Postopek : 2019/2125(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0051/2019

Predložena besedila :

A9-0051/2019

Razprave :

PV 14/01/2020 - 9
CRE 14/01/2020 - 9

Glasovanja :

PV 15/01/2020 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0007

<Date>{11/12/2019}11.12.2019</Date>
<NoDocSe>A9-0051/2019</NoDocSe>
PDF 356kWORD 111k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018</Titre>

<DocRef>(2019/2125(INI))</DocRef>


<Commission>{AFET}Odbor za zunanje zadeve</Commission>

Poročevalka: <Depute>Isabel Wiseler‑Lima</Depute>

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 ANNEX I
 ANNEX II
 DOPIS Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018

(2019/2125(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

 ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju členov 17 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, predstavljene 28. junija 2016,

 ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015, in njegovega vmesnega pregleda iz junija 2017,

 ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,

 ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev) z dne 24. junija 2013,

 ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, svobodi izražanja na spletu in drugje ter zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju spremenjenih smernic EU o politiki EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali ponižujočih kazni ali ravnanja, sprejetih 16. septembra 2019,

 ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah za varno pitno vodo in sanitarne storitve, sprejetih 17. junija 2019,

 ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija) z dne 11. maja 2011, ki je niso ratificirale vse države članice,

 ob upoštevanju Konvencij Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197) ter o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (CETS št. 201),

 ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih,

 ob upoštevanju 17 ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

 ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov II (GAP II) „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU 2016–2020“ z dne 21. septembra 2015,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dveh izbirnih protokolov,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 30. marca 2007,

 ob upoštevanju deklaracij Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin ter o pravicah domorodnih ljudstev,

 ob upoštevanju poročila z dne 8. avgusta 2017, ki ga je posebna poročevalka OZN za pravice domorodnih ljudstev predložila Svetu OZN za človekove pravice[1],

 ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 16. junija 2011,

 ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila sprejeta 9. decembra 1998,

 ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), pekinških izhodišč za ukrepanje in akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov njihovih konferenc o pregledu,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice v okviru tretjega odbora Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 15. oktobra 2019,

 ob upoštevanju Načel iz Yogyakarte (glede uporabe mednarodnega prava človekovih pravic za področje spolne usmerjenosti in spolne identitete), sprejetih novembra 2006, in 10 dopolnilnih načel (t.i. plus 10), sprejetih 10. novembra 2017,

 ob upoštevanju sklepa generalne skupščine Združenih narodov z dne 28. maja 2019, v katerem je 22. avgust določen kot mednarodni dan OZN za spomin na žrtve nasilnih dejanj na podlagi vere ali prepričanja,

 ob upoštevanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD),

 ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ga je 10. in 11. decembra 2018 sprejela Generalna skupščina OZN,

 ob upoštevanju globalnega dogovora o beguncih, ki ga je 17. decembra 2018 sprejela Generalna skupščina OZN,

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov)[2],

 ob upoštevanju Protokola Sveta Evrope z dne 10. oktobra 2018 o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2018 o prednostnih nalogah EU v okviru Združenih narodov in za 73. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. julija 2018 o Mednarodnem kazenskem sodišču ob 20. obletnici sprejetja Rimskega statuta,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2016 z naslovom „Dostojno življenje: od odvisnosti od pomoči do samozadostnosti“ (COM(2016)0234) in nadaljnjih sklepov Evropskega sveta z dne 12. maja 2016 o pristopu EU k vprašanju prisilne razseljenosti in razvoja,

 ob upoštevanju sklepov Sveta o demokraciji, sprejetih 14. oktobra 2019,

 ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ministrov za zunanje zadeve oziroma predstavnikov 13 sodelujočih držav OZN z dne 27. septembra 2018 o pobudi o pozitivnih izkušnjah na področju človekovih pravic,

 ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju[3], ,  ter svojih prejšnjih resolucij o prejšnjih letnih poročilih,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani[4], in svojega priporočila z dne 13. marca 2019 Svetu in podpredsednici/visoki predstavnici o pregledu nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani[5],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o smernicah EU in mandatu posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU[6],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2018 o kršitvi pravic domorodnih ljudstev v svetu, vključno s prilaščanjem zemljišč[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024)[8],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU[9],

 ob upoštevanju vseh svojih resolucij, sprejetih leta 2018, o kršitvah človekovih pravic, demokracije in pravne države (nujne resolucije, sprejete v skladu s členom 144 Poslovnika),

 ob upoštevanju nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2018 podeljena Olegu Sencovu, ukrajinskemu filmskemu režiserju in političnemu zaporniku v Rusiji,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju dopisa Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

 ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0051/2019),

A. ker je EU ves čas praznovanja 70. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic leta 2018 poudarjala politični pomen vzpostavitve svetovnega reda, ki bo temeljil na spoštovanju človekovih pravic, in ponovno potrdila svojo globoko in trdno zavezanost spodbujanju in varstvu človekovih pravic po vsem svetu; ker je Evropski parlament novembra 2018 gostil prvi teden človekovih pravic, v katerem je izpostavil mejnike, dosežene od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ter sedanje izzive na področju človekovih pravic;

B. ker so spoštovanje ter spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic, pa tudi spodbujanje demokratičnih načel in vrednot, vključno s pravno državo, spoštovanjem človekovega dostojanstva ter načeli enakopravnosti in solidarnosti, temelji etičnega in pravnega reda EU in njene skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter njenega celotnega zunanjega delovanja; ker bi si EU morala tudi v prihodnje prizadevati, da bi pri splošnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic postala vodilna akterka v svetovnem merilu, tudi na ravni večstranskega sodelovanja, zlasti prek aktivne in konstruktivne vloge v različnih organih OZN ter skladno z Ustanovno listino OZN, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnim pravom, pa tudi kar zadeva dolžnosti na področju človekovih pravic ter zavez, sprejetih v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;

C. ker Splošna deklaracija o človekovih pravicah kot niz univerzalnih vrednot, načel in norm, ki usmerjajo države članice OZN, postavlja varstvo človekovih pravic v središče dobrega upravljanja; ker je EU v duhu te deklaracije in člena 21 PEU prva pri izvajanju politik, ki temeljijo na človekovih pravicah, in stalno sodeluje pri obravnavi kršitev človekovih pravic;

D. ker je EU z ukrepi na dvostranski in večstranski ravni prispevala k napredku na področju človekovih pravic v letu 2018, zlasti s krepitvijo političnega dialoga z državami, ki niso članice EU, vključno z državami, željnimi evropskega povezovanja, in z drugimi regionalnimi institucijami, kot je Afriška unija, ter z oblikovanjem novih mednarodnih sporazumov, vključno s trgovinskimi in gospodarskimi partnerstvi; ker ambiciozna predanost od EU terja, da je dosledna ter za zgled in navdih drugim;

E. ker bi morale politike EU zagotavljati varstvo človekovih pravic najranljivejših skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti; ker je EU v času praznovanja obletnice deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic priznala ključno vlogo, ki jo imajo zagovorniki človekovih pravic pri krepitvi demokracije in pravne države; ker je bil na svetovnem vrhu zagovornikov človekovih pravic 2018 sprejet akcijski načrt s prednostnimi nalogami za varovanje človekovih pravic; ker so bili leta 2018 številni zagovorniki človekovih pravic ubiti in izpostavljeni napadom, grožnjam in preganjanju; ker so nekatera zasebna vojaška in varnostna podjetja vpletena v številne kršitve človekovih pravic, ki jih je treba ustrezno raziskati in storilce privesti pred sodišče;

F. ker smo tudi v tem desetletju priča vidnim omejitvam in napadom na enakost spolov in pravice žensk na mednarodni ravni; ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistveni vidiki človekovega dostojanstva; ker je nasilje nad ženskami in dekleti ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic na svetu, ki vpliva na vse ravni družbe in pomeni veliko oviro za enakost spolov; ker mora celovita in zavezujoča strategija EU za enakost spolov, kot je zahteval Parlament, zagotoviti vključevanje načela enakosti spolov v vse politike EU in okrepiti učinek prihodnjega akcijskega načrta EU za enakost spolov III;

G. ker je spodbujanje mednarodnega miru in varnosti del osnovnega poslanstva EU; ker je EU zavezana na mednarodnem prizorišču delovati v imenu načel, ki so navdihnila njen nastanek, in v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava ter ta načela podpirati;

H. ker so izredne okoljske razmere, vključno z globalnim segrevanjem in krčenjem gozdov, posledica človeških dejanj in povzročajo kršitve človekovih pravic, ne le za ljudi, ki jih neposredno prizadene izguba prebivališča in habitata, temveč za celotno človeštvo; ker je pomembno prepoznati povezavo med človekovimi pravicami, zdravjem in varstvom okolja; ker je zagotovitev dostopa do vode bistvenega pomena pri preprečevanju napetosti v nekaterih regijah;

I. ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med raznimi zunanjimi politikami EU, nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker je treba politike v podporo človekovim pravicam in demokraciji vključiti v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, kot so razvoj, migracije, varnost, boj proti terorizmu, pravice žensk in enakost spolov, širitev in trgovina, zlasti s klavzulami o človekovih pravicah v sporazumih med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU; ker bi večja doslednost morala omogočiti EU, da bi se hitreje odzivala v zgodnjih fazah kršitev človekovih pravic in da bi na svetovni ravni prevzela vlogo bolj dejavnega in verodostojnega akterja na področju človekovih pravic;

J. ker sta demokratična tranzicija in vzpostavitev ali utrditev pravne države v številnih državah dolgotrajna in težavna postopka, pri katerih je zunanja podpora v daljšem obdobju, tudi s strani EU, bistvenega pomena za uspeh;

Človekove pravice in demokracija: splošne usmeritve in temeljni izzivi

1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi napadov na demokracijo in pravno državo po vsem svetu v letu 2018, ki odražajo vzpon avtoritarizma kot političnega projekta, ki se uteleša v nespoštovanju človekovih pravic, zatiranju oporečnikov, politizaciji sodstva in volitvah, na katerih so rezultati volitev določeni vnaprej, zmanjševanju prostora za delovanje civilne družbe ter omejevanju svobode zbiranja in izražanja; poudarja pomen civilne družbe, ki omogoča prilagodljive, pravočasne in učinkovite odzive na režime, ki kršijo mednarodno pravo, človekove pravice in demokratična načela;

2. meni, da države, ki zdrsnejo v avtoritarne režime, postanejo bolj izpostavljene nestabilnosti, konfliktom, korupciji, nasilnemu ekstremizmu in vpletenosti v tuje vojaške konflikte; izraža zaskrbljenost, ker še vedno obstajajo režimi, ki zanikajo obstoj splošnih človekovih pravic, kot so zapisane v mednarodnem pravu; pozdravlja dejstvo, da so obenem številne države začele procese za vzpostavljanje miru in demokratizacijo, izvedle ustavne in pravosodne reforme ter začele sodelovati s civilno družbo v odprtih in javnih razpravah s ciljem spodbujati temeljne svoboščine in človekove pravice, vključno z odpravo smrtne kazni; obžaluje dejstvo, da kljub naraščajočemu trendu za odpravo smrtne kazni po vsem svetu številne države še vedno niso uvedle moratorija;

3. trdi, da morajo vse države, ki spoštujejo mednarodno priznane temeljne svoboščine kot temelje demokracije, biti vodilne pri širjenju primerov demokratičnega upravljanja, ki temeljijo na človekovih pravicah in pravni državi po vsem svetu, ter pri krepitvi mednarodnih zakonodajnih instrumentov za varstvo človekovih pravic; poudarja izzive, ki jih prinaša uporaba škodljivih vplivov, ki spodkopavajo demokratično upravljanje in vrednote, ki so neločljivo povezane s človekovimi pravicami, in s tem preprečujejo pozitivna prizadevanja demokratičnih držav; je zelo zaskrbljen zaradi povezav med avtoritarnimi režimi ter populističnimi nacionalističnimi strankami in vladami; meni, da takšne povezave spodkopavajo verodostojnost prizadevanj EU za spodbujanje temeljnih vrednot;

4. opozarja, da človekove pravice ne smejo biti razvrščene po hierarhiji; poudarja, da je treba zagotoviti popolno spoštovanje in uveljavljanje načela, da so človekove pravice univerzalne in neodtujljive, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poudarja, da je povsem nesprejemljivo, da se s pravicami nekaterih skupin poskuša upravičiti marginalizacija drugih;

5. opozarja na težave oboroženih spopadov in vojaških napadov, med drugim z namenom etničnega čiščenja, ki še naprej terjajo civilna življenja in povzročajo množično razseljevanje, pri čemer se države in nedržavni akterji odrekajo odgovornosti za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; poudarja, da se regije v vojni ali v konfliktnih razmerah soočajo z resnimi kršitvami človekovih pravic, ki so izjemne narave in katerih namen je odrekanje človekovega dostojanstva, ki je pogubno za žrtve in ponižujoče za storilce; poudarja, na primer, uporabo mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, prisilnega izginotja, izvensodnih usmrtitev, nasilja in namernega stradanja kot vojnega orožja za uničenje, destabilizacijo in demoralizacijo posameznikov, družin, skupnosti in družb, zlasti otrok; poudarja, da so spolnemu nasilju še posebej izpostavljene ženske iz etničnih in verskih manjšin, predvsem spreobrnjenke; ostro obsoja, da je prišlo v letu 2018 v oboroženih konfliktih po vsem svetu do smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole in druge civilne cilje; opozarja, da je pravica do življenja pomembna človekova pravica in da je treba vselej soglasno obsoditi nezakonita vojna dejanja in se jim učinkovito zoperstaviti;

6. obsoja odpor proti multilateralizmu in na pravilih temelječemu mednarodnemu redu, ki predstavlja resen izziv za človekove pravice po vsem svetu; odločno verjame v pristope in odločitve, sprejete s sodelovanjem v večstranskem okviru, zlasti v organih OZN in v obstoječih sprejetih formatih pogajanj v okviru regionalnih organizacij, kot je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, kot najučinkovitejše sredstvo za zadovoljevanje interesov človeštva, zagotovitev trajnostnih rešitev za konflikte na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, Ustanovne listine OZN in Helsinške sklepne listine ter spodbujanje napredka na področju človekovih pravic; je zelo zaskrbljen nad dejstvom, da sedeže v različnih organih Združenih narodov za človekove pravice, vključno s Svetom OZN za človekove pravice, zasedajo države z dokazano resnimi kršitvami človekovih pravic;

7. je resno zaskrbljen zaradi množenja števila umorov, fizičnih napadov in napadov na dobro ime ter uporabe smrtne kazni, preganjanja, zaporne kazni, nadlegovanja in ustrahovanj ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice po vsem svetu, zlasti novinarjev, akademikov, odvetnikov, politikov in aktivistov civilne družbe, vključno z zagovorniki pravic žensk, okoljevarstveniki, zagovorniki zemljiških pravic in zagovorniki verskih manjšin, zlasti v državah z visoko stopnjo korupcije ter šibko pravno državo in slabim sodnim nadzorom; je zlasti zaskrbljen zaradi vse drznejših napadov na tujih tleh, v nekaterih primerih s kršitvijo zakonov in običajev v zvezi z diplomatskimi privilegiji in imunitetami; zahteva, da se odgovornim na najvišji ravni odločanja za te napade sodi in da zanje nosijo odgovornost; ugotavlja, da se vsi zagovorniki človekovih pravic, zlasti ženske, soočajo s specifičnimi tveganji in potrebujejo ustrezno zaščito; obsoja dejstvo, da so nekatere vlade sprejele zakonodajo, ki omejuje dejavnosti civilne družbe ali družbenih gibanj, vključno s prepovedjo nevladnih organizacij ali zamrznitvijo njihovega premoženja; je zelo zaskrbljen zaradi uporabe represivne zakonodaje s področij kibernetske varnosti in boja proti terorizmu za zatiranje zagovornikov človekovih pravic;

8. poudarja pomen spodbujanja enakosti spolov in pravic žensk in deklet po vsem svetu; poudarja, da so ženske in dekleta kljub napredku še vedno žrtve diskriminacije in nasilja; poudarja, da ima večina družb še vedno težave pri zagotavljanju enakih pravic ženskam in dekletom v skladu z zakonom in enakega dostopa do izobraževanja, zdravstvenega varstva, dostojnega dela, enakega plačila ter političnega in gospodarskega zastopanja; je zaskrbljen zaradi zelo razširjenih nenehnih napadov na pravice žensk ter pravice na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in zaradi zakonodaje, ki v številnih delih sveta omejuje te pravice; poudarja, da so pohabljanje ženskih spolovil in otroške poroke med najbolj razširjenimi kršitvami človekovih pravic; izraža zaskrbljenost, ker so ženske, ki izražajo veroizpoved ali prepričanje, dvakratno izpostavljene preganjanju; pozdravlja pobudo EU in OZN Spotlight za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti ter poziva k njeni okrepitvi;

9. poudarja, da so ključnega pomena za prihodnost človeštva spoštovanje in spodbujanje otrokovih pravic, boj proti vsem oblikam zlorabe, zanemarjanja, slabega ravnanja, trgovanja z otroki in njihovega izkoriščanja, vključno s prisilnimi porokami in novačenjem ali uporabo otrok vojakov v oboroženih spopadih, pa tudi zagotavljanje varstva in izobraževanja za otroke; v zvezi s tem podpira mehanizem za spremljanje in poročanje, vzpostavljen z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 1612 o otrocih v oboroženih spopadih;

10. poudarja, da je pomembno v celoti upoštevati specifične potrebe invalidov; poziva EU, naj boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti vključi v svoje zunanje delovanje in politike razvojne pomoči, skupaj z bojem za enak dostop do trga dela ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa naj spodbuja rešitve, ki invalidom olajšujejo delovanje v družbi;

11. opozarja na primere preganjanja in diskriminacije, povezane z narodnostjo, državljanstvom, družbenim razredom, kasto, vero, prepričanjem, jezikom, starostjo, spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, ki so še vedno pogosti v številnih državah in družbah; je resno zaskrbljen, ker so ljudje, ki so žrtve teh kršitev človekovih pravic, tarča vse bolj nestrpnih in sovražnih odzivov; poziva, da je treba osebe, odgovorne za te kršitve, privesti pred sodišče;

12. ugotavlja, da je število prisilno razseljenih oseb v letu 2018 preseglo 70 milijonov, vključno s 26 milijoni beguncev, 41 milijoni notranje razseljenih oseb in 3,5 milijona prosilcev za azil[10]; poleg tega ugotavlja, da je na svetu približno 12 milijonov oseb brez državljanstva; meni, da vojne, konflikti, terorizem, nasilje, politično zatiranje, preganjanje zaradi vere ali prepričanja, revščina ter negotovost glede vode in preskrbe s hrano pomenijo tveganje za nove konflikte in nadaljnje razseljevanje prebivalstva; priznava, da lahko okoljske posledice podnebnih sprememb, kot je omejen dostop do varne pitne vode, še povečajo razseljevanje prebivalstva;

13. poudarja, da sta podnebna kriza in množična izguba biotske raznovrstnosti velika grožnja za prebivalstvo; opozarja, da so brez zdravega okolja ogrožene temeljne človekove pravice do življenja, zdravja, hrane in neoporečne vode; opozarja na vpliv uničenja okolja na človekove pravice, tako za zadevna prebivalstva kot v zvezi s pravico človeštva do okolja; poudarja bistvene obveznosti in odgovornosti držav in drugih nosilcev odločanja, da izpolnijo cilje Pariškega sporazuma iz leta 2015 o boju proti podnebnim spremembam, preprečevanju njegovih učinkov, preprečevanju njegovega negativnega vpliva na človekove pravice in spodbujanju ustreznih politik v skladu z obveznostmi na področju človekovih pravic; opozarja na obveznosti držav, da zaščitijo biotsko raznovrstnost in zagotovijo dostop do učinkovitih pravnih sredstev v primerih izgube in degradacije biotske raznovrstnosti; izraža podporo nastajajočim zakonodajnim prizadevanjem na mednarodni ravni, kar zadeva zločine zoper okolje;

14. poudarja, da sta svoboda govora in izražanja ter pluralnost medijev, na spletu in drugje, v središču odpornih demokratičnih družb; obsoja zlorabo legitimnih ciljev, kot so protiterorizem, državna varnost in kazenski pregon, za omejevanje svobode izražanja; obsoja medijsko propagando in napačne informacije glede manjšin; poziva k vzpostavitvi najboljših možnih zaščitnih ukrepov proti sovražnemu govoru in radikalizaciji, dezinformacijskim kampanjam in sovražni propagandi, zlasti tistim, ki izvirajo iz avtoritarnih držav in nedržavnih akterjev, kot so teroristične skupine, z razvojem pravnega okvira na ravni EU in mednarodni ravni za boj proti hibridnim grožnjam, vključno s kibernetsko vojno in informacijskim vojskovanjem, ne da bi ogrozili temeljne pravice; opozarja, da bi morali mediji odražati pluralnost različnih mnenj ter podpirati in spoštovati načelo nediskriminacije; v zvezi s tem poudarja, da bi morale osebe, ki pripadajo manjšinam, imeti nediskriminatoren dostop do radiodifuzijskih medijev, tudi v svojem jeziku;

Učinkovitejša zunanja politika EU na področju človekovih pravic

15. želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija v središču njenih odnosov z državami, ki niso članice EU; zato poudarja, da mora biti cilj spodbujanja človekovih pravic in demokracije po svetu vključen v vse politike EU z zunanjo razsežnostjo; poziva EU, naj izpolni te zaveze in zagotovi, da s svojimi prizadevanji ne bo nenamerno krepila avtoritarnih režimov;

16. poziva Komisijo in države članice, naj za naslednjih pet let sprejmejo nov ambiciozen, celovit in obvezujoč akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo; vztraja, naj se v prihodnjem akcijskem načrtu ustrezno obravnavajo vsi izzivi s področja človekovih pravic, vključno z digitalnimi pravicami, okoljskimi pravicami, pravicami starejših, športom in človekovimi pravicami ter pravicami migrantov; poziva k oblikovanju močnega mehanizma spremljanja za oceno izvajanja in učinka akcijskega načrta; poziva države članice, naj prevzamejo večjo odgovornost za akcijski načrt in poročajo o njegovem izvajanju;

17. ugotavlja pomen svojih resolucij o kršitvah človekovih pravic, demokracije in pravne države ter dela svojega pododbora za človekove pravice; močno priporoča, naj Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) okrepita sodelovanje s pododborom Parlamenta za človekove pravice, tako da mu omogočita sodelovanje v prihodnjem akcijskem načrtu in spremljanje njegovega izvajanja; poziva ESZD, naj Parlamentu redno posreduje poročila o nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z nujnimi resolucijami in/ali priporočili iz teh resolucij;

18. poudarja dejstvo, da se trgovina, politike EU na tem področju in človekove pravice lahko in morajo medsebojno krepiti ter da ima poslovna skupnost pomembno vlogo pri pozitivnih spodbudah podpiranja človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; poziva Komisijo in ESZD, naj učinkovito uporabljata klavzule o človekovih pravicah v mednarodnih sporazumih, ne le s političnim dialogom, rednimi ocenami napredka in uporabo postopkov posvetovanja na zahtevo, temveč tudi z oblikovanjem učinkovitega mehanizma za spremljanje hudih kršitev človekovih pravic, ki se lahko pojavljajo pri poslovnih dejavnostih; poziva k ustreznemu izvajanju in spremljanju klavzul o človekovih pravicah, vključno z merljivimi merili uspešnosti, v sodelovanju s Parlamentom, civilno družbo in ustreznimi mednarodnimi organizacijami; poziva k vzpostavitvi učinkovitega in neodvisnega mehanizma za pritožbe za skupine državljanov in deležnikov, ki so jih prizadele kršitve človekovih pravic; poudarja, da morajo EU in njene države članice preprečiti kakršne koli kršitve človekovih pravic podjetij in negativen vpliv poslovnih dejavnosti;

19. podpira dialoge o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU, kot ključno orodje za dvostransko sodelovanje pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic; želi spomniti, da smernice EU o dialogih s tretjimi državami o človekovih pravicah vsebujejo številna merila za začetek dialoga, med drugim tudi, „koliko je vlada pripravljena izboljšati stanje, stopnjo zavezanosti, ki jo izkazuje vlada glede mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, njena pripravljenost za sodelovanje pri postopkih in mehanizmih za človekove pravice Združenih narodov ter odnos do civilne družbe“; poziva, naj ESZD v skladu s temi smernicami redno ocenjuje vse dialoge in zagotovi, da bo EU, če ne bo dosežen oprijemljiv napredek, prilagodila svoje cilje in ponovno razmislila o svojem pristopu; poziva Komisijo in ESZD, naj ob večji udeležbi skupin civilne družbe in ustreznih mednarodnih organizacij združita moči za obravnavanje obveznosti na področju človekovih pravic in z njimi povezanih obveznosti v dialogih ali pogajanjih na vseh političnih in gospodarskih področjih z vladami držav, ki niso članice EU, da bi okrepili učinek dialogov o človekovih pravicah; priporoča, da se upoštevajo pomisleki glede položaja človekovih pravic v teh državah in da se sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno z obravnavo posameznih primerov v okviru dialoga o človekovih pravicah; poziva k dejavnejši udeležbi Parlamenta pri določanju dnevnih redov dialogov o človekovih pravicah; poudarja, da so strategije na področju človekovih pravic za posamezne države in letna poročila o njihovem izvajanju pomemben pripomoček za zagotavljanje skladnosti politik, določanje ključnih strateških področij, opredeljevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter sprejemanje konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic; znova poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči dostop do vsebine strategij na področju človekovih pravic za posamezne države; pozdravlja seminarje za civilno družbo, ki se izvajajo pred dialogom o človekovih pravicah, in poziva k nadaljnjim ukrepom na podlagi njihovih sklepov s posebnim sodelovanjem organizacij civilne družbe;

20. odločno poziva EU, naj se dosledno spoprijema z diskriminacijo, tako da čim bolje izkoristi nabor orodij EU za človekove pravice, tudi z dialogom, obsodbami in podporo civilni družbi ter skupnim pobudam na ravni Združenih narodov, v skladu z novo sprejetimi smernicami EU o nediskriminaciji v zunanjem delovanju in smernicami Združenih narodov v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla, objavljenimi leta 2017;

21. odločno podpira delo in prizadevanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice (EUSR) pri varstvu in spodbujanju človekovih pravic po svetu; poudarja, kako pomemben je cilj v okviru mandata posebnega predstavnika EU za človekove pravice, da se okrepi učinkovitost EU na tem področju; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj si prizadeva za povečanje prizadevanj EU za krepitev demokracije; vztraja pri svoji zahtevi, da se mandat posebnega predstavnika EU za človekove pravice pregleda, da bi postal stalen in da se poveča njegova odgovornost ter da bi mu omogočili dajanje pobud in zagotovili ustrezna sredstva ter možnost, da javno poroča o rezultatih obiskov tretjih držav in obvešča o stališču EU glede vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami; ponovno poziva k večji preglednosti dejavnosti in misije posebnega predstavnika EU za človekove pravice ter vztraja, da je treba njegova redna poročila Svetu posredovati tudi Parlamentu; pozdravlja širitev mandata posebnega predstavnika EU za človekove pravice, s katero se je vključilo spodbujanje podpore mednarodnemu kazenskemu pravosodju, in pričakuje, da bo na tem področju posebno aktiven;

22. pozdravlja prizadevanja ESZD in Komisije za stalno krepitev ozaveščenosti uradnikov EU o človekovih pravicah; pozdravlja, da so v vseh delegacijah EU zdaj prisotne kontaktne točke za človekove pravice in uradniki za zvezo zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj Parlamentu predloži podrobno poročilo o dokončanju mreže kontaktnih točk, da jo oceni in zagotovi njeno dosledno izvajanje v vseh delegacijah EU; poziva vse delegacije EU in njihove kontaktne točke za človekove pravice, naj dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, tako da se redno srečujejo z zagovorniki človekovih pravic, obiskujejo pridržane aktiviste, spremljajo njihove sodne postopke in se na terenu zavzemajo za njihovo varstvo;

23. priznava napredek, ki je bil dosežen v zvezi s postopkom in obliko letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018, a pričakuje, da bosta Svet in podpredsednik/visoki predstavnik v še večji meri upoštevala stališča iz ustreznih resolucij in/ali priporočil Parlamenta, da bi zagotovila tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med institucijami EU pri vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami; poziva Svet, naj si še naprej prizadeva, da bi letna poročila dokončal bolj zgodaj v letu; ga spodbuja, naj zagotovi, da bo naslednje letno poročilo sprejeto na podlagi ustreznega postopka posvetovanja;

Oblikovanje rešitev za spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter demokracije

Demokratično upravljanje in omogočanje prostora za civilno družbo

24. poziva EU in države članice, naj še naprej pozorno spremljajo vse spremembe, ki negativno vplivajo na upravljanje in civilno družbo po vsem svetu, ter naj se sistematično in z vsemi ustreznimi sredstvi odzivajo na politike in zakonodajne spremembe, ki jih sprejemajo avtoritarne vlade za spodkopavanje upravljanja, ki temelji na demokratičnih načelih, ter krčenje prostora civilne družbe; meni, da so na tem področju potrebne večje sinergije med Komisijo, ESZD in Parlamentom; pozdravlja neprecenljivo pomoč, ki se organizacijam civilne družbe po vsem svetu zagotavlja v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki ostaja glavni instrument EU pri izvajanju njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poziva, naj se v naslednjem evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice okrepi financiranje za civilno družbo in človekove pravice; poudarja, da je bilo v letu 2018 aretiranih na stotine miroljubnih protestnikov civilne družbe, s katerimi so grdo ravnali in jih samovoljno pridržali, plačati pa so morali tudi visoke globe zaradi sodnih postopkov;

Pristop EU h konfliktom in odgovornost za kršitve človekovih pravic

25. poudarja povezavo med naraščanjem kršitev človekovih pravic in splošno razširjeno nekaznovanostjo ter pomanjkanjem odgovornosti v tistih regijah in državah, ki jih uničujejo konflikti ali zaznamujejo politično utemeljena ustrahovanja, diskriminacija, nadlegovanje in napadi, ugrabitve, nasilne policijske dejavnosti, samovoljne aretacije, primeri mučenja in uboji; poziva mednarodno skupnost, naj podpre ukrepe za boj proti nekaznovanju in spodbujanje odgovornosti, zlasti v tistih regijah in državah, kjer dinamika nekaznovanja koristi najhujšim kršiteljem in ohromi žrtve; poudarja tudi, da konflikti običajno močno prizadenejo manjšine in marginalizirane skupine;

26. želi opozoriti na svoje resolucije o odgovornosti za konflikte, v katerih je v letu 2018 umrlo na stotine otrok med napadi, ki so bili namerno uperjeni proti civilnemu prebivalstvu in humanitarni infrastrukturi; poziva vse države članice EU, naj strogo spoštujejo kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja, predvsem pa naj ustavijo dobavljanje orožja ali obveščevalne in nadzorne opreme, ki bi jo vlade lahko uporabile za zatiranje človekovih pravic, kar je še zlasti pomembno v primeru oboroženih konfliktov; vztraja, da sta potrebna popolna preglednost in redno poročanje držav članic EU o njihovih pošiljkah orožja; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal[11]; je zelo zaskrbljen zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih letal zunaj mednarodnega pravnega okvira; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi sredstev EU za vse raziskovalne in razvojne projekte, povezane z izdelavo brezpilotnih letal; poziva visokega predstavnika/podpredsednika, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja;

27. ostro obsoja vse grozljive zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji, tudi nad državljani, ki so mirno uveljavljali svoje človekove pravice; poziva EU in države članice, naj uporabijo vso svojo politično moč za preprečevanje vseh dejanj, ki bi jih lahko označili za genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost, naj se odzivajo učinkovito in usklajeno, ko se taki zločini zgodijo, in uporabijo vsa potrebna sredstva, da odgovorne osebe privedejo pred sodišče ter pomagajo žrtvam in podprejo postopke stabilizacije in sprave; poziva mednarodno skupnost, naj razvije instrumente, ki lahko skrajšajo čas med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponovni pojav ali stopnjevanje nasilnih konfliktov, kot je sistem EU za zgodnje opozarjanje; poziva ESZD in Komisijo, naj v tretji akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo vključita ambiciozno strategijo za boj proti nekaznovanju; močno priporoča ustanovitev evropskega observatorija za preprečevanje, odgovornost in boj proti nekaznovanju; ponovno poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, uveljavljanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju;

28. pozdravlja prizadevanja EU za spodbujanje univerzalnosti Rimskega statuta v letu 2018 ob praznovanju 20. obletnice njegovega sprejetja in ponovno izraža neomajno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; se zaveda, da mednarodno pravo doživlja velike pritiske; je zaskrbljen, da je zaradi njegovih širokih pristojnosti od 193 držav članic OZN samo 122 članic Mednarodnega kazenskega sodišča, od tega pa jih je samo 38 ratificiralo spremembe iz Kampale, ki sodišču daje pristojnost za sodni pregon kaznivega dejanja agresije; poziva EU in njene države članice, naj vse države članice OZN spodbudijo k ratifikaciji in izvajanju Rimskega statuta, in je zaskrbljen, ker so nekatere države odstopile od statuta ali grozijo, da bodo to storile; vse podpisnice Rimskega statuta tudi poziva, naj se usklajujejo in sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem; poziva EU in njene države članice, naj dosledno podpirajo preglede, preiskave in sklepe Mednarodnega kazenskega sodišča ter sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje primerov nepripravljenosti na sodelovanje z njim; poziva k zagotovitvi finančne podpore organizacijam, ki digitalno ali drugače zbirajo, hranijo in varujejo dokaze za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile strani, vpletene v konflikte, da se olajša njihov pregon na mednarodni ravni; poziva države članice in mrežo EU za področje genocida, naj podprejo preiskovalno skupino OZN pri zbiranju, ohranitvi in hranjenju dokazov o kaznivih dejanjih, ki se izvajajo ali so bila izvršena pred kratkim, da se ne izgubijo; poziva Komisijo in ESZD, naj proučita možnosti in pripravita nova orodja, ki bodo žrtvam kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava pomagala pri dostopanju do mednarodnega sodnega varstva ter pridobivanju odškodnin, na primer z vzpostavljanjem zmogljivosti držav, ki niso članice EU, za uveljavitev načela univerzalne pristojnosti v njihovih pravnih sistemih;

29. pozdravlja prve uvodne razprave v Svetu o vzpostavitvi globalnega mehanizma EU za sankcije v zvezi s človekovimi pravicami, t. i. „seznama Magnickega“, ki bi omogočal ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, soudeleženim v hudih kršitvah človekovih pravic, za kar se je Parlament že večkrat zavzel, zlasti marca 2019, in poziva k njihovemu nadaljevanju; poziva Svet, naj pospeši svoje razprave, da bi čim prej sprejel potrebno zakonodajo, vzpostavil ta mehanizem in ga ustrezno financiral; poudarja, da mora biti ta sistem skladen z mehanizmom EU za sodni nadzor; poudarja tudi, da bi bilo treba slediti zgledu nekaterih držav članic EU, ki so sprejele zakone o sankcijah za posameznike, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

30. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj posebno pozornost namenita položaju človekovih pravic na nezakonito zasedenih ozemljih; ponovno poudarja, da je nezakonita zasedba ozemlja ali njegovega dela trajna kršitev mednarodnega prava; poudarja, da je okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom odgovorna za civilno prebivalstvo; obžaluje vrnitev predstavnikov iz države, ki je zasedla ozemlje druge države, v parlamentarno skupščino Sveta Evrope;

Zagovorniki človekovih pravic

31. poudarja, da imajo zagovorniki človekovih pravic neprecenljivo in bistveno vlogo, pri čemer tvegajo lastno življenje, zlasti zagovorniki pravic žensk; poudarja, da mora biti sodelovanje z organi tretjih držav glede zagovornikov človekovih pravic na ravni EU dobro usklajeno; poudarja, da smo leta 2018 obeležili 20. obletnico deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic; priporoča okrepitev sodelovanja med institucijami EU in državami članicami, da se jim omogoči zagotavljanje stalne podpore in zaščite zagovornikom človekovih pravic; ceni mehanizem „protectdefenders.eu“, ki je bil vzpostavljen za zaščito zagovornikov človekovih pravic v hudi nevarnosti, in poziva k njegovi krepitvi;

32. poudarja, da je za varstvo zagovornikov človekovih pravic potreben strateški, prepoznaven in dovolj učinkovit pristop EU; poziva Svet, naj objavi letne sklepe Sveta za zunanje zadeve o ukrepih EU za spodbujanje in zaščito zagovornikov človekovih pravic v zunanji politiki EU; poziva Svet in Komisijo, naj uvedeta usklajen postopek za izdajo vizumov zagovornikom človekovih pravic in po potrebi olajšata zagotavljanje začasnih zatočišč; poziva Komisijo in države članice, naj v ustreznih tematskih programih prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje priskrbijo zadostna finančna sredstva za zaščito zagovornikov človekovih pravic, pa tudi zagotovijo, da bodo dostopna in da bodo dosegla tiste, ki jih najbolj potrebujejo in so najbolj marginalizirani; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi ta instrument v prihodnosti, in vztraja, da bi morale delegacije EU in države članice povečati svoja finančna sredstva in zmogljivosti za nujno zaščito in podporo za ogrožene zagovornike človekovih pravic; obsoja, da se aktivistom za človekove pravice, ki se želijo udeležiti zasedanj Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi in zasedanj drugih mednarodnih institucij, še naprej prepoveduje potovanje; poziva vlade, ki jih to zadeva, naj te prepovedi odpravijo;

Pravice žensk in enakost spolov

33. odločno podpira strateška prizadevanje EU za enakost spolov in njena stalna prizadevanja za izboljšanje položaja človekovih pravic za ženske in dekleta v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2030; poudarja, da bi morala biti enakost spolov glavna prednostna naloga v vseh delovnih odnosih, politikah in zunanjih ukrepih EU, saj gre na podlagi Pogodb za načelo EU in držav članic; poziva, naj EU po izteku strateških prizadevanj sprejme celovito strategijo za enakost spolov; poziva Komisijo, naj pripravi in sprejme sporočilo o podaljšanju akcijskega načrta za enakost spolov po letu 2020, saj gre za pomembno orodje EU, ki lahko prispeva k pravicam žensk in deklet po vsem svetu; poziva države članice, naj podprejo tretji akcijski načrt za enakost spolov v sklepih Sveta; poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej prispevata k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk in deklet, tako da tesno sodelujeta z mednarodnimi organizacijami, državami, ki niso članice EU, in civilno družbo, da bi razvili in izvajali nove pravne okvire za enakost spolov;

34. poudarja zaskrbljujoče naraščanje nasilja nad ženskami in dekleti; obsoja vse oblike nasilja na podlagi spola, telesnega, spolnega in psihološkega nasilja; je zelo zaskrbljen, ker se mučenje v obliki spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola vse pogosteje uporablja kot vojno orožje; poudarja, da se spolna kazniva dejanja in nasilje na podlagi spola v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali konstitutivne elemente genocida ali mučenja; poziva države, naj poostrijo svojo zakonodajo, da se spoprimejo s temi težavami; ponovno poziva države članice EU in članice Sveta Evrope, ki Istanbulske konvencije še niso ratificirale in uveljavile, naj to čim prej storijo; poziva k nadaljnjim ukrepom za izkoreninjenje vseh oblik nasilja na podlagi spola in škodljivih praks, ki škodujejo ženskam in dekletom, kot sta prisilna ali zgodnja poroka, pohabljanje ženskih spolovil, spolno nasilje in prisilna verska spreobrnitev; podpira nadaljevanje skupne pobude EU in OZN, imenovane Spotlight; poziva delegacije EU, naj poskrbijo za zbiranje podatkov o nasilju nad ženskami, pripravijo priporočila za posamezne države ter spodbujajo zaščitne mehanizme in podporne strukture za žrtve;

35. potrjuje, da je dostop do zdravja človekova pravica, da spolno in reproduktivno zdravje in pravice temeljijo na osnovnih človekovih pravicah in so sestavni del človekovega dostojanstva; poudarja, da neustrezen dostop do življenjsko pomembnih dobrin in socialnih storitev (na primer vode, hrane, zdravja, izobraževanja in sanitarne ureditve) ter težave pri dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravja pomenijo nesprejemljivo kršitev človekovih pravic; obsoja kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, vključno s prepovedjo dostopa do ustreznih storitev; poudarja, da bi bilo treba vsem ženskam zagotoviti ustrezno in cenovno sprejemljivo zdravstveno varstvo, tudi na področju duševnega zdravja, na primer psihološko podporo, ter splošno spoštovanje spolnih in reproduktivnih pravic ter uveljavljanje teh pravic in dostop do izobraževanja, prav tako pa jim je treba omogočiti, da se svobodno in odgovorno odločajo o svojem zdravju, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem; dodaja, da so te storitve pomembne za reševanje življenj žensk ter zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; meni, da je nesprejemljivo, da so spolne in reproduktivne pravice in zdravje žensk in deklet še vedno podlaga ideoloških sporov, tudi v večstranskih okvirih; poudarja, da imajo ženske in dekleta, ki so žrtve oboroženih konfliktov, pravico do potrebne zdravniške oskrbe; poudarja vlogo žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po koncu konfliktov ter pri podpori človekovim pravicam in demokratičnih reformah;

36. poziva EU, naj sodeluje z drugimi državami in pomaga okrepiti njihova prizadevanja na področju izobraževanja, zdravstva in socialnih storitev, zbiranja podatkov, financiranja in načrtovanja programov, da bi izboljšali preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola na svetovni ravni ter se nanj bolje odzivali; poudarja, da je izobraževanje bistveno orodje v boju proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; poziva k ukrepom, s katerimi bi olajšali dostop žensk in deklet do izobraževanja in trga dela, posebno pozornost pa je treba nameniti uravnoteženosti spolov na vodstvenih položajih v podjetjih; prav tako poziva k vključitvi izobraževanja deklet v sporazume EU z državami v razvoju;

Otrokove pravice

37. poudarja, da so mladoletniki pogosto žrtve določenih vrst zlorab, kot so prisilne poroke otrok, otroška prostitucija, uporaba otrok vojakov, pohabljanje spolovil, delo otrok in trgovanje z otroki, zlasti v humanitarnih krizah in oboroženih spopadih, in jih je zato treba dodatno ščititi; posebno pozornost namenja otrokom brez državljanstva ter migrantskim in begunskim otrokom; poziva EU, naj sodeluje z državami, ki niso članice EU, pri odpravi prezgodnje, otroške in prisilne poroke, in sicer z določitvijo minimalne zakonsko predpisane starosti za poroko 18 let, zahtevo po preverjanju starosti obeh zakoncev ter njune polne in svobodne privolitve, uvedbo obvezne registracije porok ter zagotavljanjem spoštovanja teh pravil; poziva k novim pobudam EU za spodbujanje in varstvo pravic otrok, da se med drugim prepreči in odpravi zloraba otrok po svetu ter se otroci, prizadeti zaradi konfliktov, zlasti tisti, ki so žrtve ekstremističnih skupin, in otroci, ki so žrtve večplastne in presečne diskriminacije, rehabilitirajo in ponovno vključijo ter se jim zagotovi varno okolje z oskrbo v družini in skupnosti, v katerem bosta oskrba in izobraževanje bistvenega pomena; poziva EU, naj da pobudo za mednarodno gibanje, v okviru katerega bi se zavzemali za otrokove pravice, med drugim tako, da organizira mednarodno konferenco o zaščiti otrok v tveganih okoljih; znova poudarja, da je nujno povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb (oseb LGBTI)

38. obsoja samovoljno pridržanje, mučenje, preganjanje in uboje oseb LGBTI; ugotavlja, da osebe LGBTI zaradi spolne usmerjenosti v številnih državah po svetu še vedno preganjajo in napadajo; obžaluje dejstvo, da je homoseksualnost v mnogih državah še vedno kaznivo dejanje in je v nekaterih zanjo zagrožena celo smrtna kazen; meni, da bi morali prakso in posamezne primere nasilja zoper posameznike zaradi spolne usmerjenosti kaznovati in izkoreniniti; poziva k izvajanju smernic EU, da se spodbuja in zaščiti uživanje vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;

Pravice invalidov

39. pozdravlja ratifikacijo konvencije OZN o pravicah invalidov; ponovno opozarja, kako je pomembno, da jo države članice in institucije EU učinkovito izvajajo; poudarja, da je nediskriminacija pomembna in je treba načelo splošne dostopnosti verodostojno vključiti in vsem invalidom zagotoviti vse pravice v vseh ustreznih politikah EU, vključno z razvojno politiko; poziva, da bi ustanovili svetovno središče odličnosti za podjetniška znanja in veščine prihodnosti za invalide;

Boj proti kastnemu razlikovanju

40. je zelo zaskrbljen nad obsegom in posledicami kastne hierarhije, kastnega razlikovanja in stalnih kršitev človekovih pravic na podlagi kastne pripadnosti, vključno z onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nadaljnjo segregacijo, revščino in stigmatizacijo ter kastnimi ovirami pri uresničevanju temeljnih človekovih pravic ter pomoči pri človekovem razvoju; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastnem razlikovanju in poziva EU, naj deluje na podlagi globoke zaskrbljenosti zaradi takšnih kršitev človekovih pravic; poziva k sprejetju instrumenta EU za preprečevanje in odpravo kastnega razlikovanja; ponovno poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja ter v OZN in na ravni delegacij podprejo pobude za odpravo kastnega razlikovanja; ugotavlja, da bi morale take pobude vključevati spodbujanje posebnih kazalnikov, razčlenjenih podatkov in posebnih ukrepov za obravnavo kastnega razlikovanja pri izvajanju in spremljanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, prav tako pa bi morale vključevati ugotovitve iz novih smernic OZN v zvezi z diskriminacijo na podlagi porekla ter podpirati države;

Domorodna ljudstva

41. je zelo zaskrbljen zaradi razširjene in sistematične diskriminacije in preganjanja domorodnih ljudstev po vsem svetu, kar vključuje samovoljne aretacije in uboje zagovornikov človekovih pravic, prisilno razseljevanje, prilaščanje zemljišč in kršitve njihovih pravic s strani podjetij; ugotavlja, da večina domorodnih ljudstev živi pod pragom revščine; poziva vse države, naj v proces odločanja o strategijah za spopadanje s podnebnimi spremembami vključijo domorodna ljudstva; poziva države, naj ratificirajo določbe konvencije MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih;

Svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja

 

42. poudarja, da pravica do svobode misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja (bolj znana kot svoboda veroizpovedi ali prepričanja), ki vključuje pravico do neverovanja, izražanja teističnih, neteističnih, agnostičnih ali ateističnih nazorov ter pravico do verskega odpadništva in neizrekanja za nobeno veroizpoved mora biti zagotovljena po vsem svetu in brezpogojno ohranjena; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj se dejavneje zavzemajo za svobodo veroizpovedi ali prepričanja in naj začnejo dialog z državami ter predstavniki civilne družbe ter verskimi, nekonfesionalnimi, humanističnimi in filozofskimi skupinami in cerkvami, verskimi združenji in skupnostmi, da bi preprečili nasilje nad osebami in njihovo preganjanje ter nestrpnost in diskriminacijo na podlagi misli, vesti, filozofskih mnenj, veroizpovedi ali prepričanja; obžaluje zakone o spreobrnitvi in bogokletstvu, ki dejansko omejujejo in celo jemljejo pravico verskih manjšin in ateistov do svobode veroizpovedi ali prepričanja; prav tako poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj v celoti izvajajo smernice EU za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;

43. poziva EU in njene države članice, naj še naprej sklepajo zavezništva in krepijo sodelovanje s široko paleto držav in regionalnih organizacij, da bi zagotovili pozitivne spremembe v zvezi s svobodo veroizpovedi ali prepričanja, zlasti na konfliktnih območjih, kjer so verske skupine, kot so kristjani na Bližnjem vzhodu, najbolj ranljive; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah v Svetu OZN za človekove pravice in o svobodi veroizpovedi ali prepričanja v Generalni skupščini OZN;

44. podpira delo in prizadevanja posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU; ponovno poziva Svet in Komisijo, naj opravita pregledno in celovito oceno učinkovitosti in dodane vrednosti položaja posebnega odposlanca v postopku podaljšanja in okrepitve njegovega mandata in položaja s strani Komisije; vztraja, da se njegovo delo ustrezno financira za povečanje učinkovitosti EU na tem področju; opozarja Svet in Komisijo, da morata v stalnem posvetovanju z verskimi in filozofskimi organizacijami ustrezno podpirati institucionalni mandat, zmogljivost in dolžnosti posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU, tako da proučita možnost večletnega obdobja trajanja mandata, ki bo predmet letnega pregleda, in z razvojem delovnih mrež v vseh ustreznih institucijah EU v skladu z resolucijo EP z dne 15. januarja 2019 o smernicah EU in mandatu posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU;

Svoboda izražanja, svoboda medijev in pravica do obveščenosti

45. ostro obsoja ubijanje, ugrabitve, zaporne kazni, ustrahovanje in napade, tudi s fizičnimi in sodnimi sredstvi, številnih novinarjev, blogerjev in žvižgačev, ter grožnje, s katerimi so se soočali v letu 2018; poziva EU, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da jih v prihodnje zaščiti; opozarja, da svoboda izražanja in svoboda medijev spodbujata kulturo pluralizma in sta bistvena sestavna dela temeljev demokratične družbe; opozarja, da bi morali novinarji svobodno opravljati svoj poklic, ne da bi se bali pregona ali zaporne kazni; poudarja, da mora biti vsaka omejitev uveljavljanja svobode izražanja in svobode medijev, kot je odstranjevanje spletnih vsebin, zgolj izjema, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti načeloma nujnosti in sorazmernosti, predpisana mora biti z zakonom, presojati pa jo mora sodišče;

46. poziva EU, njene države članice in zlasti posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj posebno pozornost namenijo varstvu svobode izražanja ter svobode, neodvisnosti in pluralizma medijev po vsem svetu, da bi bolje spremljali vse oblike omejitev svobode izražanja in svobode medijev na spletu ali drugje, pri čemer bi sistematično obsojali takšne omejitve ter uporabili vsa razpoložljiva diplomatska sredstva in orodja za njihovo odpravo; poudarja, kako pomembno je obsoditi sovražni govor in napeljevanje k nasilju v internetu in drugod ter se boriti proti njima, saj neposredno ogrožata pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice; podpira pobude, ki pomagajo razlikovati med lažnimi novicami ali propagandističnimi napačnimi informacijami in informacijami, zbranimi kot del pristnega in neodvisnega novinarstva; poudarja, kako pomembno je zagotoviti učinkovito in sistematično izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek;

Smrtna kazen, mučenje in druge oblike grdega ravnanja

47. obsoja uporabo mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja in smrtne kazni, ki se še vedno izvajajo v številnih državah po vsem svetu; je zaskrbljen zaradi števila obsodb in usmrtitev zaradi razlogov, ki ne ustrezajo opredelitvi hudih kaznivih dejanj, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom; poziva države, ki še niso uvedle takojšnega moratorija za smrtno kazen, naj to storijo kot korak k njeni odpravi; poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja za izkoreninjenje mučenja in smrtne kazni; poziva EU in njene države članice, naj bodo še zlasti pozorne na države, ki grozijo s ponovno uvedbo smrtne kazni ali pa so jo pravno ali dejansko že ponovno uvedle; poziva k ustavitvi svetovne trgovine z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni;

48. meni, da se je treba nujno boriti proti vsem oblikam mučenja zapornikov ali oseb v drugih prostorih za pridržanje in grdega ravnanja z njimi, tudi psihološki zlorabi, in si bolj prizadevati za zagotovitev spoštovanja ustreznega mednarodnega prava na tem področju in odškodnin žrtvam; je zelo zaskrbljen zaradi razmer v zaporih in pogojev v prostorih za pridržanje v številnih državah, vključno z dostopom do oskrbe in zdravil, zlasti za bolezni, kot sta hepatitis ali virus HIV; opozarja, da zavrnitev dostopa zapornikov do zdravstvenega varstva pomeni grdo ravnanje ali celo mučenje in lahko pomeni, da oseba v nevarnosti ne prejme pomoči; pozdravlja prenovljene smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja; poziva države članice k vključevanju zaščitnih ukrepov proti mučenju in drugemu grdemu ravnanju v vse njihove ukrepe in politike;

49. pozdravlja, da je bila leta 2017 ustanovljena usklajevalna skupina EU za preprečevanje mučenja; v zvezi s tem pozdravlja posodobitev zakonodaje EU, h kateri je pozval v zakonodajni resoluciji z dne 29. novembra 2018 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno ravnanje ali kaznovanje[12]; poudarja pomen nadaljnje krepitve sodelovanja z mehanizmi OZN, regionalnimi organi in ustreznimi akterji, kot je Mednarodno kazensko sodišče, ter organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic v boju proti mučenju in drugemu grdemu ravnanju;

Podjetja in človekove pravice

50. znova poudarja, da morajo dejavnosti vseh podjetij, naj delujejo doma ali čez mejo, biti popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij; poudarja, da morajo imeti evropska podjetja vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic; opozarja na odgovornost podjetij pri zagotavljanju, da njihove dejavnosti in dobavne verige niso udeležene v kršitvah človekovih pravic, kot so prisilno delo in delo otrok, kršitve pravic domorodnih ljudstev, prilaščanje zemljišč, grožnje in napadi na zagovornike človekovih pravic ter poslabšanje okolja;

51. poudarja, da je treba vzpostaviti mednarodno zavezujoč instrument, ki bo v mednarodnem pravu o človekovih pravicah urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij; poziva k oblikovanju zakonodajnega predloga o človekovih pravicah v podjetjih in potrebni skrbnosti podjetij, da se preprečijo zlorabe pri njihovih svetovnih operacijah in izboljša dostop do sodnega varstva za žrtve kršitev podjetij; poudarja, kako pomembno je, da vse države v celoti izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter poziva vse države članice EU, ki še niso sprejele nacionalnih akcijskih načrtov v zvezi s tem, naj to storijo čim prej; spodbuja EU in države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri delu medvladne delovne skupine OZN za mednarodne korporacije in druga podjetja ter človekove pravice; meni, da je to nujen korak naprej pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic;

52. poziva Komisijo, naj zagotovi, da so projekti, ki jih podpirata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, v skladu s politiko in zavezami EU na področju človekovih pravic ter da obstajajo mehanizmi za odgovornost posameznikov za javne kršitve v zvezi z dejavnostmi Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj; meni, da bi bila medinstitucionalna projektna skupina EU o podjetništvu in človekovih pravicah koristno dodatno orodje; poziva zasebni sektor, zlasti finančna podjetja, zavarovalnice in prevozna podjetja, naj svoje storitve zagotavljajo humanitarnim akterjem, ki opravljajo dejavnosti pomoči, in sicer ob polnem spoštovanju humanitarnih izjem in izjem, določenih v zakonodaji EU; pozdravlja ustanovitev neodvisnega kanadskega varuha človekovih pravic za odgovorno podjetništvo;

53. pozdravlja sistem preferencialov GSP+ kot sredstvo za spodbujanje učinkovitega izvajanja 27 glavnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in standardih dela; priznava, da globalne vrednostne verige prispevajo h krepitvi glavnih mednarodnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter predstavljajo priložnost za trajnostni napredek, zlasti v državah v razvoju in državah, ki so bolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb; poudarja, da bi morale države, ki niso članice EU in imajo koristi od sistema preferencialov GSP+, pokazati napredek na vseh področjih človekovih pravic; ugotavlja, da bi lahko okrepljeni in učinkoviti mehanizmi spremljanja okrepili učinek vzvoda shem trgovinskih preferencialov kot odziv na kršitve človekovih pravic; podpira uvedbo in izvajanje klavzul o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih med EU in državami, ki niso članice EU, tudi na področju trgovine in naložb; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje teh klavzul, da zagotovi, da jih države upravičenke spoštujejo, in Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah;

Nove tehnologije in človekove pravice

54. poudarja, da je pomembno oblikovati strategijo EU, ki bo ljudem omogočila koristno uporabo novih tehnologij in ki bo obravnavala morebitne grožnje, ki jih nove tehnologije pomenijo za človekove pravice, vključno z dezinformacijami, množičnim nadzorom, lažnimi novicami, sovražnim govorom, vladno podprtimi omejitvami in zlorabo umetne inteligence; nadalje poudarja posebno grožnjo, ki bi jo te tehnologije lahko pomenile pri nadzoru, omejevanju in onemogočanje zakonitih dejavnosti; poudarja pomen vzpostavitve pravega ravnovesja med človekovimi pravicami, zlasti pravico do zasebnosti, in drugimi upravičenimi razlogi, kot sta varnost ali boj proti kriminalu, terorizmu in ekstremizmu; izraža zaskrbljenost nad vse večjo uporabo nekaterih tehnologij za kibernetski nadzor z dvojno rabo proti aktivistom za človekove pravice, novinarjem, političnim nasprotnikom in odvetnikom;

55. poziva EU in države članice, naj si v dialogu z vladami tretjih držav prizadevajo za odpravo represivnih zakonodajnih praks in zakonodaje na področju kibernetske varnosti in boja proti terorizmu; opozarja na obveznost vsakoletne posodobitve Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009, v kateri je navedeno blago z dvojno rabo, za katerega je potrebno dovoljenje; poudarja potrebo po učinkovitem digitalnem sodelovanju med vladami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, akademsko in tehnično skupnostjo, socialnimi partnerji in drugimi deležniki, da se zagotovi varna in vključujoča digitalna prihodnost za vse v skladu z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah;

Migranti in begunci

56. poudarja, da je treba nujno rešiti temeljne vzroke migracijskih tokov, kot so vojne, spopadi, avtoritarni režimi, preganjanja, mreže nedovoljenih migracij, trgovina z ljudmi, tihotapljenje, revščina, gospodarska neenakost in podnebne spremembe, in najti dolgoročne rešitve, ki bodo temeljile na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva; poudarja potrebo po ustvarjanju zakonitih poti za migracijo ter omogočanju prostovoljne vrnitve, kjer je to mogoče, tudi v skladu z načelom nevračanja;

57. poziva k obravnavi zunanje razsežnosti begunske krize, vključno z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte preko sodelovanja in partnerstev z zadevnimi tretjimi državami; je prepričan, da je osnova sodelovanja s tretjimi državami spoštovanje mednarodnega prava o beguncih in človekovih pravicah; poudarja, da je treba v skladu z globalnima dogovoroma o migracijah in beguncih sprejeti konkretne ukrepe za izboljšanje samozadostnosti beguncev, razširitev dostopa tudi na rešitve s tretjimi državami, izboljšanje razmer na področju človekovih pravic pri obvladovanju migracij, zlasti v izvornih ali tranzitnih državah, ter za varno in dostojno vrnitev; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno preglednost, kar zadeva politike sodelovanja in sredstva, ki jih dodelijo tretjim državam za sodelovanje na področju migracij; meni, da je treba vire za razvoj in sodelovanje nujno porabiti za uresničitev teh ciljev, da ne bodo koristili tistim, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic; poziva EU, naj podpre pobudo Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce za odpravo apatridnosti zunaj EU in v njej do leta 2024;

58. je zgrožen nad tem, koliko ljudi je umrlo v Sredozemskem morju, in obsoja zlorabe in kršitve, ki so jih utrpeli begunci in migranti; obsoja tudi napade na nevladne organizacije, ki tem ljudem pomagajo; poziva EU in njene države članice, naj povečajo humanitarno pomoč za prisilno razseljene osebe; poziva EU in njene države članice, naj skupnostim, ki gostijo begunce, zagotovijo podporo; vztraja, da mora izvajanje globalnih dogovorov o migracijah in beguncih potekati vzporedno z izvajanjem agende OZN za leto 2030, kakor je določeno v ciljih strateškega razvoja, ter s povečanjem naložb v državah v razvoju;

 

59. poudarja, da sta podnebna kriza in množična izguba biotske raznovrstnosti velika grožnja za človekove pravice; poziva Komisijo in ESZD, naj pripravita strategijo EU za varstvo zdravega okolja, pri tem pa naj tesno sodelujeta s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kot je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ki je skupaj s Programom Združenih narodov za okolje začel nedavno izvajati strategijo na tem področju; poudarja, da bo po ocenah OZN do leta 2050 veliko okoljsko razseljenih oseb; opozarja na obveznosti in odgovornost držav in drugih subjektov, ki morajo prispevati k blažitvi posledic podnebnih sprememb in preprečiti njihov negativni učinek na človekove pravice; pozdravlja mednarodna prizadevanja za spodbujanje povezovanja okoljskih in naravnih nesreč ter podnebnih sprememb s človekovimi pravicami; poziva EU, naj dejavno sodeluje v mednarodni razpravi o možnem normativnem okviru za zaščito „okoljsko in podnebno razseljenih oseb“;

Podpora demokraciji

60. poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratičen in učinkovit politični pluralizem v institucijah za človekove pravice, neodvisnih medijih, parlamentih in civilni družbi pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje demokratizacije na obziren način, upoštevaje kulturne in druge okoliščine v teh tretjih državah, zato da bi okrepili dialog in partnerstvo; opozarja, da so človekove pravice temelj demokratizacijskih procesov; je zadovoljen, da je Evropska ustanova za demokracijo stalno dejavna na Zahodnem Balkanu ter v vzhodnem in južnem sosedstvu EU, da bi spodbujala demokracijo in spoštovanje temeljnih pravic ter svoboščin; opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k opredelitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu; opozarja, da se je širitev EU izkazala za najučinkovitejše orodje za podporo demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam na evropski celini, zato bi morala možnost pristopa k EU ostati odprta za države, ki se želijo pridružiti in so izvedle reforme, kot je navedeno v členu 49 PEU; poziva EU, naj v vseh procesih širitve pozorno spremlja izvajanje določb, namenjenih varovanju človekovih pravic in pravic oseb, ki pripadajo manjšinam;

61. pozdravlja sklepe v Svetu o demokraciji z dne 14. oktobra 2019, saj je to začetek procesa posodabljanja in utrjevanja pristopa EU h krepitvi demokracije; ob tem poudarja, da je izobraževanje o človekovih pravicah in demokratizaciji nadvse pomembno za utrditev teh vrednot v EU in zunaj nje; poudarja, da je treba sprejeti izrecna pravila za evropsko financiranje programov v podporo demokraciji, pri tem pa upoštevati naravo demokratičnih sprememb; poudarja, da je treba vlagati v ustrezne vire za boljše usklajevanje programov v podporo demokraciji in prednostnih nalog teh politik; podpira prizadevanja za zagotovitev preglednosti glede pomoči EU na tem področju; se zavezuje spodbujanju večje preglednosti v demokratičnih procesih, predvsem pri financiranju političnih in tematskih kampanj različnih nedržavnih akterjev;

62. znova pozitivno ocenjuje, da EU zagotavlja stalno podporo volitvam ter pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev; v zvezi s tem pozdravlja in v celoti podpira delo skupine Parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev; opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva; poudarja, da je treba demokracijo podpirati skozi ves volilni ciklus, in sicer z dolgoročnimi, prožnimi programi, ki bodo ustrezno odsevali demokratične spremembe; poziva k strogemu spremljanju primerov kršitev človekovih pravic proti kandidatom med volilnimi procesi, zlasti proti pripadnikom ranljivih skupin ali manjšin;

°

° °

63. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 74. zasedanja Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.


 

ANNEX I

 

INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT BETWEEN JANUARY AND DECEMBER 2018

 

COUNTRY

Individual

BACKGROUND

ACTION TAKEN BY THE PARLIAMENT

BAHRAIN

Nabeel Rajab

Nabeel Rajab is a leading human rights defender in Bahrain. He served a two-year prison sentence between 2012 and 2014 for his role in helping to lead and organise demonstrations in Bahrain. He was again arrested in June 2016 and, on 21 February 2018, he was sentenced by the High Criminal Court to five years in prison for tweets, wherein he criticized Bahrain's government. On 5 June 2018, the High Court of Appeal ruled to uphold the sentence against him for ‘disseminating false rumours in time of war’, ‘insulting a neighbouring country’  and ‘insulting a statutory body’ in relation to tweets he posted on alleged torture in Bahrain’s Jaw prison and the Saudi Arabia-led coalition air strikes in Yemen.

In its Resolution of 12 June 2018, the European Parliament:

- Calls for the immediate release of all those detained solely for their peaceful human rights and political activities; calls for an end to all acts of violence, harassment, intimidation, including at judicial level, and censorship of human rights defenders, political opponents, protesters, civil society actors and their relatives within and outside the country by the state authorities, security forces and services; condemns the ongoing crackdown on fundamental democratic rights, notably freedom of expression, association and assembly, political pluralism, peaceful dissent and the rule of law in Bahrain;

- Calls for the immediate and unconditional release of Mr Rajab, for any remaining charges against him to be dropped, and for the authorities to ensure that, pending his release, he is not subjected to torture or other ill-treatment and has regular access to his family, lawyers of his choice and adequate healthcare;

- Condemns the detention of Nabeel Rajab, which violates, among other things, his right to freedom of expression and his freedom of movement.

BANGLADESH

Shahidul Alam

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Maroof Zaman and Mir Ahmad Bin Quasem

 

Shahidul Alam is an internationally recognised and award-winning Bangladeshi photojournalist, a teacher and activist. He was forcibly abducted from his home on 5 August 2018 and imprisoned after speaking out on student protests and criticising the use of violence by the authorities. He had allegedly been denied adequate medical treatment and subjected to torture. He was released from prison on 20 November 2018. after being granted bail.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

On 4 December 2017, former Ambassador Maroof Zaman disappeared on his way to Dhaka airport. Mir Ahmad Bin Quasem is a barrister who was allegedly abducted by security forces on 5 August 2016. UN human rights experts and international human rights groups have reported a discernible pattern in Bangladesh of extrajudicial executions, mass arbitrary arrests and enforced disappearances such as the cases of Maroof Zaman and Mir Ahmad Bin Quasem

 

 

 

 

In its Resolution of 15 November 2018, the European Parliament:

- Calls on the Bangladeshi authorities to conduct independent investigations into reports of extrajudicial killings, enforced disappearances and excessive use of force, including the cases of Maroof Zaman and Mir Ahmad Bin Quasem, and to bring those responsible to justice in accordance with international standards;

- Calls on the Bangladeshi authorities to immediately and unconditionally release Shahidul Alam, drop all charges against him, and allow him to continue his legitimate human rights work; insists that the Bangladeshi authorities must take all necessary measures to guarantee Shahidul Alam’s physical and psychological integrity and security, as well as that of his family, and ensure that, while in detention, Shahidul Alam is treated in a manner that adheres to international principles and standards; calls on the Bangladeshi authorities to launch an immediate and public investigation into the allegations that Shahidul Alam has been tortured, and to bring the perpetrators to justice;

- Calls on the Bangladeshi authorities to conduct independent investigations into reports of extrajudicial killings, enforced disappearances and excessive use of force, including the cases of Maroof Zaman and Mir Ahmad Bin Quasem, and to bring those responsible to justice in accordance with international standards.

 


BELARUS

Mikhail Zhamchuzhny and Dzmitry Paliyenka

 

 

 

 

 

Henadz Fiadynich and Ihar Komlik

Mikhail Zhamchuzhny is the founder of the human rights organisation ‘Platform innovation’. He was sentenced to 6 years imprisonment in a penal colony by the Vitebsk regional court in June 2015.

On 12 October 2016, Dzmitry Paliyenka was sentenced to 2 years imprisonment after taking part in a peaceful protest of cyclists. He was released from prison on 14 October 2018.

On 24 August 2018, Henadz Fiadynich, chairperson of the Belarusian Independent Trade Union of Radio Electronic Industry Workers (REP), and Ihar Komlik, the Union’s accountant, were convicted of tax evasion. The charges were politically motivated. The trade union leaders were sentenced to 4 years of restricted freedom and are not eligible to hold official posts for the period of 5 years.

In its resolution of 19 April 2018, the European Parliament:

- Strongly calls for the release of Mikhail Zhamchuzhny and Dzmitry Paliyenka, two civil society activists currently detained for political reasons, and for all former political prisoners to be rehabilitated and their civil and political rights restored.

 

 

In its resolution of 4 October 2018, the European Parliament:

- Calls on the authorities to allow all independent trade unions to play their legitimate and central role in civil society without hindrance; regrets the conviction on 24 August 2018 of Henadz Fiadynich and Ihar Komlik, activists of the independent trade union REP, to four years of restricted freedom.

BURUNDI

Germain Rukuki, Nestor Nibitanga, Emmanuel Nshimirimana, Aimé Constant Gatore and, Marius Nizigama

 

Burundi has faced a political, human rights and humanitarian crisis since April 2015. Many human rights activists have been arrested and served lengthy prison sentences, most notably Germain Rukuki, Nestor Nibitanga, Emmanuel Nshimirimana, Aimé Constant Gatore and Marius Nizigama.

 

In its Resolution of 5 July 2018, the European Parliament:

- Denounces once again the intimidation, repression, violence and harassment of journalists, opposition supporters and human rights defenders;

- Calls on the Burundian authorities to respect the rule of law and fundamental human rights, such as freedom of expression and freedom of the media, and to immediately and unconditionally release Germain Rukuki, Nestor Nibitanga, Emmanuel Nshimirimana, Aimé Constant Gatore and Marius Nizigama, five human rights defenders who have been detained solely for their human rights work but stand accused by the authorities of undermining the internal security of the state.

Jean Bigirimana

The journalist Jean Bigirimana disappeared on 22 July 2016. He is one of the many victims of enforced disappearances.

- Demands that the Burundian authorities launch investigations with regard to the situation of the journalist Jean Bigirimana.


CAMBODIA

Kem Sokha

Sam Rainsy

 

Kem Sokha, is the President of the Cambodia National Rescue Party (CNRP), an opposition party in Cambodia. On 3 September 2017, he was arrested and then charged with treason. On 16 November 2017, the Supreme Court announced the dissolution of the CNRP, at the end of a one-day hearing, and banned 118 CNRP politicians from being politically active for five years.

On 10 September 2018, he was released on bail, and subsequently placed under house arrest.

Sam Rainsy was the previous President of the CNRP. He was convicted of criminal defamation and lives in exile.

 

In its Resolution of 13 September 2018, the European Parliament:

- Notes that Kem Sokha was released from prison on bail under strict conditions; denounces the fact that Kem Sokha has been placed under house arrest; calls for all charges against Kem Sokha to be dropped and for his immediate and full release; calls, furthermore, for other politically motivated charges and rulings against opposition politicians, including Sam Rainsy, to be dropped immediately;

- Is worried about the condition of Kem Sokha’s health, and calls on the Cambodian authorities to allow him to receive appropriate medical treatment; asks the Government to allow Kem Sokha to meet foreign diplomats, UN officials and human rights observers;

CHINA

Wu Gan, Xie Yang, Lee Ming-che, Tashi Wangchuk and Tibetan monk Choekyi

 

Wu Gang has been involved in human rights activism since May 2008. He supported the woman charged with murder in the Deng Yujiao incident in 2009. Since then he has advocated online and on the streets for a number of human rights cases.

In spring 2015 Wu started working for the Beijing Fengrui Law Firm, but on 20 May 2015 he was detained by police in Nanchang, and on 7 July he was formerly arrested and charged with inciting subversion of state power, and then in 16 August he was charged with subversion of state power.

On 26 December 2017 he was found guilty of subverting state power and sentenced to eight years in prison, which is one of the harshest sentences given to a Chinese human rights activist since the start of China's crackdown on lawyers and activists in 2015.

Xie Yang is a human rights lawyer who represented the family of Xu Chunhe, a man shot dead by police in Heilongjiang Province in May 2015. He has also represented those involved in the New Citizens' Movement, the Chinese Democracy Party, Christians and victims of land grabs. On 26 December 2017, a court declared him guilty of inciting subversion of state power but announced that he would be exempted from criminal penalties.

 

Lee Ming-che is a Taiwanese democracy activist, detained by Chinese authorities since March 2017. On 28 November 2017, a sentenced him to five years in prison after finding him guilty on charges of subverting state power.

Tashi Wangchuk, a Tibetan shopkeeper and language rights advocate. He has been detained since January 2016, when he was arrested after he appeared in a New York Times video advocating the right of Tibetans to learn and study in their mother tongue. On 22 May 2018, he was found guilty of inciting separatism and sentenced to five years in prison. 

Tibetan monk Choekyi was detained in June 2015 after he wore a t-shirt with Tibetan writing celebrating the Dalai Lama’s 80th birthday that year and posted messages of good wishes on social media. Choekyi was accused of being part of an ‘anti-Communist Party’ group.

 

In its Resolution of 18 January 2018, the European Parliament:

- Urges the Chinese authorities to release immediately and unconditionally all human rights defenders, activists, lawyers, journalists and petitioners being detained for their human rights work, and to end the ongoing crackdown against them, which is being perpetrated in the form of detention, judicial harassment and intimidation;

- Calls on the Government of the People’s Republic of China to release Wu Gan immediately and unconditionally, as he has been imprisoned solely for peacefully exercising his right to freedom of expression and assembly, and – pending his release – to ensure that he has regular, unrestricted access to his family and lawyers of his choice, and is not subjected to torture or other ill-treatment;

- Calls on the Government of the People’s Republic of China to release Wu Gan immediately and unconditionally, as he has been imprisoned solely for peacefully exercising his right to freedom of expression and assembly, and – pending his release – to ensure that he has regular, unrestricted access to his family and lawyers of his choice, and is not subjected to torture or other ill-treatment; calls for a prompt, effective and impartial investigation into torture in China and for those responsible to be brought to justice;

- Emphasises the need to investigate the allegations of torture of Xie Yang;

- Calls on the Chinese authorities to release Lee Ming-che immediately and unconditionally, and – pending his release – to ensure that he is protected from torture and other ill-treatment, and allowed access to his family, lawyers of his choice and adequate medical care;

- Expresses its deep concern at the arrest and continued detention of Tashi Wangchuk, as well as his limited right to counsel, the lack of evidence against him and the irregularities in the criminal investigation; calls for the immediate and unconditional release of Tashi Wangchuk;

- Calls on the Chinese authorities to release the Tibetan monk Choekyi immediately and unconditionally; urges the Chinese Government to allow his relatives and the lawyers of his choice to visit him and, in particular, to provide him with adequate medical care;

Ilham Tohti, Eli Mamut, Hailaite Niyazi, Memetjan Abdulla, Abduhelil Zunun and Abdukerim Abduweli

Ilham Tohti is a Uyghur economics professor. He was sentenced to life imprisonment on 23 September 2014 on the charge of alleged separatism, after being detained in January of the same year. He has always rejected separatism and violence and has sought reconciliation based on respect for Uyghur culture. Seven of his former students were also detained and sentenced to imprisonment of between three and eight years for alleged collaboration with Ilham Tohti.

Eli Mamut, Hailaite Niyazi, Memetjan Abdulla, Abduhelil Zunun and Abdukerim Abduweli belong to the Uyghur community and have been detained in violation of their fundamental human rights.

In its Resolution of 4 October 2018, the European Parliament:

- Reiterates its call on the Chinese Government to immediately and unconditionally release Uyghur scholar Ilham Tohti and all others detained solely for the peaceful exercise of their freedom of expression and, pending their release, calls on China to ensure that they have regular, unrestricted access to their families and lawyers of their choice; calls, furthermore, for the release of Eli Mamut, Hailaite Niyazi, Memetjan Abdulla, Abduhelil Zunun and Abdukerim Abduweli, as requested by the EU during the 36th round of the EU-China Human Rights dialogue held in Beijing on 9-10 July 2018.

DEMOCRATIC REPUBLIC OF CONGO

Carbone Beni, Mino Bompomi, Palmer Kabeya Roger Katanga Mwenyemali, Bony Dickson Mputu, Grâce Tshiunza, Cedrick Kalonji and Arciel Beni.

In December 2017, human rights defenders – Carbone Beni, Mino Bompomi, Palmer Kabeya, Roger Katanga Mwenyemali, Bony Dickson Mputu, Grâce Tshiunza, Cedrick Kalonji and Arciel Beni, all affiliated with the civil society movement Filimbi – were arrested and detained without arrest warrants. They were released in 2018 after serving prison sentences.

In its Resolution of 18 January 2018, the European Parliament:

- Calls on the Congolese authorities to proceed with the immediate and unconditional release of all prisoners of conscience.

EGYPT

Giulio Regeni

Giulio Regeni, was an Italian doctoral student at Cambridge University. He conducted research in Cairo on the development of independent trade unions in Egypt and had contact with opponents of the government. He disappeared on 25 January 2016 after leaving his home in Cairo.

His body was found on 3 February 2016 next to a road on the outskirts of Cairo. It was found to have been subjected to severe beating and multiple forms of torture.

In its Resolution of 8 February 2018, the European Parliament:

- Recalls its continued outrage at the torture and killing of the Italian researcher Giulio Regeni, and denounces, once again, the lack of progress in the investigation into this brutal murder; stresses that it will continue to press the European authorities to engage with their Egyptian counterparts until the truth is established on this case and the perpetrators are held accountable.

Ahmad Amasha, Hanan Badr el-Din, Amal Fathy, Ezzat Ghoneim, Hoda Abdelmoneim, Ibrahim Metwally Hegazy, and Azzouz Mahgoub

Mahmoud ‘Shawkan’ Abu Zeid, Hisham Gaafar, Mohammed ‘Oxygen’ Ibraim, Ismail Iskandarani, Adel Sabri, Ahmed Tarek Ibrahim Ziada, Alaa Abdelfattah, Shady Abu Zaid, Mostafa al-Aasar, Hassan al-Bannaand and Moataz Wadnan

 

Since late October 2018, at least 40 human rights workers, lawyers and political activists have been arrested in Egypt, some of them forcibly disappeared. Human rights lawyer Ezzat Ghoneim, head of the Egyptian Coordination for Rights and Freedoms (ECRF), has been in pre-trial detention since March 2018, charged with ‘human rights terrorism’. Human rights lawyer Ibrahim Metwally Hegazy, co-founder of the League of Families of the Disappeared, was subjected to enforced disappearance and tortured and then ordered into arbitrary preventive detention, and remains in solitary confinement. human rights defender Amal Fathy was handed a two-year prison sentence in September 2018, on charges of ‘spreading false news’ with intent to harm the Egyptian state and of ‘public indecency’ for publishing a video on social media criticising the government’s failure to combat sexual violence.

 

In its Resolution of 13 December 2018, the European Parliament:

- Calls on the Egyptian Government to immediately and unconditionally release human rights defenders Ahmad Amasha, Hanan Badr el-Din, Amal Fathy, Ezzat Ghoneim, Hoda Abdelmoneim, Ibrahim Metwally Hegazy, and Azzouz Mahgoub and media workers Mahmoud ‘Shawkan’ Abu Zeid, Hisham Gaafar, Mohammed ‘Oxygen’ Ibraim, Ismail Iskandarani, Adel Sabri, Ahmed Tarek Ibrahim Ziada, Alaa Abdelfattah, Shady Abu Zaid, Mostafa al-Aasar, Hassan al-Bannaand and Moataz Wadnan, and all others detained solely for the peaceful exercise of their freedom of expression, in violation of Egypt’s constitution and international obligations; pending their release, calls on Egypt to allow them full access to their families, lawyers of their choice and adequate medical care, and to conduct credible investigations into any allegations of ill-treatment or torture.

Ola al-Qaradawi and Hosam Khalaf

Ola al-Qaradawi, a Qatari national, and her husband Hosam Khalaf, an Egyptian national, have been detained in appalling conditions in Egypt since 30 June 2017, with no charges formulated against either of them. In June 2018 the UN Working Group on Arbitrary Detention found that they have been subjected to cruel, inhuman or degrading treatment that may amount to torture, declared their detention arbitrary and called on the Egyptian government to release them.

- Urges the Egyptian Government to put an end to all discriminatory measures put in place after June 2017 against Qatari nationals, with particular reference to the case of Ola al-Qaradawi and her husband Hosam Khalaf.

GAZA STRIP

Avera Mengistu and Hisham al-Sayed

Avera Mengistu, an Israeli national whose family emigrated to Israel from Ethiopia, and Hisham al-Sayed, a Palestinian Bedouin from Israel, both of whom have psychosocial disabilities, are believed to be held in unlawful, incommunicado detention in the Gaza Strip.

In its Resolution of 19 April 2018, the European Parliament:

- Calls for Avera Mengistu and Hisham al-Sayed to be freed and returned to Israel.

IRAN

Nasrin Sotoudeh

Nasrin Sotoudeh is an Iranian human rights lawyer who undertook the legal defence of dissenters arrested in the 2009 mass protests, before her own arrest in 2010.

When she was awarded the Sakharov Prize in 2012, she was serving a 6-year jail sentence and on a 7-week hunger strike in solitary confinement in Iran's Evin prison. She was unexpectedly released in September 2013, but her sentence was not lifted. She returned to her activism, defending women victims of acid attacks, religious minorities and human rights campaigns, including the campaign for an end to the death penalty.

In June 2018, she was arrested and put in prison due to her support for the ongoing wave of protesters against compulsory hijab, and against torture. In March 2019, she was sentenced to 33 years in prison and 148 lashes, convicted of endangering national security, spreading propaganda, membership of illegal groups, encouraging people to engage in corruption and prostitution, and appearing without the sharia-sanctioned hijab.

In its Resolution of 13 December 2018, the European Parliament:

- Calls on the Government of Iran to immediately and unconditionally release Nasrin Sotoudeh; commends Nasrin Sotoudeh for her courage and commitment; urges the judiciary system of Iran to respect due process and fair trial and disclose information on the charges against Nasrin Sotoudeh;

- Calls on the Iranian authorities to ensure that the treatment of Nasrin Sotoudeh while in detention adheres to the conditions set out in the ‘Body of Principles for the Protection of All Persons under Any Form of Detention or Imprisonment’, adopted by UN General Assembly resolution 43/173 of 9 December 1988.

 

Ahmadreza Djalali, Kamran Ghaderi, Nazanin Zaghari-Ratcliffe, Abbas Edalat

Iranian authorities have continued a practice of arrests of EU-Iranian dual citizens. These arrests are followed by a pattern of prolonged solitary confinement and interrogations, lack of due process, denial of consular access or visits by the UN or humanitarian organisations, secretive trials, long prison sentences based on vague or unspecified ‘national security’ and ‘espionage’ charges, and state-sponsored smear campaigns against the imprisoned individuals.

Ahmadreza Djalali, is a Swedish-Iranian academic and researcher. In October 2017, he was sentenced to death for allegedly spying. Kamran Ghaderi, an Austrian-Iranian citizen, was arrested in January 2016. In the same years, he was sentenced to 10 years in prison after the prosecution used a coerced confession. Nazanin Zaghari-Ratcliffe is a British-Iranian who worked for a charitable organisation. She was arrested in April 2016. In September 2016, she was sentenced to five years' imprisonment allegedly for plotting to topple the Iranian government. Abbas Edalat, a British-Iranian academic. He was arrested in April 2018 and was detained on security charges. He was released in December 2018.

In its Resolution of 31 May 2018, the European Parliament:

- Calls on the Iranian authorities to guarantee Mr Djalali full access to his lawyer and to any medical treatment should he so request; urges the Iranian authorities to annul his death sentence and to immediately release him, as requested by the international community;

- Calls on the Iranian authorities to ensure the retrial of Kamran Ghaderi, in order to guarantee that his right to a fair trial is respected, to immediately release Nazanin Zaghari-Ratcliffe, who is already eligible for early release, and to urgently make known the charges against Abbas Edalat.

MALDIVES

Hussein Humaam Ahmed, Ahmed Murrath and Mohamed Nabeel

Maldivian law, in contravention of international law, allows minors to be sentenced to a delayed death penalty, to be carried out when the minor reaches the age of 18. In at least three cases, specifically those of Hussein Humaam Ahmed, Ahmed Murrath and Mohamed Nabeel, the Supreme Court of Maldives confirmed death sentences for condemned individuals whose trials failed to uphold internationally recognised standards of fair trial.

In its Resolution of 15 March 2018, the European Parliament:

- Calls for the universal abolition of capital punishment, and calls on the Government to revoke all capital punishment charges against juveniles and to prohibit the execution of juvenile offenders.

MYANMAR

Wa Lone, Kyaw Soe Oo and Aung Ko Htwe

On 12 December 2017, two journalists, Wa Lone and Kyaw Soe Oo, were arbitrarily arrested and detained for allegations of reporting serious human rights violations carried out by the Myanmar Armed forces in Rakhine State.

They were subsequently charged under the Official Secrets Acts of 1923 and on 3 September 2018, they were sentenced by a court to seven years of imprisonment.

In October 2005, Aung Ko Htwe was kidnapped by the Myanmar military in Yangon and forced to serve in the army. He was 13 years old at the time. In 2017, he was arrested and served two years in prison after being sentenced because of a media interview he gave about his experiences in the military. He was released on 6 September 2019.

In its Resolution of 13 September 2018, the European Parliament:

- Strongly condemns the arbitrary arrest and sentencing of journalists Wa Lone and Kyaw Soe Oo for reporting on the situation in Rakhine State;

- Calls on the authorities of Myanmar to release them immediately and unconditionally and to drop all charges against them and all persons arbitrarily detained, including political prisoners, human rights defenders, journalists and media workers, simply for exercising their rights and freedoms.

PHILIPPINES

Leila De Lima

Leila De Lima is a lawyer and politician. She served as Minister of Justice from 2010 to 2015.  Elected senator in 2016, she chaired the Senate Committee on Justice and Human Rights investigating the extrajudicial killings in Davao while President Duterte was mayor of the city. She was removed from her position as chairperson on 19 September 2016 and was arrested on 23 February for allegedly violating the drug trafficking law. There have been serious concerns that the offences Senator De Lima has been charged with are almost entirely fabricated and politically motivated.

In its Resolution of 19 April 2018, the European Parliament:

- Reiterates its call on the authorities of the Philippines to release Senator Leila De Lima and to provide her with adequate security and sanitary conditions whilst in detention;

- Further reiterates its call on the authorities to guarantee a fair trial and to drop all politically motivated charges against her.

RUSSIA

Oyub Titiev

On 9 January 2018, Oyub Titiev, human rights activist and the Chechnya office director at the 2009 Sakharov Prize-winning human rights organisation, the Memorial Human Rights Centre was arrested by Chechen police and charged with drug possession. He denied these charges, which were denounced as fabricated by NGOs and other human rights defenders. On 18 March 2019, he was sentenced to four years in prison. He was released on parole in June 2019, after serving one and a half year detention.


 

In its Resolution of 8 February 2018, the European Parliament:

- Calls for the immediate release of the Director of the Memorial Human Rights Centre in the Chechen Republic, Mr Oyub Titiev, who was detained on 9 January 2018 and then officially indicted and remanded on trumped-up charges of illegal acquisition and possession of narcotics;

- Urges the Russian authorities to ensure full respect for Mr Titiev’s human and legal rights, including access to a lawyer and medical care, physical integrity and dignity, and protection from judicial harassment, criminalisation and arbitrary arrest;

- Is of the opinion that the arrest of Mr Titiev is part of a worrying trend of arrests, attacks, intimidations and discreditations of independent journalists and human rights defenders working in Chechnya.

Oleg Sentsov

 

Oleg Sentsov is a Ukrainian film director and writer, an outspoken opponent of Russia's annexation of Crimea. On 10 May 2014, he was arrested in Simferopol, Crimea, on charges of plotting acts of terrorism against the Russian 'de facto' rule in Crimea. He was accused of leading a terrorist organisation preparing to blow up monuments in Crimea, however no conclusive evidence of his involvement in criminal activities was found. Nonetheless, he was sentenced to 20 years in jail and sent to a high-security prison in Siberia, thousands of kilometres away from his home.

In May 2018, he staged a 145-day hunger strike demanding Russia’s release of dozens of Ukrainians whom he considers political prisoners. In December 2018, the European Parliament awarded him the Sakharov Prize. On 7 September 2019, in a prisoner swap with Ukraine, Russia released Oleg Sentsov.

In its Resolution of 14 June 2018, the European Parliament:

- Demands that the Russian authorities immediately and unconditionally release Oleg Sentsov and all other illegally detained Ukrainian citizens in Russia and on the Crimean peninsula; recalls that currently there are in total more than 70 Ukrainian political prisoners in Russia and in occupied Crimea;

- Underlines that the treatment of all prisoners must meet international standards and that all detainees should have access to legal counsel, to their families, to their diplomatic representatives and to medical treatment; stresses that the Russian authorities and judicial personnel bear full responsibility for the safety and wellbeing of those detained, especially in Crimea, in line with the Fourth Geneva Convention;

- Expresses its solidarity with the Ukrainian filmmaker, political activist and political prisoner Oleg Sentsov, who began a hunger strike on 14 May 2018 to press for the release of illegally detained compatriots, and is concerned about the effects of the hunger strike on Oleg Sentsov’s health.

SAUDI ARABIA

Jamal Khashoggi

Jamal Khashoggi was a prominent Saudi journalist who had been missing since entering the consulate of Saudi Arabia in Istanbul on 2 October 2018 to obtain documents necessary for his marriage. Saudi Arabia at first denied any involvement in his disappearance, but then admitted that he had been killed and dismembered by Saudi agents inside its consulate.

In its Resolution of 25 October 2018, the European Parliament:

- Condemns in the strongest possible terms the torture and killing of Jamal Khashoggi and extends its condolences to his family and friends; urges the Saudi authorities to disclose the whereabouts of his remains; recalls that the systematic practice of enforced disappearances and extrajudicial killings constitutes a crime against humanity;

- Calls for an independent and impartial international investigation into the circumstances of the death of Jamal Khashoggi; calls on those responsible to be identified and brought to justice, following a fair trial to be held in accordance with international standards before an impartial court and with international observers present;

- Is extremely concerned about information on Jamal Khashoggi’s fate and the implication of Saudi agents; takes note of the ongoing investigation by Turkish and Saudi officials and encourages further joint efforts; calls on the Saudi authorities to fully cooperate with the Turkish authorities and urges the Turkish authorities, for their part, to make all the information available in order to clarify exactly what happened on 2 October 2018, beyond the hypotheses;

- Reiterates that if the disappearance and murder of Jamal Khashoggi is attributed to Saudi agents, both state entities and individuals must be held to account; calls on the VP/HR and the Member States, in this regard, to stand ready to impose targeted sanctions, including visa bans and asset freezes against Saudi individuals, as well as human rights sanctions against the Kingdom of Saudi Arabia, once the facts have been established; insists that any such sanctions should target not only the perpetrators but also the masterminds and inciters of this crime;

- Is concerned that the disappearance of Mr Khashoggi is linked to his criticism of Saudi policies in recent years; reiterates its call on the Saudi authorities to open up to fundamental rights, including the right to life and the right to free expression and peaceful dissent.

Loujain al-Hathloul, Aisha al-Mana, Madeha al-Ajroush, Eman al-Nafjan, Aziza al-Youssef, Hessah al-Sheikh, Walaa al-Shubbar, Ibrahim Fahad Al-Nafjan, Ibrahim al-Modeimigh, Mohammed al-Rabiah and Abdulaziz al-Meshaal

On 15 May 2018 Saudi authorities arrested seven women – Loujain al-Hathloul, Aisha al-Mana, Madeha al-Ajroush, Eman al-Nafjan, Aziza al-Youssef, Hessah al-Sheikh, Walaa al-Shubbar – and four men – Ibrahim Fahad Al-Nafjan, Ibrahim al-Modeimigh, Mohammed al-Rabiah and Abdulaziz al-Meshaal – for their women’s rights activism.

The arrested human rights defenders have been charged with supporting the activities of foreign circles, recruiting persons in charge of sensitive government positions and providing foreign circles with money with the aim of destabilising the Kingdom. These activists are known for their campaign against the ban on women driving and in favour of abolishing the male guardianship system.

Madeha al-Ajroush, Walaa al-Shubbar, Aisha al-Mana and Hessah al-Sheikh were released on 24 May 2018 while the others remained in detention.

 

In its Resolution of 31 may 2018, the European Parliament:

-  Calls on the Saudi authorities to put an end to all forms of harassment, including at judicial level, against Ms Eman al-Nafjan, Ms Aziza al-Youssef, Ms Loujain al-Hathloul, Ms Aisha al-Mana, Ms Madeha al-Ajroush, Ms Hessah al-Sheikh, Ms Walaa al-Shubbar, Mr Mohammed al-Rabiah, and Mr Ibrahim al-Modeimigh and all other human rights defenders in the country, so that they are able to carry out their work without unjustified hindrance and fear of reprisal.

 

SUDAN

Salih Mahmoud Osman

Salih Mahmoud Osman, a Sudanese lawyer, had provided free legal representation to people arbitrarily detained, tortured and subjected to serious human rights abuses in Sudan for over two decades when the European Parliament awarded him the Sakharov Prize in 2007.

 

Native of Darfur, he was himself detained by the authorities several times, but never charged with any crime.  He is actively involved in the protection of the millions of Darfuris displaced from their homes by the still on-going fighting in Darfur.

 

In February 2018, he was detained by the Sudanese National Intelligence and Security Service, against the background of widespread protests and was released after four months of detention. On 8 January 2019, he was arrested again and was released after the military coup in April 2019.

 

 In its Resolution of 15 March 2018, the European Parliament:

- Calls for the immediate and unconditional release of the Sakharov Laureate Salih Mahmoud Osman, as well as of any other human rights defenders, civil society activists and opposition activists who are being held solely as a result of their legitimate and peaceful work in defence of human rights and democracy.

Noura Hussein Hammad

Noura Hussein Hammad was forced into early marriage at the age of 16. According to her testimony, on 2 May 2017, six days after the wedding, she was beaten and raped by her husband with the assistance of his relatives. She stabbed her husband to death in self-defence when he attempted to rape her again the following day. She was subsequently charged for murder. She had been imprisoned at Omdurman Women’s Prison until 29 April 2018 when she was found guilty of premeditated murder and sentenced to death by the Central Criminal Court of Omdurman. An appeal has been lodged against her sentence.

In its Resolution of 31 May 2018, the European Parliament:

- Deplores and condemns the sentencing to death of Noura Hussein Hammad; calls on the Sudanese authorities to commute the death sentence and fully take into account the fact that Ms Hussein was acting in self-defence against the attempt by a man and his accomplices to rape her;

- Calls on the Sudanese authorities to comply with national law and international human rights standards, including the Protocol to the African Charter on Human and Peoples’ Rights on the Rights of Women in Africa, as well as the Protocol of the Court of Justice of the African Union, adopted on 11 July 2003; recalls that, according to international standards, the imposition of the death penalty against clear evidence of self-defence constitutes arbitrary killing, particularly in instances where women have been charged with murder when defending themselves;

- Reminds the Sudanese authorities of their obligation to guarantee fundamental rights, including the right to a fair trial; insists that all necessary measures must be taken to ensure that Noura Hussein Hammad’s trial genuinely meets the highest standards of fairness and due process.

UGANDA

Robert Kyagulanyi Ssentamu, known by the stage name Bobi Wine

Robert Kyagulanyi Ssentamu, known as Bobi Wine, is a musician, businessman and politician. He has emerged as an influential critic of Ugandan President after winning a seat in the Ugandan Parliament in 2017.

On 15 August 2018, he was arrested for possible charges of unlawful possession of firearms and incitement to violence. He was later charged with treason in a civilian court and subsequently released on bail.

In its Resolution of 13 September 2018, the European Parliament:

- Calls on the Ugandan authorities to drop what appear to be trumped-up charges against Bobi Wine and to stop the crackdown against opposition politicians and supporters.

UNITED ARAB EMIRATES

Ahmed Mansoor

Ahmed Mansoor is a prominent human rights activist. On 29 May 2018, he was sentenced to 10 years in prison for exercising his right to freedom of speech in Twitter posts following a grossly unfair trial in Abu Dhabi. He was also fined one million UAE dirhams (EUR 232 475) and was to be placed under surveillance for three years on his release

In its Resolution of 4 October 2018, the European Parliament:

- Strongly condemns the harassment, persecution and detention of Ahmed Mansoor as well as of all other human rights defenders solely on the basis of their human rights work and their use of their right to freedom of expression both online and offline;

- Calls on the authorities to release Mr Mansoor immediately and unconditionally, and to drop all charges against him, as he is a prisoner of conscience detained solely for peacefully exercising his right to freedom of expression, including through his human rights work;

- Expresses its grave concern at the reports that Ahmed Mansoor has been subjected to forms of torture or ill-treatment while in detention, and that he is being held in solitary confinement; urges the authorities to investigate these allegations and grant him immediate and regular access to a lawyer, to his family, and to any medical care he may require.

VIETNAM

Hoang Duc Binh, Nguyen Nam Phong, Nguyen Trung Truc and Le Dinh Luong

Hoang Duc Binh is an environmental rights defender and a member of Viet Labour, an organisation of labour groups inside and outside Vietnam aiming to protect the rights of workers. He is also an active blogger and covered the environmental disaster caused by the Taiwanese steel plant, Formosa, in April 2016, its impact on local populations, as well as protests against the company as a result of the pollution. He was sentenced to 14 years in prison for blogging about the protests. Nguyen Nam Phong was sentenced to two years in prison for taking part in the protests. He was released from prison on 28 July 2019.

In April 2018 members of the Brotherhood for Democracy were sentenced to prison terms of between seven and 15 years as part of an extensive enforcement of the national security provisions of the Criminal Code. In September 2018, Nguyen Trung Truc, member of this group, was sentenced to a 12-year prison term on charges of trying to overthrow the state.

Le Dinh Luong, a human rights defender who has peacefully advocated the promotion and protection of human rights, was sentenced on 16 August 2018 under the national security provisions of the Criminal Code to 20 years in prison and 5 years of house arrest.

In its Resolution of 15 November 2018, the European Parliament:

- Calls on the Vietnamese authorities to immediately and unconditionally release all human rights defenders and prisoners of conscience detained or sentenced for merely exercising their right to freedom of expression, including Hoang Duc Binh, Nguyen Nam Phong, Nguyen Trung Truc and Le Dinh Luong, and to drop all charges against them.

 


 

ANNEX II

 

LIST OF RESOLUTIONS

 

 

List of resolutions adopted by the European Parliament during the year 2018 and relating directly or indirectly to human rights violations in the world

 

Country

Date of adoption in plenary

Title

Africa

DRC +

18.01.2018

Democratic Republic of Congo

Nigeria +

18.01.2018

Nigeria

Egypt  +

08.02.2018

Executions in Egypt

Sudan +

15.03.2018

The arrest of human rights defenders in Sudan, notably the case of Sakharov Prize laureate Salih Mahmoud Osman

Uganda +

15.03.2018

Mercy killings in Uganda

Sudan +

31.05.2018

Sudan, notably the situation of Noura Hussein Hammad

Burundi +

05.07.2018

Burundi

Somalia +

05.07.2018

Somalia

Uganda +

13.09.2018

Uganda, arrest of parliamentarians from the opposition

Tanzania +

13.12.2018

Tanzania

Egypt +

13.12.2018

Egypt, notably the situation of human rights defenders

Americas

Haiti +

08.02.2018

Child slavery in Haiti

Nicaragua

31.05.2018

Situation in Nicaragua

Cuba +

15.11.2018

The human rights situation in Cuba

Asia

China +

18.01.2018

The cases of human rights activists Wu Gan, Xie Yang, Lee Ming-che, Tashi Wangchuk and the Tibetan monk Choekyi

Maldives +

15.03.2018

Situation in the Maldives

Philippines  +

19.04.2018

Philippines

Bangladesh +

14.06.2018

Situation of Rohingya refugees, in particular the plight of children

Cambodia +

13.09.2018

Cambodia, notably the case of Kem Sokha

Myanmar +

13.09.2018

Myanmar, notably the case of journalists Wa Lone and Kyaw Soe Oo-

China +

04.10.2018

Mass arbitrary detention of Uyghurs and Kazakhs in the Xinjiang Uyghur Autonomous Region

Bangladesh +

15.11.2018

The human rights situation in Bangladesh

Vietnam +

15.11.2018

Vietnam, notably the situation of political prisoners

Europe and Eastern Partnership countries

Russia +

08.02.2018

Russia, the case of Oyub Titiev and the Human Rights Centre Memorial

Belarus +

19.04.2018

Belarus

Russia +

14.06.2018

Russia, notably the case of Ukrainian political prisoner Oleg Sentsov

Moldova +

05.07.2018

The political crisis in Moldova following the invalidation of the mayoral elections in Chișinău

Belarus+

04.10.2018

Deterioration of media freedom in Belarus, notably the case of Charter 97

Middle East

Gaza +

19.04.2018

The situation in Gaza strip

Saudi Arabia +

31. 05.2018

Women’s rights defenders in Saudi Arabia

Iran +

31. 05.2018

European Parliament resolution on the situation of imprisoned EU-Iranian dual nationals in Iran

Bahrein +

12.06.2018

Human rights situation in Bahrain, notably the case of Nabeel Rajab

United Arab Emirates +

04.10.2018

The UAE, notably the situation of human rights defender Ahmed Mansoor

Saudi Arabia +

25.10.2018

The killing of journalist Jamal Khashoggi in the Saudi consulate in Istanbul

Iran +

13.12.2018

Iran, notably the case of Nasrin Sotoudeh

Cross-cutting issues

Minorities *

13.01.2018

Minimum standards for minorities in the EU

Women, gender equality and climate justice *

16.01.2018

Women, gender equality and climate justice

Indigenous peoples *

03.07.2018

Violation of the rights of indigenous peoples in the world, including land grabbing

Forced marriages *

04.07.2018

Towards an EU external strategy against early and forced marriages

 

+ urgency resolution, according to rule 135, EP RoP

* resolutions with human rights-related issues

 


 

 

DOPIS Odbora za pravice žensk in enakost spolov

Maria Arena

predsednica

Pododbor za človekove pravice

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018</Titre> <DocRef>(2019/2125(INI))</DocRef>

Spoštovana gospa predsednica,

Odbor za pravice žensk in enakost spolov je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 6. novembra 2019 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Na tej seji[13] je Odbor za pravice žensk in enakost spolov proučil zadevo in sklenil, da bo Pododbor za človekove pravice pozval, naj kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje predloge.

S spoštovanjem,

Evelyn Regner

 

POBUDE

1. Ponovno opozarja, da je akcijski načrt EU za enakost spolov II eno temeljnih orodij EU za izboljšanje enakosti spolov v tretjih državah; poziva Komisijo, naj ob prenehanju veljavnosti oceni njegov učinek, upošteva resolucijo Parlamenta z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju ter resolucijo z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 in v skladu s priporočili, ki jih ta vsebuje, pripravi akcijski načrt za enakost spolov III, ki bo ponovno vključeval specifične ambiciozne cilje v zvezi z upoštevanjem načela enakosti spolov pri pripravi proračuna ter stanje komunikacije o enakosti spolov; v zvezi s tem želi spomniti, da se je kandidatka za komisarko za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen na predstavitvi v Evropskem parlamentu 1. oktobra 2019 zavezala začeti akcijski načrt za enakost spolov III ter je poudarila njegov izjemen vpliv na enakost spolov v mednarodnih partnerstvih;

2. opozarja na obveznost EU iz Pogodbe, da spodbuja enakost spolov in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe, tudi v zunanje delovanje; poudarja, da je bilo v poročilu o izvajanju akcijskega načrta EU za enakost spolov za leto 2018 ocenjeno, da je bil z združitvijo vključevanja načela enakosti spolov in posebnih ukrepov ter dejanj dosežen znaten napredek, in pozdravlja prakso, da se pravice žensk in enakost spolov vključijo v dialoge o človekovih pravicah, pa tudi posebna prizadevanja za vključitev vidika spola v skupno varnost in obrambo; poziva k pobudam na svetovni ravni, ustreznemu financiranju in sistemskemu pristopu do vključevanja vidikov enakosti spolov v zunanjo politiko in ukrepe, zlasti na področju trgovine, zaposlovanja, izobraževanja, konfliktov in vzpostavljanja miru, podnebja in okolja, kmetijstva, revščine, trgovine, migracij in priprave proračuna; poudarja, da morajo delegacije EU okrepiti svojo vlogo pri usklajevanju med spoloma, tako prek kontaktnih točk za enakost spolov, kjer še niso vzpostavljene, pa tudi z glavnim svetovalcem ESZD za vprašanja enakosti spolov v tretjih državah, in sicer z zagotavljanjem namenskega proračuna in z uporabo analize glede na spol s podatki, razčlenjenimi po spolu;

3. obžaluje, da letno poročilo Komisije o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2018 izrecno ne priznava vedno večjega nasprotovanja pravicam žensk na svetovni ravni, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter je zaskrbljen, ker Komisija ni predložila nobene strategije za boj proti temu pojavu; poudarja, da morajo zunanji ukrepi EU, vključno z razvojno politiko, stremeti k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, povezanih z zdravjem; odločno obsoja ponovno uvedbo in razširitev „pravila o svetovni prepovedi“ („global gag rule“) s strani Trumpove administracije in njegov škodljiv vpliv na dostop žensk in deklet do celostnih zdravstvenih storitev ter spolnih in reproduktivnih pravic, ki sta temeljni človekovi pravici, ter ponovno poziva EU, naj skupaj z državami članicami skrbno prouči in razmisli, kako bi zapolnili finančno vrzel, ki je nastala zaradi tega ukrepa;

4. opozarja na zaskrbljujoče naraščanje nasilja nad ženskami in poziva k nadaljnjim ukrepom za ratifikacijo in izvajanje Istanbulske konvencije v vsej Evropi; poziva delegacije EU, naj podatke o nasilju nad ženskami vključijo v pripravo priporočil za posamezne države ter naj spodbujajo zaščitne in podporne mehanizme za žrtve; poziva ESZD, naj izboljša izvajanje smernic EU za LGBTI;

5. odločno pozdravlja nadaljevanje svetovne pobude EU in OZN Spotlight in izvajanje projektov, katerih namen je odpraviti nasilje nad ženskami in dekleti po vsem svetu tako, da se spopademo z nasiljem na podlagi spola in škodljivimi praksami, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, zgodnje in prisilne poroke ter trgovina z ljudmi; priznava pa, da se široko razširjeno in globoko zakoreninjeno nasilje in škodljive prakse ne morejo obravnavati le na projektni osnovi, ter poziva k sistematičnemu in celovitemu načrtu ukrepov za vključevanje dečkov in moških, obravnavanje spolnih norm in stereotipov ter spodbujanje sprememb v vseh sektorjih in na svetovni ravni, kot je določeno v konvenciji OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

6. poziva novi kolegij komisarjev pod vodstvom komisarke za enakost, komisarke za mednarodna partnerstva in visokega predstavnika, naj zagotovi tesno sodelovanje in skladnost v zvezi z enakostjo spolov in vključevanjem načela enakosti spolov, ter poziva EU, naj zagotovi podporo specializiranim lokalnim organizacijam, ki delujejo na področju pravic žensk, in zagovornikom pravic žensk na sistemski podlagi, ter zagotovi zaščito pravic žensk in zagovornikov pravic oseb LGBTI, katerih varnost je v njihovih državah lahko ogrožena.

 

 

 


 

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

4. 12. 2019

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

6

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Traian Băsescu, Phil Bennion, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Gina Dowding, Tanja Fajon, Michael Gahler, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Nathalie Loiseau, Jaak Madison, Claudiu Manda, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis (Vangelis Meimarakis), Sven Mikser, Javier Nart, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Manu Pineda, Kati Piri, Diana Riba i Giner, Catherine Rowett, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Radosław Sikorski, Sergei Stanishev, Hermann Tertsch, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Irina Von Wiese, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Arnaud Danjean, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Jytte Guteland, Andrzej Halicki, Martin Horwood, Katrin Langensiepen, Hannah Neumann, Juozas Olekas, Kris Peeters, Bert-Jan Ruissen, Mick Wallace, Javier Zarzalejos

Namestniki (člen 209(7) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Charles Goerens, Gilles Lebreton, Geoffrey Van Orden

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

48

+

/

Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi

PPE

Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Arnaud Danjean, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Michael Gahler, Andrzej Halicki, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, David Lega, David McAllister, Vangelis Meimarakis (Vangelis Meimarakis), Kris Peeters, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler-Lima, Javier Zarzalejos

RENEW

Phil Bennion, Charles Goerens, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Martin Horwood, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, Irina Von Wiese

S&D

Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Andrea Cozzolino, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Jytte Guteland, Claudiu Manda, Sven Mikser, Juozas Olekas, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Sergei Stanishev

VERTS/ALE

Gina Dowding, Katrin Langensiepen, Hannah Neumann, Diana Riba i Giner, Catherine Rowett, Viola Von Cramon-Taubadel

 

6

-

ECR

Bert-Jan Ruissen, Hermann Tertsch

ID

Susanna Ceccardi, Gilles Lebreton, Jaak Madison, Thierry Mariani

 

8

0

ECR

Jacek Saryusz-Wolski, Geoffrey Van Orden, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers

GUE/NGL

Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Manu Pineda, Idoia Villanueva Ruiz, Mick Wallace

 

Uporabljeni znaki:

+ : Glasovali za:

- : Glasovali proti:

0 : Vzdržani:

 

 

[2] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.

[4] UL C 224, 27.6.2018, str. 58.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0187.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0013.

[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0279.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0129.

[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.

[10] UNHCR – Global Trends 2018 report (Poročilo o svetovnih trendih v letu 2018) (19. junij 2019).

[11] UL C 285, 29.8.2017, str. 110.

[12] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0467.

[13] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Evelyn Regner, predsednica; Gwendoline Delbos‑Corfield, podpredsednica; Christine Anderson, Vilija Blinkevičiūtė, Annika Bruna, Belinda De Lucy, Rosa Estaràs Ferragut, Frances Fitzgerald, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Jackie Jones, Lívia Járóka, Arba Kokalari, Alice Kuhnke, Naomi Long, Andżelika Anna Możdżanowska, Maria Noichl, Pina Picierno, Samira Rafaela, Elżbieta Rafalska, Diana Riba i Giner, Christine Schneider, Irène Tolleret, Isabella Tovaglieri, Ernest Urtasun, Marco Zullo (polnopravni člani); Maria Da Graça Carvalho, Ewa Kopacz, Predrag Fred Matić, Chrysoula Zacharopoulou (namestniki); Anne-Sophie Pelletier (v skladu s členom 209(7) Poslovnika).

Zadnja posodobitev: 8. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov