POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2018
18.11.2019 - (2019/2134(INI))
Odbor za peticije
Poročevalec: Peter Jahr
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2018,
– ob upoštevanju členov 15, 24(3) in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju členov 11, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina),
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic[1],
– ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o izidu razprav v Odboru za peticije v letu 2018[3],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 54 in člena 232(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju pisma Odbora za ustavne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0032/2019),
A. ker je bilo 2. oktobra 2019 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2018 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 4. septembra 2019 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;
B. ker je evropski varuh človekovih pravic v skladu s členoma 24 in 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;
C. ker člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije ter da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani;
D. ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije;
E. ker člen 41(1) Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;
F. ker člen 43 Listine določa, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;
G. ker je varuhinja človekovih pravic leta 2018 začela 490 preiskav (482 preiskav na podlagi pritožbe, 8 pa na lastno pobudo) in zaključila 545 preiskav (534 na podlagi pritožb in 11 na lastno pobudo); ker se je večina preiskav nanašala na Komisijo (285 preiskav oziroma 58,2 %), na drugem mestu so bile preiskave glede agencij EU (43 preiskav oziroma 8,8 %), preostale pa so se nanašale na: Parlament (30 preiskav oziroma 6,1 %), Evropski urad za izbor osebja (23 preiskav oziroma 4,7 %), Evropsko službo za zunanje delovanje (23 preiskav oziroma 4,7 %), Evropsko investicijsko banko (16 preiskav oziroma 3,3 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (14 preiskav oziroma 2,8 %) in druge institucije (56 preiskav oziroma 11,4 %);
H. ker so bila glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2018: preglednost, odgovornost in dostop javnosti do informacij in dokumentov (24,6 %), kultura storitev (19,8 %) in ustrezna uporaba diskrecijskih pravic (16,1 %); ker so druga vprašanja vključevala spoštovanje postopkovnih pravic, kot je pravica do zaslišanja, spoštovanje temeljnih pravic, zaposlovanje, etična vprašanja, sodelovanje javnosti v postopku odločanja EU, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje razpisov, nepovratnih sredstev in pogodb EU, zaposlovanje ter dobro urejanje vprašanj glede osebja EU;
I. ker je Evropska komisija leta 2018 upoštevala 76 % priporočil evropskega varuha človekovih pravic glede dobrega upravljanja, kar kaže, da upošteva vedno manj priporočil tega urada, saj jih je leta 2016 upoštevala 82 %, leta 2017 pa 77 %;
J. ker je v letu 2018 evropsko varuhinjo človekovih pravic za pomoč prosilo 17.996 državljanov; ker je 14.596 državljanov dobilo nasvet prek interaktivnega vodnika na spletnem mestu njenega urada; ker je bilo 1220 prošenj v vednost posredovanih drugam; ker je varuhinja človekovih pravic ukrepala v primeru 2180 prejetih prošenj;
K. ker je urad evropskega varuha človekovih pravic v strateškem delu v letu 2018 začel pet novih strateških preiskav, in sicer o obravnavi invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, o dostopnosti spletišč Komisije za invalide, o dejavnostih Evropske agencije za zdravila pred predložitvijo, o obravnavi prehajanja osebja EU med zasebnim in javnim sektorjem na Komisiji ter o odgovornosti zakonodajnega dela Sveta; ker je varuhinja v letu 2018 podala deset strateških pobud, med drugim o uporabi jezikov v javni upravi EU, o izvajanju politik proti nadlegovanju v javni upravi EU ter o zaščiti otrok pri migracijah;
L. ker ima varuh človekovih pravic ključno vlogo pri zagotavljanju bolj odprtega in odgovornega zakonodajnega postopka EU do državljanov, da bi lahko ti uresničevali svojo pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije, kar krepi njihovo udeležbo in zaupanje;
M. ker ima varuh človekovih pravic ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti institucij EU ter kar največje preglednosti in nepristranskosti uprave EU in postopkov odločanja, da se varujejo pravice državljanov in s tem poveča njihovo zaupanje, delovanje in udeležba v demokratičnem življenju Unije;
N. ker je glavna prednostna naloga varuha človekovih pravic zagotoviti, da se pravice državljanov povsem spoštujejo;
O. ker je varuhinja človekovih pravic v letu 2018 vzpostavila novo spletišče s prenovljenim in uporabnikom prijaznim vmesnikom za morebitne pritožnike; ker „hitri“ postopek varuha človekovih pravic za obravnavo pritožb o dostopu javnosti do dokumentov odraža zavezo varuhinje, da iskalcem pomoči v 40 dneh nudi pomoč in sprejme odločitve v vseh 24 uradnih jezikih EU; ker je ta nova pobuda del strategije za večjo učinkovitost njenega urada;
P. ker je bilo v strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic OI/2/2017/TE ugotovljeno, da Svet ne deluje pregledno, kar zadeva dostop javnosti do njegovih zakonodajnih dokumentov in prakse v postopku odločanja, zlasti v pripravljalni fazi na ravni Odbora stalnih predstavnikov (COREPER) in delovne skupine; ker je varuhinja zaradi nepripravljenosti Sveta, da izvede njena priporočila, 16. maja 2018 Parlamentu predložila posebno poročilo OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu; ker je Parlament 17. januarja 2019 sprejel poročilo o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU[4], v katerem je v celoti podprl priporočila varuhinje; ker se je finsko predsedstvo zavezalo k večji odprtosti in zakonodajni preglednosti v Svetu;
Q. ker je Parlament 12. februarja 2019 odobril osnutek uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom[5], za katera je primarno zakonodajno pristojen; ker mora Svet novo uredbo še odobriti;
R. ker se bo ob večji odprtosti in preglednosti v zvezi s stališči, ki jih v Svetu sprejmejo vlade držav članic, povečalo zaupanje v EU ter bo manj evroskepticizma in populizma;
S. ker je varuhinja človekovih pravic v letu 2018 uvedla strategijo proti nadlegovanju in preverja politike boja proti nadlegovanju, ki se uporabljajo v upravi EU; ker je leta 2018 varuhinja 26 institucij in agencij EU zaprosila za podrobnosti o teh politikah in načinu njihovega izvajanja;
T. ker je varuhinja leta 2018 začela preiskovati pomisleke v zvezi z diskriminacijo na podlagi spola in enakimi možnostmi v Evropski investicijski banki; ker je Evropska investicijska banka upoštevala njena priporočila in predloge v zvezi z enakimi možnostmi in enaki zastopanosti spolov;
U. ker je varuhinja človekovih pravic del okvira Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU, pri čemer so njene naloge varovanje, spodbujanje in spremljanje izvajanja konvencije na ravni institucij EU;
V. ker marca 2018 v Odboru Evropskega parlamenta za peticije potekala konvencija, na kateri se je zbrala evropska mreža varuhov človekovih pravic, ena glavnih točk razprave pa je bila, kako bi lahko varuhi tesneje sodelovali med seboj;
1. pozdravlja letno poročilo za leto 2018, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic;
2. čestita Emily O’Reilly za odlično delo in tvorna prizadevanja za bolj kakovostno upravo EU ter dostopnejše in bolj kakovostne storitve, ki jih ta nudi državljanom;
3. poudarja pomen preglednosti in javnega dostopa do dokumentov Sveta; poudarja, da je visoka raven preglednosti zakonodajnega postopka bistvena, da lahko državljani, mediji in deležniki zahtevajo odgovornost svojih izvoljenih uradnikov in vlad; priznava, da ima varuh človekovih pravic koristno vlogo pri povezovanju in posredovanju med institucijami EU in državljani; meni, da mora Svet spremeniti svojo politiko zaupnosti; želi spomniti na delo varuhinje za večjo odgovornost do javnosti v zakonodajnem postopku EU;
4. poudarja, da morajo državljani dejavneje sodelovati pri odločanju in da je to pomembno, poleg tega mora uprava delovati pregledneje, da se poveča demokratična legitimnost Unije in povrne zaupanje vanjo;
5. poudarja, da je povrnitev zaupanja državljanov v institucije Unije primarna skrb Evropskega parlamenta in da gre za vprašanje izjemnega socialno-političnega in etičnega pomena;
6. poudarja, da je treba poleg dialoga med organi, institucijami in državljani Unije izboljšati in okrepiti tudi socialni dialog;
7. povsem podpira priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Svetu in ga poziva, naj stori vse potrebno in jih čim prej izvede;
8. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj institucijam EU še naprej daje smernice za boljše komuniciranje z državljani v vseh uradnih jezikih EU; poziva jo tudi, naj institucijam zagotovi smernice o tem, kako oblikovati jezikovno politiko, ki bo omogočala pripravo ustreznih vsebin in informacij v čim več možnih jezikih;
9. pozdravlja strategijo varuhinje človekovih pravic o povečanju vpliva in prepoznavnosti svoje funkcije med državljani EU;
10. pozdravlja preoblikovanje spletišča evropskega varuha človekovih pravic, tako da je bolj uporaben in dostopen za državljane;
11. zahteva, naj Svet kot sozakonodajalec svoje delovne metode uskladi s standardi parlamentarne demokracije, kot določata Pogodbi, in naj ne deluje kot diplomatski forum, saj to ni njegov namen; želi spomniti, da je varuhinja v strateški preiskavi OI/2/2017/TE ugotovila, da nepregledno ravnanje Sveta pomeni nepravilnost; poziva Svet, naj nemudoma začne izvajati priporočila varuhinje, podana v strateški preiskavi, vključno s priporočili, ki jih je Parlament podal v svojem poročilu o posebnem poročilu; poziva varuhinjo, naj še naprej spremlja napredek v zvezi s strateško preiskavo;
12. ponovno poziva k posodobitvi zakonodaje EU o dostopu do dokumentov in zahteva revizijo Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[6], da bo lahko varuhinja človekovih pravic nadzorovala odobritev dostopa do dokumentov Parlamenta, Sveta in Komisije; obžaluje, da je Svet blokiral revizijo Uredbe (ES) št. 1048/2001, in ga poziva, naj ponovno začne razpravo, na podlagi stališča, ki ga je Parlament sprejel v drugi obravnavi v resoluciji z dne 12. junija 2013 o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 na mrtvi točki (2013/2637(RSP))[7];
13. ponovno poziva k reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001, saj je zelo zastarela in ne odraža več sedanjega stanja in institucionalnih praks, ki jih izvajajo institucije, uradi, organi in agencije EU;
14. pozdravlja uradni začetek pospešenega postopka preiskav v zvezi z dostopom do dokumentov in je seznanjen z njegovimi pozitivnimi rezultati v primeru pritožb;
15. poudarja, kako zelo pomembno je, da varuhinja še naprej pozorno spremlja preglednost Komisije in izvaja strateške preiskave v zvezi s tem; se zaveda, da pojav prehajanja osebja med zasebnim in javnim sektorjem še vedno obstaja, zlasti med najvišjimi uradniki institucij; poziva varuhinjo, naj še naprej spremlja izvajanje revidiranih pravil Komisije o prehajanju osebja med zasebnim in javnim sektorjem, ki so začela veljati septembra 2018;
16. poudarja, da je nasprotje interesov širše vprašanje, ki presega primere prehajanja osebja med javnim in zasebnim sektorjem, in vztraja, da je treba oblikovati strožja merila, ki bodo zagotavljala, da se bodo odločitve in zakonodaja sprejemale v interesu državljanov;
17. opozarja, da so načela obveščanja javnosti, odprtosti in preglednosti neločljivo povezana za zakonodajnim postopkom EU, da se lahko državljani seznanijo s premisleki, na katerih temeljijo zakonodajni ukrepi, kar zagotavlja učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic[8]3b; priznava, da je v postopku odločanja EU potrebna preglednost; podpira, da so službe treh institucij razvile skupni zakonodajni portal, ki naj bi bil uporabnikom prijazen kanal in naj bi nestrokovnjakom omogočal dostop do informacij o tekočih zakonodajnih postopkih;
18. podpira objavo končnih dokumentov trialoga; poudarja, da Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi De Capitani (T-540/15) iz marca 2018 navaja, da za mnenja institucij v dokumentih s štirimi stolpci ne velja splošna domneva nerazkritja dokumentov; ugotavlja, da občutljivost obravnavanih tem v dokumentih trialoga sama po sebi še ne predstavlja zadostnega razloga za zavrnitev dostopa javnosti; meni, da morajo vse tri institucije prispevati k doseganju preglednosti v trialogu; ugotavlja, da je pravica javnega dostopa do dokumentov institucij Unije zaščitena in neodtujljiva pravica vsakega državljana, ki neposredno izhaja iz demokratičnega načela in temeljne pravice do svobodnega izražanja, kar za Unijo pomeni obveznost skladnosti in odgovornosti; poudarja, da je treba nadalje spodbujati ustrezne institucije za preglednost, kot je urad varuha človekovih pravic, da bo Unija izpolnjevala to obveznost;
19. ponavlja, da neodvisnost Evropske centralne banke članom izvršilnega odbora daje svobodo, da se odgovorno in ob upoštevanju ustrezne obveznosti odločajo o sodelovanju na forumih, vključno s forumi, zaprtimi za splošno javnost, če menijo, da je to potrebno za boljše vodenje monetarne politike Evropske centralne banke; je seznanjen z mnenjem varuhinje človekovih pravic z dne 5. julija 2018;
20. poziva Komisijo, naj v fazi neformalnega dialoga z državami članicami zagotovi visoko raven preglednosti ter dostop do dokumentov in informacij glede postopkov EU Pilot in postopkov za ugotavljanje kršitev, zlasti tistimi, ki so povezani s prejetimi peticijami, in naj z ustreznimi sredstvi zagotovi tudi popoln dostop do že zaključenih tovrstnih postopkov; poziva jo tudi, naj pri preiskavah o kršitvah prava EU uporabi drugačen pristop in začne postopke za ugotavljanje kršitev, ne da se pri tem opira zgolj na mehanizem EU Pilot;
21. poudarja pomen ukrepov, uvedenih za večjo preglednost odločitev, ki se sprejmejo v postopkih za ugotavljanje kršitev; opozarja, da je Komisija leta 2014 na spletišču Evropa vzpostavila osrednjo platformo z izčrpnimi informacijami o kršitvah; poudarja, da Komisija Evropskemu parlamentu in javnosti v letnih poročilih o spremljanju uporabe prava EU posreduje informacije o postopkih EU Pilot in dosjejih o kršitvah;
22. povsem podpira zavezanost varuhinje človekovih pravic k večji preglednosti pri lobiranju v EU; podpira zavezo Komisije, da izvaja revidirana horizontalna pravila o strokovnih skupinah, tudi glede preglednosti in nasprotja interesov; poudarja, da je pomembno v register za preglednost vpisati posameznike in organizacije, ki zastopajo zasebne interese, da bodo imenovanja v skladu s horizontalnimi pravili;
23. pozdravlja tristranski sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ki je korak v smeri poostritve veljavnih pravil o lobiranju in odpravljanja vrzeli; meni, da bi morale institucije iti še dlje in uvesti zavezujoče ukrepe za vse institucije in agencije EU;
24. poudarja, da je treba dati brezplačno na voljo vse informacije o vplivu lobistov, ki so popolnoma razumljive in zlahka dostopne javnosti, kar pomeni, da je treba izboljšati točnost podatkov v registru EU za preglednost; poudarja, da je treba zagotoviti popolno preglednost financiranja vseh zastopnikov interesov, in poziva k začasni ustavitvi vsake organizacije, ki prekrši pravila o prehajanju zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju;
25. poudarja, da je treba sprejeti zakonodajni akt, s katerim bi postal register EU za preglednost povsem obvezen in pravno zavezujoč za vse institucije in agencije EU ter tretje osebe, s čimer bi zagotovili popolno preglednost lobiranja; poziva institucije EU, naj preučijo, katere praktične ureditve bi lahko privedle do hitrega in učinkovitega dogovora;
26. obžaluje, da sta diskriminacija na podlagi spola in neustrezna zastopanost spolov še vedno težavi v institucijah EU; je zaskrbljen zaradi ugotovitev v zadevi 366/2017/AMF in odločno poziva Evropsko investicijsko banko, naj v celoti upošteva priporočila varuhinje za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov na vodstvenih položajih;
27. pozdravlja preiskavo varuhinje človekovih pravic iz leta 2018 v zvezi s postopkom imenovanja generalnega sekretarja Komisije in je seznanjen, da je odkrila štiri primere nepravilnosti; obžaluje, da Komisija ni izvedla priporočil varuhinje, čeprav jih je podprl Parlament; je posebej zaskrbljen, ker ni uvedla posebnega postopka imenovanja, in od nove Komisije zahteva, naj ga uvede in pri tem zagotovi najvišje standarde kakovosti, etike in pravne države;
28. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija vse manj upošteva priporočila, predloge in rešitve, ki jih predlaga varuh človekovih pravic; poziva Komisijo, naj pokaže večjo zavezanost, kar zadeva reševanje vseh primerov nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu odkrila varuhinja
29. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja izvajanje novega poslovnika Parlamenta pri predstavitvah kandidatov za komisarje, zlasti člena 2 Priloge VII o preverjanju finančnih interesov, in sicer v duhu preglednosti in objektivnosti;
30. je seznanjen s predlogom o novem kodeksu ravnanja članov Evropske komisije, ki ga je Komisija sprejela 31. januarja 2018; meni, da je treba določbe tega kodeksa še poostriti;
31. ponavlja in je trdno prepričan, da je treba v institucijah EU uporabljati stroga moralna in etična pravila ter standarde, s čimer se spoštuje dolžnost o poštenem in diskretnem ravnanju;
32. je prepričan, da je preglednost bistvena komponenta pravne države in jo je treba spoštovati v celotnem zakonodajnem postopku, saj vpliva na dejansko uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na volitvah, pa tudi drugih pravic (npr. svoboda izražanja, svoboda govora in svoboda prejemanja informacij);meni, da aktivno državljanstvo zahteva javni nadzor, pregled in oceno postopka in možnost za izpodbijanje izida; poudarja, da bi to pripomoglo k temu, da bi bili državljani vedno bolj seznanjeni z osnovnimi pojmi zakonodajnega postopka in bi v večji meri sodelovali v demokratičnem življenju v Uniji;
33. pozdravlja, da varuhinja človekovih pravic institucije EU ves čas prepričuje, naj sodelujejo v javnih posvetovanjih, ki se nanašajo na področja njenega dela; pozdravlja njene predloge za povečanje preglednosti modela EU za oceno tveganja v prehranski verigi, kar vključuje tudi priporočila o objavi dnevnih redov in zapisnikov s sej Evropske agencije za varnost hrane, ki se nanašajo na oceno tveganja;
34. spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj nadaljuje preiskavo, ki jo je začela na lastno pobudo, v zvezi s preglednostjo delovanja med Evropsko agencijo za zdravila in farmacevtskimi podjetji pred predložitvijo vloge za odobritev dajanja v promet in v zvezi z javnim posvetovanjem, ki je potekalo do januarja 2019;
35. pozdravlja njeno preiskavo v zvezi z varnostnimi poročili Evropske agencije za varnost v letalstvu, na podlagi katere je agencija spremenila svojo prakso, tako da po novem tisti, ki prijavijo varnostne pomisleke, prejmejo povratne informacije;
36. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja skladnost skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja (JSIS) s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poziva Komisijo, naj posodobi besedilo splošnih izvedbenih določb, ki urejajo delovanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja na področju zdravstvenih izdatkov in izdatkov, povezanih z razumno prilagoditvijo delovnega okolja invalidov in hudo bolnih oseb; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bo vsa uprava Evropske unije v celoti izvajala Konvencijo OZN o pravicah invalidov;
37. pozdravlja praktična priporočila varuhinje človekovih pravic v zvezi z dostopnostjo izbirnih postopkov Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) za slepe in slabovidne kandidate; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja, ali urad EPSO povsem spoštuje zahteve v zvezi z dostopnostjo izbirnih postopkov na spletu; poziva jo tudi, naj spremlja uresničevanje svojih predlogov o podporni tehnologiji pri računalniško podprtih testih, ki se opravljajo po svetu;
38. podpira varuhinjo človekovih pravic pri ozaveščanju institucij EU v zvezi z uvedbo odločnejših politik proti nadlegovanju;
39. podpira pobudo varuhinje človekovih pravic za spremljanje gibanja #MeToo in jo poziva, naj spremlja tudi, katere politike proti nadlegovanju je uvedla uprava EU;
40. podpira varuhinjo človekovih pravic v njenem prizadevanju, da omogoči udeležbo državljanov pri odločanju na ravni EU; poziva jo, naj še naprej spremlja uporabo orodja evropske državljanske pobude, vključno s spremljanjem izvajanja revidirane uredbe o evropski državljanski pobudi;
41. opozarja, da se je vloga varuha človekovih pravic od njegove ustanovitve razvila od preprečevanja nepravilnosti k spodbujanju dobrega upravljanja; meni, da bo glede na logični razvoj tega trenda varuh človekovih pravic še naprej spodbujal boljše upravljanje in dobre upravne prakse;
42. pozdravlja pobudo varuha človekovih pravic za nagrado za dobro upravljanje, ki priznava prizadevanja javne uprave EU pri iskanju inovativnih načinov za izvajanje državljanom prijaznih politik;
43. ponavlja svoj dolgoletni poziv k nagraditvi veljavnega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v ustrezno zavezujočo uredbo za vse institucije in agencije EU ter tretje osebe;
44. želi spomniti na zvezo varuhinje človekovih pravic k zelo visoki ravni preglednosti EU v vseh pogajanjih o sporazumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije;
45. spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj prek evropske mreže varuhov človekovih pravic še naprej sodeluje z nacionalnimi varuhi človekovih pravic; poudarja, da je treba razviti še več oblik sodelovanja med nacionalnimi varuhi človekovih pravic;
46. želi spomniti, da novi osnutek statuta evropskega varuha človekovih pravic, ki ga je pred kratkim sprejel Parlament, vsebuje določbo o triletnem obdobju mirovanja, preden lahko poslanec Evropskega parlamenta kandidira za varuha človekovih pravic;
47. ponavlja, da je nadvse pomembno ohraniti neodvisnost in integriteto varuha človekovih pravic in zagotoviti, da ta položaj zasede oseba brez očitne pripadnosti politični stranki in nasprotja interesov ter oseba, ki ima močan občutek etike;
48. ceni odlično in uspešno sodelovanje varuhinje človekovih pravic in njenih sodelavcev z Odborom za peticije;
49. je seznanjen s primeri odličnega sodelovanja varuhinje človekovih pravic tekom njenega mandata in prihodnjega varuha poziva k sodelovanju in strukturnemu dialogu z Odborom za peticije, da se izboljšata kakovost uprave EU ter dostopnost in kakovost njenih storitev za državljane;
50. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
OBRAZLOŽITEV
Predsedniku Evropskega parlamenta je bilo 2. oktobra 2019 uradno predloženo letno poročilo o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2018[9], evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pa ga je 4. septembra 2019 predstavila Odboru za peticije v Bruslju.
Mandat evropskega varuha človekovih pravic je določen v členih 24 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
S členom 24 PDEU in členom 43 Listine EU o temeljnih pravicah je določena pravica do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic.
V skladu s členom 228 PDEU je evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za sprejemanje pritožb državljanov Unije ali fizičnih ali pravnih oseb s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.
Nepravilnosti pomenijo slabo ali neuspešno upravljanje. O tem govorimo, kadar institucija ne deluje v skladu s pravom, ne upošteva načel dobrega upravljanja ali krši človekove pravice.
Glavni vidik veljavne različice Pogodb, ki je strogo povezan z dejavnostmi varuha človekovih pravic, je vključen v člen 15 PDEU. Člen 15 PDEU dejansko določa, da morajo institucije, organi, uradi in agencije EU zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja. Poleg tega določa, da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije.
Dodatni temelj, ki se posebej nanaša na vlogo varuha človekovih pravic, je člen 41(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“.
Leta 2018 je službe evropskega varuha človekovih pravic za pomoč prosilo 17.996 državljanov, pri čemer so 14.596 državljanom svetovali prek interaktivnega vodnika na spletišču evropskega varuha človekovih pravic, na 1220 zahtevkov za informacije so odgovorile službe varuha, 2180 zahtevkov pa je varuhinja človekovih pravic obravnavala kot pritožbe.
Varuhinja človekovih pravic je leta 2018 skupaj obravnavala 2180 pritožb, pri čemer jih je 880 spadalo na področje pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic, 1300 pa ne.
Varuhinja človekovih pravic je leta 2018 začela 490 preiskav, pri čemer je 482 preiskav temeljilo na pritožbi, osem pa jih je bilo začetih na lastno pobudo; zaključila je 545 preiskav (534 na podlagi pritožb in 11 na lastno pobudo). Večina preiskav je zadevala Komisijo (285 preiskav oziroma 58,2 %), sledili pa so ji agencije EU (43 preiskav oziroma 8,8 %), Parlament (30 preiskav oziroma 6,1 %), Evropski urad za izbor osebja (23 preiskav oziroma 4,7 %), Evropska služba za zunanje delovanje (23 preiskav oziroma 4,7 %), Evropska investicijska banka (16 preiskav oziroma 3,3 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (14 preiskav oziroma 2,8 %) in druge institucije (56 preiskav oziroma 11,4 %).
Glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2018, so bila: preglednost, odgovornost ter dostop javnosti do informacij in dokumentov (20,6 %), kultura storitev (16,8 %) in spoštovanje postopkovnih pravic (16,5 %). Druga vprašanja so vključevala etična vprašanja, sodelovanje javnosti v postopku odločanja EU, spoštovanje temeljnih pravic, ustrezno uporabo diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje razpisov, nepovratnih sredstev in pogodb EU, zaposlovanje ter dobro urejanje vprašanj glede osebja EU.
Urad evropskega varuha človekovih pravic je pri strateškem delu v letu 2018 začel pet novih strateških preiskav, in sicer o obravnavi invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, o dostopnosti spletišč Komisije za invalide, o dejavnostih Evropske agencije za zdravila pred predložitvijo, o reševanju primerov prehajanja osebja med zasebnim in javnim sektorjem na Komisiji, o zadevah glede osebja EU ter o odgovornosti zakonodajnega dela Sveta.
Varuhinja človekovih pravic je podala tudi deset strateških pobud, med drugim o uporabi jezikov v javni upravi EU, o izvajanju politik proti nadlegovanju v javni upravi EU, o zaščiti otrok pri migracijah in vračanju ter o predpisih različnih institucij in organov EU o prehajanju osebja med javnim in zasebnim sektorjem.
Poročevalec poudarja, da preiskave o preglednosti in odgovornosti, vključno s preiskavami o dostopu do informacij in dokumentov, še vedno predstavljajo največji delež zadev, ki jih je varuhinja človekovih pravic obravnavala v letu 2018 (20,6 %).
To leto je bilo posebno tudi zato, ker je varuhinja uporabila eno svojih redkeje rabljenih pristojnosti: Evropskemu parlamentu je predložila posebno poročilo o odgovornosti Sveta Evropske unije.
Na mnenje javnosti o EU deloma vpliva tudi kultura „kazanja s prstom na Bruselj“. Po mnenju poročevalca je za demokracijo v EU in javne razprave na podlagi informacij pomembno kritično pristopiti do takega javnega mnenja, javnost pa ima pravico izvedeti, kako njihove vlade prispevajo k pripravi zakonodaje EU. Tako poročevalec podpira predlog za večjo preglednost pri pripravi zakonodaje v Svetu. Varuhinja človekovih pravic je pripravila vrsto priporočil Svetu Evropske unije, da javnosti omogoči lažje spremljanje zakonodajnega procesa EU:
a) sistematično naj beleži identiteto vlad držav članic, ko te izražajo stališča v pripravljalnih telesih Sveta;
b) v skladu s pravom EU naj pripravi jasna in javno dostopna merila za označevanje dokumentov z oznako „LIMITE“;
c) sistematično naj v zgodnji fazi pregleduje status dokumentov z oznako „LIMITE“ pred končnim sprejetjem zakonodajnega akta in tudi pred neformalnimi pogajanji v trialogih, ko Svet že pripravi začetno stališče o predlogu.
Poročevalec je zadovoljen z nujno potrebnim in plodnim dialogom med varuhinjo človekovih pravic in Odborom za peticije, saj gre za učinkovit sistem za obravnavo prošenj javnosti za smernice in pomoč: varuhinja človekovih pravic obravnava pritožbe zoper institucije, organe in agencije EU, Odbor za peticije pa obravnava peticije na področjih delovanja EU po vsej Evropi
PISMO Odbora za ustavne zadeve
Dolors Montserrat
predsednica
Odbor za peticije
BRUSELJ
Zadeva: Mnenje o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic – letno poročilo za leto 2018 (2019/2134(INI))
Spoštovana gospa predsednica!
Na vas se obračam v zvezi s samoiniciativnim poročilom vašega odbora o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic – letno poročilo za leto 2018 (2019/2134 (INI)). Odbor za ustavne zadeve je na seji dne 12. novembra 2019 odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma (pripravljavec mnenja: Paulo Rangel, EPP), ki vam ga posredujem spodaj.
Na tej seji[10] se je odločil, da Odbor za peticije, kot pristojni odbor, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bo sprejel, vključi pobude, navedene v nadaljevanju.
Odbor za ustavne zadeve pozdravlja trdni odnos, ki ga je evropska varuhinja človekovih pravic vzpostavila z Evropskim parlamentom, zlasti z nekaterimi njegovimi odbori, vključno z Odborom za ustavne zadeve, s katerim je ob več priložnostih potekal odprt in ploden dialog.
Odbor za ustavne zadeve je zelo zadovoljen z dejavnostmi evropske varuhinje človekovih pravic v referenčnem obdobju (2018) in spodbuja nadaljnji razvoj njenih dejavnosti na najpomembnejših področjih, navedenih v njenem letnem poročilu:
• odgovornost pri odločanju v EU;
• preglednost pri lobiranju;
• dostop do dokumentov;
• temeljne pravice;
• etična vprašanja;
• agencije in drugi organi EU;
• pogodbe in nepovratna sredstva EU;
• državljanska udeležba pri oblikovanju politik EU.
Odbor za ustavne zadeve med drugim pripisuje velik pomen preglednosti delovnih metod Sveta kot zakonodajnega organa in je skupaj z vašim odborom pripravil poročilo o ustrezni strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic, katere glavno sporočilo je tukaj znova potrjeno[11].
Z zadovoljstvom ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic izkazala odločno podporo evropski državljanski pobudi, in pozdravlja dejstvo, da bo urad varuhinje spremljal izvajanje nove zakonodaje o evropski državljanski pobudi[12].
Odbor je prav tako seznanjen, da je Sklep 94/262/ECSC, ES, Euratom, tj. Statut evropskega varuha človekovih pravic, ki ureja opravljanje nalog organa, začel veljati leta 1994, nazadnje pa je bil spremenjen leta 2008[13]. Obžaluje, da Statut evropskega varuha človekovih pravic po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 ni bil usklajen z novim pravnim okvirom in poudarja, da je statut še toliko nujneje posodobiti, ker člen 228(4) PDEU Evropskemu parlamentu omogoča, da po pridobitvi mnenja Komisije in soglasja Sveta sprejme uredbe, ki določajo pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic. Odbor znova ponavlja, kako pomembno in nujno je razveljaviti Sklep 94/262/ECSC, ES, Euratom in ga nadomestiti z uredbo v skladu z veljavno pravno podlago. Opozarja še, da je v začetku leta 2019 dal pobudo za nov statut[14], vendar še čaka na odobritev Sveta.
Vljudno vas prosim, da vaš odbor upošteva zgoraj navedeno mnenje.
S spoštovanjem!
Antonio Tajani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
12.11.2019 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 1 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alex Agius Saliba, Andris Ameriks, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Margrete Auken, Martin Buschmann, Eleonora Evi, Emanuil Fragos (Emmanouil Fragkos), Mario Furore, Peter Jahr, Radan Kanev, Jude Kirton-Darling, Cristina Maestre Martín De Almagro, Dolors Montserrat, Ulrike Müller, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Frédérique Ries, Alfred Sant, Nico Semsrott, Cristian Terheş, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne, Loránt Vincze, Tatjana Ždanoka |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jarosław Duda, Alexis Georgoulis, Sylvie Guillaume, Ádám Kósa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Rainer Wieland, Stefania Zambelli |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Sophia in ‘t Veld, Monica Semedo, Eugen Tomac |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
28 |
+ |
ECR |
Emanuil Fragos (Emmanouil Fragkos), Andrej Slabakov (Andrey Slabakov) |
GUE/NGL |
Martin Buschmann, Alexis Georgoulis |
NI |
Eleonora Evi, Mario Furore |
PPE |
Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Jarosław Duda, Peter Jahr, Radan Kanev, Ádám Kósa, Dolors Montserrat, Eugen Tomac, Loránt Vincze |
RENEW |
Sophia in 't Veld, Ulrike Müller, Frédérique Ries, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne |
S&D |
Alex Agius Saliba, Andris Ameriks, Sylvie Guillaume, Jude Kirton-Darling, Alfred Sant, Cristian Terheş |
VERTS/ALE |
Margrete Auken, Nico Semsrott, Tatjana Ždanoka |
1 |
- |
RENEW |
Monica Semedo |
1 |
0 |
ID |
Stefania Zambelli |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0045.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0114.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0045.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0080.
- [6] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
- [7] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0271.
- [8] Združeni zadevi C-39/05 in C-52/05 P, Kraljevina Švedska in Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije, poročila Sodišča 2008 I-04723.
- [9] https://europa.eu/!hh96tm
- [10] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Antonio Tajani, predsednik; Gabriele Bischoff, podpredsednik; Charles Goerens, podpredsednik; Giuliano Pisapia, podpredsednik; Paulo Rangel, pripravljavec mnenja; Danuta Maria Hübner, Alexander Alexandrov Yordanov, Sven Simon, László Trócsányi, Richard Corbett, Domènec Ruiz Devesa, Catherine Bearder, Pascal Durand, Laura Huhtasaari, Geert Bourgeois.
- [11] Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU (2018/2096(INI)) (Poročevalca: Jo Leinen in Yana Toom).
- [12] Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55).
- [13] Glej Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15).
- [14] Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (2018/2080(INL) – 2019/0900(APP)) (Poročevalec: Paulo Rangel).