strateškega načrta SKP med njegovim izvajanjem.	1. Države članice in v primeru regionalnih intervencijskih programov, vzpostavljenih v skladu s členom 95, regionalni organi upravljanja vzpostavijo okvir smotrnosti za poročanje, spremljanje in ocenjevanje smotrnosti strateškega načrta SKP med njegovim izvajanjem.
Predlog spremembe 199 Predlog uredbe Člen 115 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) vsebino strateških načrtov SKP,	(a) vsebino osnutkov strateških načrtov SKP, po potrebi vključno z regionalnimi intervencijskimi programi;
Predlog spremembe 200 Predlog uredbe Člen 118 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine organu upravljanja ali drugim organom, pooblaščenim za izvajanje njegovih funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje strateškega načrta SKP.	Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine organom upravljanja ali drugim organom, pooblaščenim za izvajanje njegovih funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 201 Predlog uredbe Člen 119 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.	Organi upravljanja in odbori za spremljanje spremljajo izvajanje strateškega načrta SKP in po potrebi regionalnih intervencijskih programov ter napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.
Predlog spremembe 202 Predlog uredbe Člen 122 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice vsako leto organizirajo letno pregledovalno sejo s Komisijo, in sicer seji predsedujejo skupaj ali ji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi letnega poročila o smotrnosti.	1. Države članice in po potrebi regije vsako leto organizirajo letno pregledovalno sejo s Komisijo, in sicer seji predsedujejo skupaj ali ji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi letnega poročila o smotrnosti.
Predlog spremembe 203 Predlog uredbe Člen 125 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.	1. Države članice in po potrebi regije opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.
Predlog spremembe 204 Predlog uredbe Člen 125 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Predhodno ocenjevanje se izvaja na odgovornost organa, odgovornega za pripravo dokumentov strateškega načrta SKP.	2. Predhodno ocenjevanje se izvaja na odgovornost organov, odgovornih za pripravo dokumentov strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 205 Predlog uredbe Člen 125 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prispevek strateškega načrta SKP k specifičnim ciljem SKP, pri tem pa se upoštevajo nacionalne in regionalne potrebe ter razvojni potencial in izkušnje iz izvajanja SKP v prejšnjih programskih obdobjih;	(a) prispevek strateškega načrta SKP k specifičnim ciljem SKP, pri tem pa se poleg nacionalnih upoštevajo tudi regionalne potrebe in potreba, da se podeželskim območjem pomaga izkoristiti njihov razvojni potencial, ter izkušnje iz izvajanja SKP v prejšnjih programskih obdobjih;
Predlog spremembe 206 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice izvajajo ocene strateških načrtov SKP za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti Unije ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP iz člena 5 in člena 6(1).	1. Države članice in po potrebi regije izvajajo ocene strateških načrtov SKP, po potrebi tudi regionalnih intervencijskih programov, za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti Unije ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP iz člena 5 in člena 6(1).
Predlog spremembe 207 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.	2. Države članice in po potrebi regije ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.
Predlog spremembe 208 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje.	3. Države članice in po potrebi regije zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje.
Predlog spremembe 209 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice so odgovorne za ocenjevanje ustreznosti intervencij strateškega načrta SKP za namene doseganja specifičnih ciljev iz člena 6(1).	4. Države članice in po potrebi regije so odgovorne za ocenjevanje ustreznosti intervencij strateškega načrta SKP za namene doseganja specifičnih ciljev iz člena 6(1).
Predlog spremembe 210 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Države članice pripravijo načrt ocenjevanja in v njem navedejo načrtovane dejavnosti ocenjevanja v obdobju izvajanja.	5. Države članice in po potrebi regije pripravijo načrt ocenjevanja in v njem navedejo načrtovane dejavnosti ocenjevanja v obdobju izvajanja.
Predlog spremembe 211 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Države članice predložijo načrt ocenjevanja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju strateškega načrta SKP.	6. Države članice in po potrebi regije predložijo načrt ocenjevanja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju strateškega načrta SKP.
Predlog spremembe 212 Predlog uredbe Člen 126 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Organ upravljanja je odgovoren za dokončanje celovitega ocenjevanja strateškega načrta SKP do 31. decembra 2031.	7. Organi upravljanja so odgovorni za dokončanje celovitega ocenjevanja strateškega načrta SKP do 31. decembra 2031.
Predlog spremembe 213 Predlog uredbe Člen 141 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 141a
	Poročila
	Evropska komisija najpozneje do 31. decembra 2025 predloži poročilo o učinku, ki ga je imela skupna kmetijska politika na ločene otoške regije iz člena 135. Poročilu priloži predloge za prilagoditev strateških načrtov, da bi se upoštevale posebnosti teh območij in izboljšali pričakovani rezultati v skladu s cilji iz člena 6(1).
Predlog spremembe 214 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva	R.3 Precizno kmetijstvo: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo ustrezno podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva, s katero se zmanjšata odvisnost od surovin in uporaba virov
Predlog spremembe 215 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R.6a Ohranjanje in povečevanje števila kmetov: število upravičencev SKP
Predlog spremembe 216 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo	R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v podprtih skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ukrepih sodelovanja za souporabo opreme, npr. za diverzifikacijo posevkov, potrebnih za kolobarjenje, vključno s stročnicami
Predlog spremembe 217 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih	I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih, večja odpornost na poplave
Predlog spremembe 218 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	I.13a Izgradnja površinskega sloja in večja odpornost tal proti skrajnim vremenskim razmeram, spodbujanje vlaženja: Odstotek humusa v površinskem sloju
Predlog spremembe 219 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.18: Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal	R. 18 Izboljšanje tal in njihova večja odpornost proti skrajnim vremenskim razmeram: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal, kot je navedeno v prostovoljnih smernicah FAO za prakse trajnostnega upravljanja tal
Predlog spremembe 220 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R.18a Zdravje tal: številčnost in raznolikost živih organizmov v tleh
Predlog spremembe 221 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R. 24a Varstvo tal: delež ornih zemljišč za vmesne posevke in mešano pridelavo s stročnicami; delež ornih zemljišč za kolobarjenje, tudi s stročnicami
Predlog spremembe 222 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.20 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	I.20a Indeks opraševalcev, vključno s čebelami in metulji
Obrazložitev
Pospešiti in prednostno obravnavati je treba tekoče tehnične dejavnosti v zvezi z oblikovanjem indeksa za opraševalce. Populacije divjih opraševalcev so se v zadnjih desetletjih hitro zmanjševale, kar je začelo puščati posledice na kmetijski proizvodnji. Nujno je treba dati prednost oblikovanju novih kazalnikov na tem področju, ki morajo biti pripravljeni do leta 2021.
Predlog spremembe 223 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.26: Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev	R.26: Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev v skladu z zahtevami strategije EU za biotsko raznovrstnost
Predlog spremembe 224 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R. 26a Spodbujanje biotske raznovrstnosti na kmetijah: delež zemljišč na kmetijskih območjih, ki se uporablja za neproizvodne namene (DKOP 9) brez pesticidov
Predlog spremembe 225 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti	R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti, ki vključuje tako divje kot domače vrste, v skladu z zahtevami strategije EU za biotsko raznovrstnost
Predlog spremembe 226 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R. 27a Podpiranje trajnostne uporabe biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin: delež kmetijske površine v uporabi EU, kjer se izvaja kolobarjenje
Predlog spremembe 227 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami	R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti in zelene infrastrukture, vključno z drevesi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami in drevesi
Predlog spremembe 228 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 1 – Specifični cilji EU – vrstica 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih	Privabljanje mladih in novih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih
Predlog spremembe 229 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
I.21 Privabljanje mladih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov	I.21 Privabljanje mladih in novih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov
Predlog spremembe 230 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R. 30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP	R. 30 Število mladih in novih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP
Predlog spremembe 231 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.26 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	I.26a Trajnostna uporaba veterinarskih proizvodov v živinoreji: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo hrane
Obrazložitev
Veterinarski proizvodi so lahko nevarni tudi za zdravje in okolje, zato je treba pri teh proizvodih upoštevati enaka pravila in previdnostne ukrepe kot pri pesticidih. Dodatne informacije so na voljo na tej povezavi: https://www.unaf-apiculture.info/IMG/pdf/rapport_pesticideselevageabeilles_vf_final_112018.pdf.
Predlog spremembe 232 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 2 – Kazalniki učinka – I.27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov**	I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje uporabe in odvisnosti od pesticidov**
Predlog spremembe 233 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.36 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	R. 36a Trajnostna uporaba veterinarskih proizvodov: zmanjšana prodaja antibiotikov, manjši delež glav velike živine, ki jo zajemajo podprti ukrepi za omejitev uporabe veterinarskih proizvodov
Predlog spremembe 234 Predlog uredbe Priloga I – stolpec 3 – Kazalniki rezultatov – R.37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov	R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in zmanjšujejo uporabo in odvisnost od pesticidov
Predlog spremembe 235 Predlog uredbe Priloga III – stolpec 4 – Zahteve in standardi – vrstica 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov	Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov brez uporabe agrokemičnih sredstev
Obrazložitev
Varovalni pasovi so učinkoviti za zmanjševanje onesnaženja vodotokov, vendar se lahko za spodbujanje biotske raznovrstnosti uporabljajo le, če je prepovedana uporaba pesticidov.
Predlog spremembe 236 Predlog uredbe Priloga III – stolpec 5 – Glavni cilj standarda – vrstica 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem	Varstvo rečnih tokov in vodnih vrst ali ekosistemov pred onesnaževanjem, toksičnostjo in odtekanjem
Predlog spremembe 237 Predlog uredbe Priloga III – stolpec 4 – Zahteve in standardi – vrstica 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila	Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za nadzor nad vsemi kmetijskimi surovinami in orodji za spremljanje življenja v tleh in njihovega vlaženja
Predlog spremembe 238 Predlog uredbe Priloga III – stolpec 4 – Zahteve in standardi – vrstica 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona	Upravljanje obdelave za preprečevanje degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona, in zagotavljanje sposobnosti tal, da zadržujejo vodo
Predlog spremembe 239 Predlog uredbe Priloga III – stolpec 5 – Glavni cilj standarda – vrstica 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih	Minimalne zahteve za upravljanje zemljišča glede na sposobnost tal, da zadržujejo vodo, ter glede na pogostost suše in posebnih pogojev območja
Predlog spremembe 240 Predlog uredbe Priloga X – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
NAJNIŽJI REZERVIRANI ZNESKI ZA CILJ „PRIVABLJANJE MLADIH KMETOV IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETIJ“ IZ ČLENA 86(5)	NAJNIŽJI REZERVIRANI ZNESKI ZA CILJ „PRIVABLJANJE MLADIH IN NOVIH KMETOV IN SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETIJ“ IZ ČLENA 86(5)
Predlog spremembe 241 Predlog uredbe Priloga XII – stolpec 1 – Cilji – vrstica 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij	Privabljanje mladih in novih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij
Predlog spremembe 242 Predlog uredbe Priloga XII – stolpec 2 – Ključni niz kazalnikov – vrstica 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP	R.30 Število mladih in novih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	REGI 11.6.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Bronis Ropė 20.6.2018
Obravnava v odboru	22.11.2018
Datum sprejetja	14.2.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Iratxe García Pérez, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Sławomir Kłosowski, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Raffaele Fitto, Elsi Katainen, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Davor Škrlec
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Anna Hedh

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg
ECR	Raffaele Fitto, Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski
EFDD	Rosa D'Amato
GUE/NGL	Martina Anderson, Martina Michels
PPE	Pascal Arimont, Franc Bogovič, Tamás Deutsch, Krzysztof Hetman, Ivana Maletić, Lambert van Nistelrooij, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso
S&D	Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan
VERTS/ALE	Bronis Ropė, Davor Škrlec

0	-

0	0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (4.3.2019)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Pripravljavka mnenja: Marijana Petir

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Načelo enakosti žensk in moških bi se moralo v uredbah skupne kmetijske politike bolje odražati, da bi izboljšali sodelovanje žensk pri socialno-ekonomskem razvoju podeželskih območij, njihovo delo pa bi bilo vidnejše in bolje ovrednoteno.

Podeželska območja Unije trpijo zaradi strukturnih težav, zato so za boljšo vključenost žensk v njihovo gospodarstvo potrebne nove podeželske vrednostne verige, vključno predvsem z novimi možnostmi, povezanimi z razvojem pametnih vasi po vsej Evropi.

Žensko podjetništvo je steber trajnostnega razvoja na podeželskih območjih, zato bi ga morale države članice v okviru svojih strateških načrtov spodbujati in podpirati. Morale bi imeti možnosti, da po potrebi določijo dodatna merila za uporabo rezerve za plačilne pravice, da bi jo lahko bolj usmerile k ženskim nosilkam kmetijskih gospodarstev.

Posebno pozornost je treba nameniti izboljšanju možnosti za zaposlovanje žensk. Zato je treba razviti digitalno infrastrukturo in storitve oskrbe (otrok in starejših oseb), ki so povezane z razvojem politik za ustvarjanje ravnotežja med družinskim in poklicnim življenjem.

Države članice lahko s strateškimi načrti ustvarijo boljše pogoje za ženske na podeželskih območjih, tako pa izboljšajo njihovo dostopanje do finančnih instrumentov, kmetijskih zemljišč in posojil.

Tematski podprogrami morajo biti zasnovani tako, da krepijo položaj žensk na podeželskih območjih.

Strateški načrti lahko vsebujejo dodatna merila za nekatere vrste posegov, dodeliti pa je mogoče tudi podporo za vzpostavitev in izvedbo tematskih podprogramov za krepitev položaja žensk na teh območjih.

Organ upravljanja strateškega načrta SKP opredeli merila za izbor intervencij, s katerimi je treba zagotoviti enako obravnavo vseh vlagateljev zahtevkov. Države članice se lahko odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP uporabile za podporo mladim kmetom in ženskam na podeželskih območjih.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Enakost med ženskami in moškimi je temeljno načelo Evropske unije in vključevanje načela enakosti je pomembno orodje za vključevanje tega načela v SKP. V zvezi s tem se poseben poudarek nameni spodbujanju udeležbe žensk pri družbeno-ekonomskemu razvoju podeželskih območij, vključno z njihovim dostopom do izobraževanja, poklicnega in strokovnega usposabljanja, zaposlovanja in socialne zaščite. Velikost kmetij, ki jih upravljajo ženske, je običajno manjša, delo, ki ga opravljajo ženske kot soproge kmetov, pa ni vedno priznano in vidno, kar vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost in posledično na razlike v plačah in pokojninah med spoloma ter pomanjkanje socialne zaščite. Ta uredba bi morala prispevati k temu, da bi bilo delo žensk vidnejše in bolje ovrednoteno ter bi ga upoštevali v okviru specifičnih ciljev, ki jih bodo države članice priložile svojim strateškim načrtom. Načela enakosti spolov in nediskriminacije bi morala biti sestavni del priprave, izvajanja in ocenjevanja ukrepov SKP, strateške načrte pa bi bilo treba razviti, izvajati, spremljati in ocenjevati na način, ki upošteva različnost spolov. V zvezi s tem države članice zagotavljajo, da imajo kmetice enak dostop do storitev kmetijskega svetovanja kot kmetje, in spodbujajo ženske, naj sodelujejo v odboru za spremljanje SKP. Države članice tudi krepijo svoje zmogljivosti na področju vključevanja vidika spola in zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja privabljanja kmetic, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „kmetica“ z bistvenimi elementi.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve, zlasti otroško varstvo in dolgotrajno oskrbo, kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo. Države članice zagotovijo enake zaposlitvene med ženskami in moškimi ter zaščitijo njihove temeljne pravice.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev, večje vključevanje žensk v podeželsko gospodarstvo in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Glede socialno-ekonomske trajnosti podeželskih območij Evropska komisija preveri, da države članice v strateškem načrtu SKP zagotavljajo skladnost med uporabo Direktive 2010/41/EU in dolgoročnim pristopom k porabi sredstev za razvoj podeželja.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic.

(27) Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete, kmetice in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Da bi povečali vključenost žensk v kmetijski sektor, lahko države članice razmislijo o podpori za mlade kmetice. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30a) Žensko podjetništvo je v socialnem, gospodarskem in ekološkem smislu pomemben steber trajnostnega razvoja na podeželskih območjih, zato bi ga morale države članice v okviru svojih strateških načrtov pospeševati, spodbujati in podpirati. Državam članicam je treba omogočiti, da uvedejo dodatno merilo za uporabo rezerve za plačilne pravice, v katero bi bile vključene tudi ženske nosilke kmetijskih gospodarstev.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41a) Pri vlaganju v infrastrukturo, storitve ter pridobivanje znanja in veščin bi morale države članice v svojih strateških načrtih razmisliti o izgradnji nujne infrastrukture, ki bi bila del strategije lokalnega razvoja, hkrati pa prilagojena potrebam žensk na podeželskih območjih. Ta infrastruktura bi morala biti usmerjena v nudenje potrebne pomoči in podpore za krepitev vloge žensk ter spodbujanje njihovega zaposlovanja. Da bi se zmanjšale razlike v zaposlenosti moških in žensk, je treba v strateških načrtih držav članic spodbujati razvoj politik, katerih cilj je doseganje ravnotežja med družinskim in poklicnim življenjem. K temu lahko v veliki meri prispeva razvoj storitev oskrbe ter izgradnja potrebne infrastrukture zanjo. Podporo teh in podobnih ukrepov je mogoče financirati v okviru podprograma za krepitev vloge žensk na podeželskih območjih, v ta namen pa je mogoče sinergijsko uporabiti programa InvestEU in ESF+.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41a) Glede na vse večjo digitalizacijo v kmetijskem sektorju lahko države članice oblikujejo podprogram za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti na podeželskih območjih in sprejmejo dodatne ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka med spoloma, ki bodo lajšali dostop žensk do vseživljenjskega učenja ter poklicno in strokovno usposabljanje na podeželju.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti kmetice, mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Mladi kmetje, kmetice in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete, kmetice in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43a) Zaradi pomena vseživljenjskega učenja in usposabljanja kmetov, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem žensk na podeželskih območjih ter ob upoštevanju stalnih sprememb na trgu dela, je treba omogočiti ustrezne programe za izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo, da bi tako zmanjšali brezposelnost žensk na podeželskih območjih ter izenačili dohodke in pokojnine žensk in moških.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43b) Da bi spodbujali načelo enakosti žensk in moških, lahko države članice v svojih strateških načrtih v okviru skupne kmetijske politike določijo posebne pogoje za finančne instrumente, ki so namenjeni izboljšanju položaja žensk na podeželskih območjih in njihovih poslovnih možnosti, zato bi morale v svojih strateških načrtih v okviru skupne kmetijske politike razmisliti, da po potrebi dajo prednost ženskam, s tem pa jim omogočijo tudi boljši dostop do kmetijskih zemljišč in posojil, podprejo žensko podjetništvo in tako prispevajo k boljši zastopanosti žensk na podeželskih območjih, kjer so nosilke kmetijskih gospodarstev in podjetnice.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 73

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(73) Pri vsakem strateškem načrtu SKP bi bilo treba redno spremljati njegovo izvajanje in napredek pri doseganju opredeljenih ciljnih vrednosti. Takšen okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP bi bilo treba vzpostaviti z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 74

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(74) Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Ta ocena, kazalniki ter okvir za spremljanje in vrednotenje uspešnosti se oblikujejo ob upoštevanju različnosti spolov. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:

1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet, kmetica in mladi kmet:

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) pojem „kmetica“ se opredeli tako, da vključuje:

(i) dejstvo, da gre za žensko;

(ii) pogoj, da mora biti „vodja kmetijskega gospodarstva“;

(iii) ustrezno usposabljanje in/ali potrebne spretnosti.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(h) spodbujanje zaposlovanja,vključno s posebnim poudarkom na ženskah, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje udeležbe žensk v gospodarskih dejavnostih, spodbujanje trajne rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice bodo lahko v svoje strateške načrte dodale kazalnike, ki upoštevajo različnost spolov, s podrobno razčlenitvijo skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, ki so določeni v Prilogi I.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije, ob ustreznem upoštevanju načel enakosti spolov in nediskriminacije, in zagotovijo njihovo polno vključenost v pripravo, izvajanje in oceno intervencij.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice lahko v strateškem načrtu razvijejo podprograme za spodbujanje dostopa kmetic in mladih kmetov do storitev kmetijskega svetovanja.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 4 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ba) V primerih iz točk (a) in (b) lahko države članice, če je to mogoče, razmislijo o tem, da bi zaradi uresničevanja cilja iz člena 6(1)(h) dale prednost ženskam, zlasti kmeticam, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) tematski podprogram za ženske na podeželju;

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Člen 64 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko v svojih strateških načrtih določijo dodatna merila za vrsto intervencij iz odstavka 1 tega člena in razmislijo o razvoju kazalnikov za spremljanje in ocenjevanje teh ukrepov, pri katerih se upošteva različnost spola, da bi okrepile položaj žensk na podeželskih območjih, s tem pa uresničevale specifične cilje iz člena 6(1).

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Člen 68 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) naložbe v osnovne storitve na podeželskih območjih;

(b) naložbe v osnovne storitve na podeželskih območjih, vključno s storitvami varstva otrok in dolgotrajne oskrbe ter za to potrebno infrastrukturo;

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Člen 68 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 68b

Vzpostavitev gospodarstev, ki jih vodijo kmetice

1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev kmetic v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

2. Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za pomoč pri vzpostavitvi gospodarstev kmetic, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitve iz točke (d a) člena 4(1).

3. Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta.

4. Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov. Podpora je omejena na najvišji znesek 100 000 EUR in se lahko kombinira s finančnimi instrumenti.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 69 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta.

3. Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta. Spodbujajo se programi s posebnim poudarkom na podjetništvu žensk.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 69 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 69a

Tematski podprogrami za ženske na podeželju

1. Države članice lahko dodelijo podporo za vzpostavitev in izvedbo tematskih podprogramov za ženske na podeželskih območjih in za vzpostavitev gospodarstev kmetic, ki spodbujajo žensko podjetništvo v skladu s pogoji iz tega člena in skladno z njihovimi strateškimi načrti v okviru skupne kmetijske politike, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Ti tematski podprogrami so lahko namenjeni izboljšanju dostopa kmetic do zemljišč, posojil in finančnih instrumentov, spodbujanju njihove učinkovitosti in nadgradnji njihovega znanja in spretnosti z izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanju zaposlovanja žensk na podeželskih območjih, povečanju njihove udeležbe v lokalnih akcijskih skupinah in razvoju lokalnih partnerstev v okviru programa Leader, spodbujanju njihove uporabe svetovalnih storitev, s tem pa odprave razlik v plačah in pokojninah, izboljšanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in nadaljnjem preprečevanju socialne izključenosti žensk na podeželju.

Poleg tega lahko države članice posebej krijejo stroške ukrepov za olajšanje izmenjave dobre prakse glede formaliziranja nevidnega dela, ki ga opravljajo ženske na podeželju, s tem pa zagotovijo njihovo socialno varnost in praktično izvajanje Direktive 2010/41/EU.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 73 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Organ upravljanja strateškega načrta SKP ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, tematski podprogram za ženske na podeželju, sodelovanje ter izmenjava znanja in informiranje, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev brez kakršne koli diskriminacije, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT), ob upoštevanju načela enakosti žensk in moških ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge Xa rezervira za prispevanje k cilju „privabljanje kmetic“. Na podlagi ocene učinka na enakost spolov, analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:

vzpostavitev gospodarstev kmetic iz člena 68b.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 86 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi ocene učinka na enakost spolov, analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 95 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) Priloga Ia o oceni učinka na enakost spolov;

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) povzetek analize SWOT iz člena 103(2);

(a) povzetek analize SWOT iz člena 103(2) v analizo se vključi vidik spola;

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 96 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke.

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke. Po potrebi uporabijo po spolu razčlenjene podatke.

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 97 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) pojasnilo, katere intervencije bodo prispevale k doseganju večje enakosti spolov in spodbujale razvoj žensk na podeželju;

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V zvezi s specifičnimi cilji iz člena 6(1) se pri pripravi analize SWOT po potrebi upošteva vidik spola.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 106 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 110 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa) vključevanje načela enakosti spolov pri pripravi, izvajanju in oceni intervencij iz strateških načrtov SKP;

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).

O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3), vključno z vsaj enim predstavnikom ustreznega organa, pristojnega za spodbujanje enakosti med spoloma. Države članice zagotovijo enak dostop žensk in moških do odbora za spremljanje SKP in ga spodbujajo pri vključevanju žensk.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 111 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) razvoj, izvajanje, spremljanje in oceno strateškega načrta SKP z uporabo pristopa vključevanja načela enakosti spolov.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ca) izmenjati dobro prakso glede krepitve vloge žensk na podeželju;

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 113 – odstavek 3 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea) prispevati k izgradnji zmogljivosti za uprave držav članic v okviru vključevanja načela enakosti spolov in priprave proračuna za strateški načrt SKP ob upoštevanju vidika spola, zbirati in uporabiti podatke, razčlenjene po spolu, ter vzpostaviti platformo, kjer si bodo deležniki lahko izmenjevali dobro prakso glede krepitve vloge žensk na podeželskih območjih na različnih ravneh, povezanih s specifičnimi cilji iz člena 6(1);

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 115 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) predhodne, vmesne in naknadne ocene ter vse ostale dejavnosti ocenjevanja v zvezi s strateškim načrtom SKP.

(f) predhodne, vmesne in naknadne ocene ter vse ostale dejavnosti ocenjevanja v zvezi s strateškim načrtom SKP, ki bi moral obravnavati tudi potrebe žensk na podeželskih območjih;

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 116 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP;

(a) oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP, vključno z njenim vplivom na temeljne pravice;

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 116 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP;

(d) oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP, vključno z njihovim vplivom na temeljne pravice;;

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 121 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki in kazalniki, po potrebi opredeljeni in zbrani razčlenjeni po spolu.

Predlog spremembe 52

Predlog uredbe

Člen 125 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.

1. Države članice opravijo predhodno ocenjevanje, ki upošteva vidik spola, za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.

Predlog spremembe 53

Predlog uredbe

Člen 125 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Države članice zagotovijo, da intervencije iz strateških načrtov SKP krepijo enakost spolov s sistematično analizo njihovega vpliva na krepitev vloge žensk na podeželskih območjih;

Predlog spremembe 54

Predlog uredbe

Člen 125 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) ustreznost postopkov za spremljanje strateškega načrta SKP in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja;

(g) ustreznost postopkov za spremljanje strateškega načrta SKP in zbiranje podatkov, tudi podatkov, razčlenjenih po spolu, potrebnih za izvedbo ocenjevanja;

Predlog spremembe 55

Predlog uredbe

Člen 126 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe 56

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi vmesno oceno, pri kateri, če je mogoče, uporabi podatke, razčlenjene po spolu, in prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe].

Predlog spremembe 57

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. V vmesnem in naknadnem vrednotenju se uporabi vključevanje načela o enakosti spolov s podatki, razčlenjenimi po spolu, da se ocenijo učinki in dodana vrednost SKP pri spodbujanju razvoja žensk na podeželskih območjih.

Predlog spremembe 58

Predlog uredbe

Člen 127 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Na podlagi dokazov iz ocen SKP, vključno z ocenami strateških načrtov SKP, ter drugih ustreznih virov informacij, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po zaključku vmesne ocene predstavi prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati glede uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2031.

4. Na podlagi dokazov iz ocen SKP, vključno z ocenami strateških načrtov SKP, ter drugih ustreznih virov informacij, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po zaključku vmesne ocene predstavi prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati glede uspešnosti SKP, ob ustreznem upoštevanju načela enakosti spolov, kot je določeno v splošnih ciljih iz člena 5 in specifičnih ciljih iz člena 6(1). Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2031.

Predlog spremembe 59

Predlog uredbe

Člen 128 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] [nove finančne uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti iz navedenega člena, merjeni s ključnim nizom kazalnikov iz Priloge XII. Takšni kazalniki, določeni v Prilogi XII, so lahko razčlenjeni po spolu in so namenjeni doseganju enakosti spolov na podeželskih območjih;

Predlog spremembe 60

Predlog uredbe

Člen 129 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Podatki, potrebni za kazalnike ozadja in učinka, izhajajo predvsem iz uveljavljenih virov podatkov, kot so mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, EIGE in Eurostat. Kadar podatki za te kazalnike niso na voljo ali popolni, se vrzeli obravnavajo v okviru evropskega statističnega programa, ustanovljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta⁴⁰, pravnega okvira mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ali s formalnimi dogovori z drugimi ponudniki podatkov, kot sta Skupno raziskovalno središče in Evropska agencija za okolje.

__________________

Predlog spremembe 61

Predlog uredbe

PRILOGA I

KAZALNIKI UČINKA, REZULTATOV IN IZLOŽKOV NA PODLAGI ČLENA 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Specifični cilji EU	Kazalniki učinka	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)
Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	I.22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih	R.31 Rast in delovna mesta na podeželskih območjih: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore
	I.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: podeželsko prebivalstvo, zajeto v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja: spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo

Predlog spremembe

Specifični cilji EU	Kazalniki učinka	Kazalniki rezultatov (samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)
Spodbujanje zaposlovanja, vključno s posebnim poudarkom na ženskah, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje udeležbe žensk v gospodarskih dejavnostih, spodbujanje rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom	I.21a Prispevanje k krepitvi vloge žensk na podeželskih območjih: Razvoj stopnje udeležbe žensk pri prejemanju podpore SKP I.22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih I.22a. Prispevanje k povečanju stopnje zaposlenosti žensk in ženskega podjetništva na podeželskih območjih: Spreminjanje stopnje zaposlenosti žensk na pretežno podeželskih območjih	R.30 a. Ženske v kmetijskih dejavnostih: Povečanje deleža žensk, ki prejemajo podporo v okviru SKP, vključno s podporo vseh vrst plačil SKP; število kmetic, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP R30 b. Mlade ženske na podeželskih območjih. Povečanje deleža mladih žensk, ki prejemajo podporo za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva ali podjetja v okviru SKP. R.31 Rast in delovna mesta na podeželskih območjih: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo R.31.a Povečanje zaposlenosti žensk na podeželskih območjih. Delež delovnih mest za ženske in ženskega podjetništva v projektih, ki se financirajo v okviru SKP.
	I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih	R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore
	I.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP	R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: podeželsko prebivalstvo, zajeto v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo
	I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja: spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih, razdeljeno po spolu	R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP, lahko vključuje delež žensk na podeželskih območjih, ki se poklicno in strokovno usposabljajo, storitve kmetijskega svetovanja prek podpore SKP, delež žensk, ki sodelujejo v lokalnih akcijskih skupinah, in lokalna partnerstva v okviru programa Leader.
		R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo, razdeljeno po spolu

Predlog spremembe 62

Predlog uredbe

Priloga X a (novo) – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

PRILOGA Xa

NAJNIŽJI REZERVIRANI ZNESKI ZA CILJ „PRIVABLJANJE KMETIC“ IZ ČLENA 86(3a)

Koledarsko leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027 in naslednja leta

Belgija

9 712 079

Bolgarija

15 475 439

15 644 780

15 814 121

15 983 462

16 152 803

16 322 144

Češka

16 776 886

Danska

16 922 490

Nemčija

96 462 159

Estonija

3 354 430

3 453 356

3 552 281

3 651 206

3 750 131

3 849 057

Irska

23 278 766

Grčija

37 120 578

Španija

94 203 434

94 346 677

94 489 919

94 633 162

94 776 404

94 919 647

Francija

142 955 739

Hrvaška

6 886 800

7 354 228

Italija

71 203 710

Ciper

935 002

Latvija

5 992 672

6 165 893

6 339 113

6 512 334

6 685 555

6 858 775

Litva

10 216 405

10 494 645

10 772 885

11 051 125

11 329 365

11 607 604

Luksemburg

642 620

Madžarska

24 395 393

Malta

90 150

Nizozemska

14 077 407

Avstrija

13 296 391

Poljska

59 459 556

60 071 486

60 683 415

61 295 345

61 907 274

62 519 203

Portugalska

11 693 003

11 865 375

12 037 746

12 210 118

12 382 490

12 554 862

Romunija

37 123 452

37 664 232

38 205 012

38 745 792

39 286 572

39 827 352

Slovenija

2 581 053

Slovaška

7 676 128

7 771 499

7 866 870

7 962 242

8 057 613

8 152 985

Finska

10 119 993

10 155 679

10 191 365

10 227 051

10 262 736

10 298 422

Švedska

13 455 218

13 459 695

13 464 172

13 468 649

13 473 126

13 477 604

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 5.7.2018
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Marijana Petir 4.9.2018
Obravnava v odboru	27.11.2018
Datum sprejetja	26.2.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Maria Arena, Heinz K. Becker, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Anna Hedh, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rosa Estaràs Ferragut, Urszula Krupa, Clare Moody, Branislav Škripek, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Franc Bogovič, Norbert Erdős, Andrzej Grzyb, Rina Ronja Kari, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Sofia Ribeiro, Bronis Ropė

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26	+
ALDE	Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz
EFDD	Daniela Aiuto
PPE	Heinz K. Becker, Franc Bogovič, Norbert Erdős, Rosa Estaràs Ferragut, Andrzej Grzyb, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Marijana Petir, Sofia Ribeiro, Michaela Šojdrová, Anna Záborská
S&D	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Clare Moody, Maria Noichl, Marc Tarabella, Julie Ward
VERTS/ALE	Terry Reintke, Bronis Ropė, Ernest Urtasun

3	-
ECR	Urszula Krupa, Branislav Škripek
ENF	Mylène Troszczynski

4	0
ECR	Arne Gericke
GUE/NGL	Malin Björk, Rina Ronja Kari, João Pimenta Lopes

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Določitev pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
Referenčni dokumenti	COM(2018)0392 – C8-0248/2018 – 2018/0216(COD)
Datum predložitve EP	1.6.2018
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.6.2018
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 5.7.2018	INTA 11.6.2018	BUDG 11.6.2018	CONT 11.6.2018
	ENVI 11.6.2018	ITRE 11.6.2018	REGI 11.6.2018	FEMM 5.7.2018
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	INTA 20.6.2018	ITRE 19.6.2018
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 5.7.2018
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Esther Herranz García 4.7.2018
Datum sprejetja	2.4.2019
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 17 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Franc Bogovič, Maria Heubuch, Sandra Kalniete, Elsi Katainen, Gabriel Mato, Anthea McIntyre, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Thomas Waitz
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Francesc Gambús, Ana Miranda, Jozo Radoš, Michaela Šojdrová, Lieve Wierinck
Datum predložitve	23.5.2019

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

27	+
ALDE	Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller
ECR	Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson, Stanisław Ożóg, Laurenţiu Rebega
GUE/NGL	Matt Carthy, Luke Ming Flanagan
PPE	Daniel Buda, Michel Dantin, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Gabriel Mato, Marijana Petir, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Maria Gabriela Zoană

17	-
ECR	Jørn Dohrmann
EFDD	Marco Zullo
ENF	John Stuart Agnew, Jacques Colombier, Philippe Loiseau
GUE/NGL	Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez
PPE	Albert Deß
S&D	Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Maria Noichl, Marc Tarabella
VERTS/ALE	Martin Häusling, Bronis Ropė, Thomas Waitz

1	0
NI	Diane Dodds

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Zadnja posodobitev: 5. julij 2019

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov