PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo

23.1.2020 - (XT 21105/3/2018 – C9-0148/2019 – 2018/0427(NLE)) - ***

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Guy Verhofstadt

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 140 KB)
• ERR01 (DOC - 43 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo

(XT 21105/3/2018 – C9-0148/2019 – 2018/0427(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju uradnega obvestila Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 Evropskemu svetu o nameri, da izstopi iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji, in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (XT 21105/3/2018),

– ob upoštevanju osnutka sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[1],

– ob upoštevanju politične izjave o vzpostavitvi okvira za prihodnje odnose med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska[2],

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta (EU) 2019/476 z dne 22. marca 2019[3], (EU) 2019/584 z dne 11. aprila 2019[4] in (EU) 2019/1810 z dne 29. oktobra 2019[5], sprejetih v dogovoru z Združenim kraljestvom, o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU do 12. aprila 2019, do 31. oktobra 2019 oziroma do 31. januarja 2020,

– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije[6], z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[7], z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[8], z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom[9] in z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije[10],

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji (C9-0148/2019),

– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 88 Poslovnika,

– ob upoštevanju pisem Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za peticije,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za ustavne zadeve (A9-0004/2020),

1. odobri sklenitev osnutka sporazuma o izstopu;

2. naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

 

Postopek izstopa

 

Na referendumu 23. junija 2016 v Združenem kraljestvu o vprašanju, ali naj Kraljestvo ostane članica Evropske unije ali naj jo zapusti, je večina volivcev, 51,9 %, podprla izstop.

 

Vlada Združenega kraljestva je 29. marca 2017 sporočila svojo namero o izstopu iz EU na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

 

Evropski parlament je 5. aprila 2017 po obvestilu Združenega kraljestva, da namerava izstopiti iz Evropske unije, sprejel resolucijo o pogajanjih z Združenim kraljestvom[11], kjer je predstavil svoje stališče za smernice Evropskega sveta na podlagi člena 50(2) PEU ter podlago za oceno Parlamenta o pogajalskem procesu in morebitnem sporazumu med EU in Združenim kraljestvom. V tej resoluciji je Parlament opredelil svoje stališče o vseh temeljnih vprašanjih glede izstopa Združenega kraljestva: o splošnih načelih za pogajanja, med drugim tudi o nujnosti urejenega izstopa, o zaščiti interesov državljanov EU-27 ter o pristojnosti EU za vprašanja, povezana z izstopom; o fazah v pogajanjih; o področju uporabe sporazuma o izstopu; o prehodni ureditvi in prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom.

 

V skladu s členom 50(2) PEU je Evropski svet 29. aprila 2017 sprejel smernice za pogajanja[12] in določil postopni pristop k pogajanjem: cilj prve faze pogajanj je bil zagotoviti jasnost in pravno varstvo ter izpeljati razvezo Združenega kraljestva od Unije. Evropski svet je izrazil namero, da bo pozorno spremljal napredek in odločil, kdaj bo ta dovolj velik, da bi se lahko pogajanja premaknila v naslednjo fazo, in sicer na predhodne in pripravljalne pogovore o okviru prihodnjih odnosov.

 

Pogajanja med EU in Združenim kraljestvom so se začela 19. junija 2017; Unijo je zastopal glavni pogajalec EU Michel Barnier, Združeno kraljestvo pa minister za izstop iz Evropske unije David Davis.

 

Pogajalci EU in Združenega kraljestva so 8. decembra 2017 izdali skupno poročilo o napredku med prvo fazo pogajanj, kjer so skupno navedli, da so načeloma dosegli dogovor na treh področjih, obravnavanih v prvi fazi pogajanj: o zaščiti pravic državljanov EU v Združenem kraljestvu in državljanov Združenega kraljestva v EU, okviru za obravnavanje edinstvenih okoliščin v Severni Irski in finančnem dogovoru.

 

Evropski svet je 15. decembra 2017 sklenil, da je bil dosežen zadostni napredek za prehod na drugo fazo o prehodni ureditvi in splošnem dogovoru o okviru prihodnjih odnosov, ter sprejel dodatne smernice. Poudaril je še, da bodo pogajanja v drugi fazi lahko napredovala le, če bodo zaveze, sprejete v prvi fazi, v celoti spoštovane in verodostojno izražene v pravnih določbah.

 

Ravno tako je 23. marca 2018 določil nove smernice za začetek pogajanj o splošnem dogovoru glede okvira prihodnjih odnosov, ki naj se pripravi v obliki politične izjave ter priloži sporazumu o izstopu, sporazum pa naj bi se nanj skliceval.

 

Po šestih krogih pogajanj in drugih srečanjih na pogajalski in tehnični ravni so se pogajalci 14. novembra 2018 dogovorili o osnutku sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Predsednik Evropskega sveta je 22. novembra 2018 27 državam članicam poslal osnutek politične izjave, ki določa okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom in je bila dogovorjena na pogajalski ravni in načeloma potrjena na politični ravni. Končno so 25. novembra 2018 voditelji EU-27 potrdili sporazum o izstopu in odobrili politično izjavo.

 

Tega dne je Evropski svet pozval Komisijo, Evropski parlament in Svet, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bo sporazum lahko začel veljati 30. marca 2019, in s tem zagotovijo urejen izstop Združenega kraljestva.

 

Svet je 11. januarja 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/274[13] o podpisu Sporazuma o izstopu ter osnutek sklepa o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki sta bila razglašena na plenarnem zasedanju 30. januarja 2019.

 

Sporazum o izstopu, o katerem so se dogovorili pogajalci, je britanski parlament zavrnil na treh glasovanjih 15. januarja, 12. marca in 29. marca 2019.

 

Rezultati več glasovanj o sporazumu o izstopu med EU in Združenim kraljestvom so pokazali, da velika večina nasprotuje izstopu iz EU brez sporazuma, vendar ni bilo pozitivne večine za alternativno možnost, tudi za celovito carinsko unijo Združenega kraljestva in EU ali javno potrditveno glasovanje o izstopnem sporazumu, s čimer je proces zastal na mrtvi točki.

 

Združeno kraljestvo je Evropsko unijo trikrat zaprosilo za podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU. Prvo podaljšanje je bilo odobreno do 12. aprila 2019 (Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476), drugo do 31. oktobra 2019 (Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/584), končno pa do 31. januarja 2020 (Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/1810).

 

Medtem so pogajalci EU in Združenega kraljestva nadaljevali pogovore, da bi razrešili ugovore Združenega kraljestva o varovalnem mehanizmu, ob upoštevanju pogajalskih načel EU. Unija je bila zlasti zelo jasna, da se o sporazumu o izstopu ni več mogoče pogajati in da je treba zagotoviti pravno izvedljivo rešitev, s katero bi preprečili trdo mejo med Irsko in Severno Irsko.

 

Septembra in oktobra 2019 so pogovori postali intenzivnejši, končno pa je bil 17. oktobra 2019 dosežen dogovor o spremembi Protokola o Irski/Severni Irski, ki je vključen v osnutek sporazuma o izstopu, o potrebnih tehničnih prilagoditvah členov 184 in 185 sporazuma ter o reviziji politične izjave. Ravno tako je 17. oktobra 2019 Evropski svet potrdil spremenjeni sporazum o izstopu in odobril spremenjeno besedilo politične izjave.

 

Svet je s Sklepom (EU) 2019/1750 z dne 21. oktobra 2019[14] in Sklepom (EU) 2020/48 z dne 21. januarja 2020[15] spremenil osnutek sklepa o podpisu sporazuma o izstopu. Svet je istega dne odobril spremenjeni predlog sklepa o sklenitvi sporazuma o izstopu[16] ter ga skupaj s posodobljenim besedilom sporazuma posredoval Parlamentu; ta ga je razglasil na zasedanju 21. oktobra 2019.

 

Istega dne se je sestala konferenca predsednikov Evropskega parlamenta in razpravljala o naslednjih korakih v postopku, tudi o posredovanju besedila pristojnim parlamentarnim odborom.

 

V skladu s Poslovnikom je Odbor za ustavne zadeve (AFCO) pristojni odbor za odobritev. Glede na to je konferenca predsednikov sklenila, da bo postopek odobritve mogoče zaključiti po zaključku procesa ratifikacije sporazuma o izstopu v britanskem parlamentu.

 

Poleg tega je sklenila, da lahko ostali odbori, ki jih zadeva postopek izstopa, svoje mnenje podajo v obliki pisem k osnutku priporočila odbora AFCO o odobritvi. Mnenja v obliki pisem je pripravilo deset odborov in so priložena priporočilu za odobritev. Ti odbori so Odbor za zunanje zadeve (AFET), Odbor za mednarodno trgovino (INTA), Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), Odbor za promet in turizem (TRAN), Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), Odbor za pravne zadeve (JUTRI), Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) in Odbor za peticije (PETI).

 

V skladu s členom 88 Poslovnika Evropski parlament odobri sporazum o izstopu z večino oddanih glasov. V skladu s členom 105(4) Poslovnika o odobritvi predlaganega akta odloči z enim samim glasovanjem, ne glede na to, ali naj bi po priporočilu akt odobril ali zavrnil. Predlogov sprememb ni mogoče vložiti. Poslanci, izvoljeni v državi članici, ki izstopa, so pri glasovanju na ravni odborov in na plenarnih zasedanjih v celoti upravičeni do sodelovanja v razpravi in glasovanja.

 

Da lahko Evropska unija sklene sporazum o izstopu, ga mora v skladu s členom 238(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet potrditi s kvalificirano večino preostalih 27 držav članic, tj. 20 držav članic, ki predstavljajo 65 % prebivalstva.

 

Vloga Evropskega parlamenta

 

Evropski parlament formalno ni vključen v pogajanja o izstopu države članice. Vendar Parlament ni le institucija s pristojnostmi političnega nadzora, kot določa člen 14 PEU, temveč je tudi udeležen v postopku odločanja v skladu s členom 50 PEU, saj je njegova odobritev pogoj za sklenitev sporazuma o izstopu.

 

Tako je imel Parlament zaradi pristojnosti odobritve sporazuma o izstopu na podlagi člena 50 PEU že od začetka postopka izstopa Združenega kraljestva veliko in dejavno vlogo v pogajanjih.

 

O tej temi Parlament razpravlja že od britanskega referenduma. Tako se je takoj po referendumu na izredni seji 24. junija 2016 sestala konferenca predsednikov, da bi pripravila sestanek predsednika Parlamenta s predsedniki drugih institucij po referendumu in da bi preučila naslednje korake Parlamenta v tem procesu.

 

Konferenca predsednikov je na tej seji tudi odločila, da bo 28. junija 2016 potekalo izredno delno zasedanje z razpravo o izidu britanskega referenduma.

 

Predsednik je na začetku tega delnega zasedanja poudaril izjemen značaj zasedanja, ki je bilo sklicano po referendumu v Združenem kraljestvu 23. junija 2016, njegov izid pa zadeva vse državljane EU.

 

Na tem delnem zasedanju je Parlament po izjavah Sveta in Komisije sprejel resolucijo o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu[17], in sicer s 395 glasovi za, 200 proti in 71 vzdržanimi glasovi.

 

Parlament je v resoluciji opozoril, da je po Pogodbah potrebna njegova odobritev in da mora biti v vseh fazah vključen v različne postopke, povezane s sporazumom o izstopu in prihodnjimi odnosi.

 

Vključevanje Parlamenta v proces izstopa se je v praksi uresničilo tako, da so se hitro vzpostavili izredno tesni stiki z drugimi institucijami in redno obveščanje o napredku pri krogih priprav in pogajanj.

 

Zaradi kompleksnih političnih, horizontalnih pravnih vprašanj in vprašanj politike je delo Parlamenta usklajevala konferenca predsednikov. Konferenca predsednikov se je odločila za postopen pristop k procesu in določila prvo fazo do opredelitve smernic Evropskega sveta, ko je delo potekalo na ravni konference; koordinator za pogajanja o izstopu Združenega kraljestva je bil Guy Verhofstadt (Renew Europe[18], BE), ki je bil na to mesto imenovan na seji konference 8. septembra 2016. V drugi fazi pogajanj je Guy Verhofstadt delo usklajeval s predsednico Odbora za ustavne zadeve (AFCO), tretjo fazo pa so v skladu s postopkom odobritve usmerjali odbor AFCO in drugi odbori.

 

Tako je bila ustanovljena usmerjevalna skupina za brexit, da bi zagotovili strukturirano vključevanje Parlament v proces izstopa. Usmerjevalno skupino za brexit je uradno ustanovila konferenca predsednikov na seji 6. aprila 2017 in določila, da jo sestavljajo Guy Verhofstadt kot koordinator usmerjevalne skupine, Elmar Brok (PPE, DE), Roberto Gualtieri (S&D), Gabriele Zimmer (GUE/NGL, DE), Philippe Lamberts (Verts/ALE, BE) in Danuta Hübner kot predsednica Odbora za ustavne zadeve (PPE, PL); njena naloga je bila usklajevati in pripravljati posvetovanja, obravnave in resolucije Parlamenta o izstopu Združenega kraljestva pod okriljem konference predsednikov.

 

Po evropskih volitvah leta 2019 se je sestava usmerjevalne skupine spremenila spremembe v skupini PPE, ki jo sedaj zastopa Danuta Hübner, v skupini S&D, ki jo sedaj zastopa Pedro Silva Pereira (PT) in v skupini GUE/NGL, ki jo sedaj zastopa Martin Schirdewan (DE), ter v odboru AFCO, ki ga sedaj zastopa predsednik Antonio Tajani (PPE, IT).

 

Parlament je prek informacijskih kanalov ali z dejavno udeležbo ves čas sodeloval pri metodah in v strukturah v zvezi s pogajanji. Predstavniki Parlamenta so bili v skladu z izjavo z dne 15. decembra 2016 po neuradnem srečanju voditeljev držav ali vlad 27 držav članic povabljeni na pripravljalne sestanke Evropskega sveta. To je pomenilo dejansko udeležbo Parlamenta, tudi na tehničnih sestankih (Sherpa) in sestankih Sveta za splošne zadeve.

 

Usmerjevalna skupina za brexit je na več kot sto srečanjih, na katerih je bil večinoma navzoč tudi glavni pogajalec EU Michel Barnier, prispevala k temu, da je bil Parlament nenehno vključen v postopek in v njegovem ospredju, in sicer s pravočasnimi resolucijami in izjavami z utemeljenimi stališči o pogajanjih in najpomembnejšem dogajanju po obvestilu o nameri za izstop.

 

Glede na pomen, da se zagotovi stalen neformalni dialog, tehnično strokovno znanje in sodelovanje v postopku izstopa z vsemi odbori, je bilo organiziranih več srečanj usmerjevalne skupine za brexit in tehničnih seminarjev, kjer so bili navzoči odbori, neposredno pristojni za sektorske politike na ustreznem področju sporazuma o izstopu. Dialog je potekal tudi prek konference predsednikov odborov, ki je na več sestankih razpravljala o postopku izstopa.

 

Guy Verhofstadt je kot koordinator usmerjevalne skupine za brexit sodeloval na srečanjih s številnimi deležniki (institucionalnimi, civilno družbo, državljani in predstavniki gospodarstva, nacionalnimi parlamenti itd.) in je v preteklih dveh letih prejel in odgovoril na več kot 4500 elektronskih sporočil in pisem o brexitu.

 

Vloga odbora AFCO

 

Odbor AFCO je v skladu s Poslovnikom Evropskega parlamenta pristojen za pripravo odobritve Parlamenta iz člena 50 PEU. Člen 88 Poslovnika o izstopu iz Unije določa: „Če se država članica v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji odloči za izstop iz Unije, se zadeva posreduje pristojnemu odboru Parlamenta.“ V skladu s poglavjem XVIII Priloge VI Poslovnika o pristojnostih stalnih odborov je odbor AFCO pristojen za institucionalne posledice izstopa države iz Unije in torej za postopek odobritve po zaključku pogajanj.

 

Odbor AFCO ima horizontalno vlogo, ki ne vpliva na pristojnosti drugih odborov glede sektorskih vprašanj, povezanih s političnimi področji, za katera so pristojni. Ima pooblastilo, da izda priporočilo za odobritev ali zavrnitev sporazuma o izstopu, o katerem sta se pogajali EU in država članica, ki izstopa.

 

Odbor AFCO je v dolgotrajnih in napornih pripravah v ta namen zbral dokaze, mnenja in strokovno znanje različnih sektorjev in deležnikov (javnih ali zasebnih), s celine in iz Združenega kraljestva. Tako kot drugi parlamentarni odbori je v skladu s smernicami konference predsednikov organiziral razprave in predstavitve o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz EU za posamezna politična področja.

 

Od 3. septembra 2015 je organiziral več kot 20 posebnih dogodkov, vključno s predavanji, delavnicami in predstavitvami študij ali poročil o celi vrsti vprašanj, od ponovnega pogajanja o ustavnih odnosih Združenega kraljestva z Evropsko unijo, dogovora, doseženega v Evropskem svetu 18. in 19. februarja 2016[19], vse do prihodnjih ustavnih odnosov te države z Evropsko unijo, državljanskih pravicah in posledicah brexita za mejo med Irsko in Severno Irsko. Udeležil se je predstavitev drugih odbor o vprašanjih v zvezi z izstopom ali prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom ali je na njih neposredno sodeloval.

 

Poleg teh dogodkov so po uradnem obvestilu, da namerava Združeno kraljestvo izstopiti iz Unije, o vprašanjih izstopa in zlasti o stanju tega procesa razpravljali praktično na vseh sejah odbora.

 

Predsednik odbora AFCO, ki je tudi član usmerjevalne skupine za brexit, se je udeležil več kot 500 dvostranskih sestankov z javnimi in zasebnimi deležniki o temah, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz EU in njegovimi posledicami.

 

Takojšnje in obsežno sodelovanje Evropskega parlamenta in njegovih organov v tem postopku je bilo nadvse pomembno, saj se lahko sporazum o izstopu v skladu s členom 50 PEU sklene le z njegovo odobritvijo.

 

Člen 50 PEU

 

V členu 50 PEU je določen postopek za zakonit izstop države članice iz EU. Država, ki se za to odloči, se z EU pogaja in z njo sklene sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z EU.

 

Parlament ves čas ponavlja, da je izstop Združenega kraljestva iz EU obžalovanja vreden in mu ni primere in da bi bilo dobro, da bi bila ta država še naprej članica notranjega trga in carinske unije, zlasti če želi ohraniti nemoteno trgovino oziroma druge prednosti, ki so tesno povezane s članstvom v EU.

 

Prav tako že od začetka opozarja, da je namen sporazuma o izstopu zagotoviti urejen izstop Združenega kraljestva iz EU, tako da se rešijo tri temeljna vprašanja ločitve: pravice državljanov EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU-27, meja med Irsko in Severno Irsko in poravnava finančnih obveznosti Združenega kraljestva do EU.

 

Parlament je jasno izrazil, da bo vsak sporazum o okviru prihodnjih odnosov, kot je določeno v členu 50(2), obravnaval kot sestavni del celotnega sporazuma o izstopu, zato ga bo ocenjeval v postopku odobritve, čeprav naj bi pravno v tem postopku obravnaval le sporazum o izstopu.

 

Urejen izstop

 

Parlament meni, da je urejen izstop bistvenega pomena za zaščito interesov Evropske unije in njenih državljanov. Zato so se na podlagi člena 50 PEU pogajali o ureditvi izstopa Združenega kraljestva in hkrati upoštevali okvir prihodnjih odnosov Združenega kraljestva z EU ter si prizadevali zagotoviti pravno stabilnost in čim manj motenj.

 

Parlament je s svojimi resolucijami postopoma oblikoval svojo razlago določb člena 50 PEU, vključno s številnimi osnovnimi zahtevami za pogajanja, kar zadeva njihovo področje in faze.

 

V resoluciji z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopi iz Evropske unije, je izpostavil, da je treba prednostno obravnavati naslednja vprašanja:

 

• pravni status državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v drugi državi članici, vključno z njihovo pravično obravnavo ter jamstvom, da se bo njihov status urejal v skladu z načeli vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije;

• poravnava finančnih obveznosti med Združenim kraljestvom in EU na podlagi letnih računovodskih izkazov Evropske unije po reviziji Evropskega računskega sodišča, vključno z vsemi pravnimi obveznostmi, ki izhajajo iz neplačanih obveznosti, ter opredelitev zunajbilančnih postavk, pogojnih obveznosti in drugih finančnih stroškov, ki bodo neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva;

• edinstveni položaj in posebne okoliščine irskega otoka, da se ublažijo posledice izstopa Združenega kraljestva na meji med Irsko in Severno Irsko, zagotovi kontinuiteta in stabilnost mirovnega procesa in prepreči ponovna vzpostavitev strogo nadzorovanih meja.

 

Parlament je med drugim kot pomembna vprašanja izpostavil tudi natančno opredelitev statusa mednarodnih obveznosti, ki jih je Združeno kraljestvo prevzelo kot država članica Evropske unije, zagotavljanje pravne varnosti za pravne subjekte, vključno z družbami, in določitev vloge Sodišča Evropske unije.

 

V resoluciji z dne 3. oktobra 2017[20] o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[21] je jasno izrazil, da je treba doseči občuten napredek na področju državljanskih pravic, Irske in Severne Irske ter poravnave finančnih obveznosti Združenega kraljestva, preden se lahko začne druga faza pogajanj o novem in tesnem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom. Parlament je tudi dodal, da bo mogoče sporazum o prihodnjih odnosih skleniti šele, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU.

 

To je 15. decembra 2017 potrdil tudi Evropski svet v svojih sklepih. Evropski svet je poudaril, da lahko pogajanja v drugo fazo napredujejo le, ko se bodo vse zaveze, sprejete v prvi fazi, povsem spoštovale in verodostojno izrazile v pravnih določbah.

 

Kot je Komisija navedla v svojem sporočilu Evropskemu svetu (člen 50) z dne 8. decembra 2017 o napredku pri pogajanju z Združenim kraljestvom na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji[22], so v prvi fazi pogajanj prednost namenili trem vprašanjem, ki so bila opredeljena kot posebej pomembna za zagotovitev urejenega izstopa:

a) pravicam državljanov,

b) dialogu o Irski/Severni Irski ter

c) finančni poravnavi.

 

Osnutek sporazuma o izstopu obravnava vsa ta vprašanja in vključuje del o pravicah državljanov (drugi del), del o finančnih določbah (peti del) ter protokol o Irski/Severni Irski in priloge. V zvezi z vprašanjem vloge Sodišča Evropske unije določa njegovo pristojnost na različnih ravneh, kot je opisano v nadaljnjem besedilu v oddelku o upravljanju.

 

Kar zadeva status mednarodnih zavez Združenega kraljestva, jasno določa, da bo Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju še naprej zavezano mednarodnim sporazumom EU. Združeno kraljestvo se bo lahko samostojno pogajalo o mednarodnih sporazumih, ki sodijo na področje v izključni pristojnosti EU, jih podpisovalo in ratificiralo, če ti sporazumi ne bodo začeli veljati oziroma se ne bodo uporabljali v prehodnem obdobju, razen če bo to dovolila EU.

 

Tudi jamstva za pravno varnost za pravne subjekte, vključno z družbami, so določena v tem sporazumu, in sicer v tretjem delu o določbah o ločitvi, ki omogočajo nemoten zaključek vseh tekočih postopkov in dejavnosti v zvezi z dostopom do trga blaga, carinami, davkom na dodano vrednost in trošarinami, intelektualno lastnino, policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih ter civilnih/gospodarskih zadevah, varstvom podatkov pred koncem prehodnega obdobja, postopki javnega naročanja, vprašanji, povezanimi z Euratomom, ter sodnimi/upravnimi postopki, privilegiji in imunitetami EU.

 

Sporazum o izstopu torej omogoča urejen izstop, za kar so se pogajalci EU in Združenega kraljestva zavzemali zadnja tri leta.

 

Sklenitev in ratifikacija tega sporazuma sta tudi preprečili scenarij brez dogovora. To je nadvse pomembno, saj bi bile posledice izstopa brez dogovora zelo hude za obe strani.

 

Pravice državljanov

 

Člen 50 PEU ne določa jamstva v zvezi s statusom državljanov EU. To pravico je mogoče zaščititi v sporazumu o izstopu, ki se sklene na podlagi tega člena. Parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom[23] navedel, da sta EU in Združeno kraljestvo dolžna zagotoviti celovit in vzajemen pristop k zaščiti pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU-27.

 

Parlament je že na začetku v resoluciji z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu[24], zaščito državljanov uvrstil na sam vrh prednostnih nalog in to ponavljal v vseh nadaljnjih resolucijah o brexitu. Kot institucija, ki predstavlja vse državljane EU, se je zavezal, da se bo skozi ves postopek o izstopu dejavno zavzemal za njihove interese in zahteval, da se pogajanja vodijo tako, da se bo zagotovila pravna stabilnost in bo čim manj motenj ter se bo izoblikovala jasna vizija o prihodnosti za državljane in pravne subjekte.

 

Največjo pozornost je namenjal zaščiti državljanov v smislu spoštovanja njihove demokratično izražene želje na referendumu v Združenem kraljestvi ter, kar je najpomembneje, v smislu zmanjšanja negotovosti zaradi izstopa in po možnosti ohranjanja njihovih pravic, ki izhajajo iz statusa pred izstopom. To je še toliko pomembneje, če pomislimo, da je več kot tri milijone državljanov EU v Združenem kraljestvu in več kot milijon državljanov Združenega kraljestva v EU.

 

Tudi institucije, ki so tesneje sodelovale v postopku izstopa Združenega kraljestva iz EU, so prednost namenjale zaščiti pravic državljanov, na katere bo izstop vplival.

 

Evropski svet je imel zelo podobno držo kot Parlament in je med glavne prednostne naloge pogajanj uvrstil zaščito državljanov, ki so si življenje oblikovali na podlagi pravic, povezanih s članstvom Združenega kraljestva v EU.

 

Poleg tega je Svet v mandatu za pogajanja jasno izrazil, da je ohranitev statusa in pravic državljanov EU-27 in njihovih družin v Združenem kraljestvu ter državljanov Združenega kraljestva in njihovih družin v EU-27 glavna prednostna naloga pogajanj, saj izstop neposredno vpliva na veliko ljudi in ima zanje hude posledice. S sporazumom naj bi se zagotovila potrebna učinkovita, izvršljiva, nediskriminatorna in celovita jamstva za pravice teh državljanov, vključno s pravico do pridobitve stalnega prebivališča po neprekinjenem petletnem obdobju zakonitega prebivanja v državi in s tem povezanih pravic;

 

Pogajalci so v skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj na podlagi člena 50 PEU o urejenem izstopu iz Evropske unije podrobno predstavili dogovorjene skupne točke v zvezi s pravicami državljanov.

 

Združeno kraljestvo je 26. junija 2017 objavilo dokument z naslovom The United Kingdom’s exit from the European Union – Safeguarding the Position of EU Citizens Living in the UK and UK Nationals Living in the EU (Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije – ohranitev položaja državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU), v katerem je vlada navedla, da si bo prednostno prizadevala za dosego dogovora o položaju državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU, po izstopu, pri čemer je izrazila namero, da bo te državljane postavila na prvo mesto.

 

Vprašanju pravic državljanov sta torej obe strani že v začetnih fazah pogajanj namenili veliko pozornost. Pravzaprav sta se zgodaj dogovorili o poglavju o pravicah državljanov, saj je že prvotna različica osnutka sporazuma o izstopu z dne 19. marca 2018 vsebovala v celoti dogovorjen drugi del o pravicah državljanov, vključno z neposrednim učinkom teh določb in pristojnostjo Sodišča Evropske unije za ustrezne določbe o pravicah državljanov.

 

Parlament je v svojih resolucijah določil številne minimalne zahteve, kar zadeva vsebino sporazuma o izstopu v poglavju o pravicah državljanov, vključno z naslednjimi:

 

(a) Upravičene državljane EU in otroke, rojene po izstopu Združenega kraljestva, bi bilo treba v sporazumu o izstopu obravnavati kot družinske člane in ne kot neodvisne imetnike pravic. Prav tako bi morali prihodnji družinski člani še naprej uživati pravico do prebivanja na podlagi istih določb kot sedanji družinski člani.

 

Opredelitev osebnega področja uporabe v členu 10(1)(e) in (f) sporazuma o izstopu vključuje družinske člane, tudi tiste, ki so se rodili osebam, ki so primarne imetnice pravic, ali so jih te osebe zakonito posvojile po koncu prehodnega obdobja pod pogoji, opredeljenimi v tem členu. Status družinskih članov se še dodatno okrepi s členom 17(2), ki določa ohranitev pravic vzdrževanih družinskih članov po tem, ko niso več vzdrževane osebe.

 

(b) Upravni postopek bi moral biti nestrog, deklarativen in brezplačen, družine pa bi ga lahko začele z eno samo izjavo. Dokazno breme v tem postopku bi morali nositi organi Združenega kraljestva.

 

Država gostiteljica se lahko na podlagi sporazuma o izstopu odloči za deklarativni ali konstitutivni sistem. Združeno kraljestvo in približno polovica držav članic so se odločili za konstitutivni sistem.

 

V členu 18 sporazuma o izstopu je opredeljen veljaven upravni postopek, če je njegov namen preveriti, ali je prosilec upravičen do pravice do prebivanja, določene v sporazumu. V tem členu so določene tudi zahteve za uporabo postopka, pri čemer naj bi bil postopek čim bolj preprost in prosilcem prijazen.

 

Na primer prošnje, ki jih družinski člani vložijo hkrati, se obravnavajo skupaj.

 

Poleg tega se v skladu s točkama (g) in (h) člena 18(1) dokazilo o statusu oseb, na katere se sporazum nanaša, izda brezplačno.

 

(c) Vse dajatve, opredeljene v zakonodaji EU, naj bi bilo mogoče izvoziti.

 

V skladu s členom 31 sporazuma o izstopu se za osebe, za katere sporazum velja, uporablja Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[25].

 

Upravičenci bodo ohranili pravico do dajatev socialne varnosti. Če so upravičeni do dajatve v eni državi, so načeloma upravičeni do prejemanja te dajatve, kadar se preselijo v drugo državo.

 

(d) Sodbe Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago določb o pravicah državljanov bi morale biti zavezujoče.

 

Na sporazum o izstopu se v zvezi s pravicami državljanov lahko neposredno sklicujejo državljani EU na sodiščih Združenega kraljestva, državljani Združenega kraljestva pa na sodiščih držav članic EU.

 

Poleg tega morajo sodišča Združenega kraljestva v skladu s členom 4(4) sporazuma o izstopu dosledno razlagati sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki bo izrečena do konca prehodnega obdobja, in ustrezno upoštevati sodno prakso, sprejeto po tem datumu (člen 4(5) sporazuma o izstopu). Sodišča Združenega kraljestva lahko Sodišče Evropske unije zaprosijo za predhodno odločanje o razlagi dela sporazuma o izstopu v zvezi z državljani še osem let po koncu prehodnega obdobja. Pravni učinki takih predhodnih odločitev v Združenem kraljestvu so enaki pravnim učinkom predhodnih odločitev, sprejetih v skladu s členom 267 PDEU (člen 158(2) sporazuma o izstopu).

 

(e) Zagotavljanje vloge prihodnjega neodvisnega nacionalnega organa, ustanovljenega za ukrepanje v zvezi s pritožbami državljanov.

 

V skladu s členom 159 sporazuma o izstopu bo izvajanje in uporabo dela sporazuma o pravicah državljanov v EU spremljala Komisija, v Združenem kraljestvu pa organ, ki bo imel enakovredne pristojnosti Komisiji. Ta organ bi moral biti resnično neodvisen. V vsakem primeru morata Komisija in neodvisni nadzorni organ v skladu s členom 159(2) sporazuma o izstopu obvestiti specializirani odbor o pravicah državljanov (člen 165(1) sporazuma o izstopu) o izvajanju dela sporazuma o pravicah državljanov v EU oziroma v Združenem kraljestvu.

 

Sporazum o izstopu pa ne določa vzpostavitve, sestave in pristojnosti neodvisnega organa; te bodo določene v zakonu Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije. Parlament je v svoji resoluciji 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu[26] izrazil zaskrbljenost zaradi določb zakona v zvezi s tem organom, zlasti glede njegove dejanske neodvisnosti.

 

Sporazum o izstopu je kompromis med EU in Združenim kraljestvom, tudi o pravicah državljanov. Njegove določbe o pravicah državljanov ne bi mogle podeljevati popolnega statusa državljanov EU iz PEU in PDEU, saj ta temelji na članstvu v EU. Glavni cilj sporazuma je torej zaščititi in zagotoviti večino teh pravic, zlasti tiste, ki največjemu številu prizadetih državljanov omogočajo, da ohranijo življenjske odločitve, sprejete na podlagi prostega gibanja, do konca prehodnega obdobja.

 

Usmerjevalna skupina za brexit je 12. novembra 2019 podala izjavo o izvajanju določb o državljanskih pravicah iz sporazuma o izstopu v Združenem kraljestvu in EU-27 glede na to, da obstajajo nekatera problematična področja v zvezi s shemo za pridobitev statusa za državljane EU v Združenem kraljestvu. Parlament je te pomisleke potrdil v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 v zvezi z izvrševanjem drugega dela sporazuma o izstopu in zlasti o naslednjih vprašanjih:

 

— velikem delu prosilcev v okviru sheme za pridobitev statusa za državljane EU, ki se jim je dodelil le tako imenovani status v pridobivanju;

— neodvisnosti neodvisnega nadzornega organa iz člena 159 sporazuma o izstopu;

— morebitnih posledicah za državljane EU, ki do 30. junija 2021 ne bodo zaprosili za pridobitev statusa za državljane EU;

— pomanjkanju fizičnega dokumenta ob koncu prijavnega postopka, ki povečuje tveganje negotovosti glede dokazovanja statusa in diskriminacije državljanov EU-27;

— veljavnih ukrepih za obravnavanje položaja ranljivih državljanov v okviru postopka za oddajo vlog;

— veljavnosti sheme za pridobitev statusa za državljane EU-27 na Severnem Irskem, ki v skladu z Velikonočnim sporazumom niso zaprosili za britansko državljanstvo.

 

Evropski parlament bo še naprej zelo pozorno spremljal izvajanje celotnega sporazuma, zlasti poglavja o pravicah državljanov.

 

Irska in Severna Irska

 

Ohranitev Velikonočnega sporazuma

 

Evropska unija in njene institucije, zlasti Parlament, so bile še posebej zaskrbljene zaradi posledic izstopa Združenega kraljestva za Severno Irsko in njegovih prihodnjih odnosov z Irsko. Izstop iz EU enega od soporokov Velikonočnega sporazuma bi lahko povzročil gospodarske in pravne razlike, ki bi privedle do težav pri izvajanju navedenega sporazuma, ki je bistven okvir za mir, sodelovanje in razumevanje na irskem otoku.

 

Brexit bi lahko imel uničujoče učinke, zlasti v zvezi s tremi vidiki: stabilnostjo mirovnega procesa, naravo meje in čezmejnim sodelovanjem ter enakostjo in pravicami[27].

 

Parlament je jasno poudaril, da je ključnega pomena ohraniti mir in vse dele Velikonočnega sporazuma ter storiti vse, kar je možno, da se prepreči utrjevanje meje. Tako je v svojih resolucijah in v izjavah, ki jih je podal prek usmerjevalne skupine za brexit, večkrat poudaril, da bi moral sporazum o izstopu vključevati izvedljiv, pravno operativen in univerzalen varovalni mehanizem na meji med Irsko in Severno Irsko, na podlagi katerega bi lahko obravnavali edinstvene okoliščine, s katerimi se sooča otok Irska.

 

Parlament je prav tako vztrajal, da mora Združeno kraljestvo zagotoviti, da ne bo zmanjšanja pravic, zaščitnih ukrepov in enakih možnosti, določenih v Velikonočnem sporazumu, pri čemer je vztrajal pri prenosu vseh elementov skupnega potovalnega območja in pravic državljanov EU do prostega gibanja, kot so določeni v zakonodaji EU in v Velikonočnem sporazumu[28].

 

Evropski svet je v smernicah z dne 29. aprila 2017 pozval k prožnim in domiselnim rešitvam, ki bodo obravnavale edinstvene okoliščine na irskem otoku, vključno z namenom preprečevanja trde meje, ob spoštovanju celovitosti pravnega reda Unije.

 

Velikonočni sporazum je začel veljati leta 1998 in je ustvaril pogoje za končanje skoraj tri desetletja trajajočega konflikta na Severnem Irskem; utrl je pot za neprekinjeno obdobje relativnega miru, v okviru katerega je bila izvoljena skupščina Severne Irske, vzpostavljena je bila deljena izvršilna oblast, znatno so se izboljšali politični odnosi med Severno Irsko in Irsko, spodbujale so se človekove pravice in enakost, močno so se povečali čezmejno sodelovanje in gospodarsko povezovanje ter soodvisnosti na irskem otoku[29].

 

Čeprav sta obe strani v pogajanjih o izstopu dosledno poudarjali svojo zavezanost k ohranitvi vseh delov Velikonočnega sporazuma, se je vprašanje Irske/Severne Irske izkazalo za najbolj politično občutljivo in najbolj zapleteno od treh glavnih prednostnih nalog urejenega izstopa.

 

Prvotni varovalni mehanizem

 

EU in Združeno kraljestvo sta v skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj potrdila, da bodo dosežki, koristi in zaveze mirovnega procesa še naprej izredno pomembni za mir, stabilnost in spravo, ter sta se strinjala, da je treba zaščititi vse dele Velikonočnega sporazuma. To so skupne zaveze, o katerih sta se dogovorili obe strani.

 

Vendar pa se je oblikovanje rešitve za ta vprašanja izkazala za izjemno zapleteno zaradi zelo spolitiziranega konteksta in tudi zaradi praktičnih težav. Velika težava je bila iskanje uporabnih mehanizmov[30], ki ne bi vodili do utrjevanja meje, hkrati pa bi upoštevali absolutne omejitve, ki jih je določilo Združeno kraljestvo – in sicer, da ne bo več del enotnega trga in carinske unije – na eni strani ter vodilnih načel EU v pogajanjih na drugi strani. Ta so v glavnem, kot je opredeljeno v smernicah Evropskega sveta z dne 29. aprila 2017, izogibanje trdi meji ob spoštovanju celovitosti pravnega reda Unije.

 

V navedenem skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017 sta se obe strani strinjali, da bo Združeno kraljestvo, če ne bo mogoče izpolniti njegovega pričakovanja, da bo s pomočjo splošnih prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom doseglo svoje cilje za Irsko/Severno Irsko, kot drugo možnost predlagalo posebne rešitve za reševanje edinstvenih okoliščin irskega otoka.

 

Če ne bo dogovorjene rešitve, bi bila tretja možnost, da Združeno kraljestvo ohrani popolno skladnost s pravili notranjega trga in carinske unije, ki podpirajo sodelovanje med severom in jugom, gospodarstvo celotnega otoka in zaščito Velikonočnega sporazuma. V vseh okoliščinah bi Združeno kraljestvo še naprej zagotavljalo enak neoviran dostop severnoirskih podjetij do celotnega notranjega trga Združenega kraljestva.

 

Osnutek sporazuma o izstopu, ki je bil objavljen 19. marca 2018, je bil oblikovan na podlagi tretje možnosti skupnega poročila – tako imenovanega varovalnega mehanizma – ki je namenjena zaščiti sodelovanja med severom in jugom in preprečevanju trde meje. Predvidena je bila ohranitev skupnega potovalnega območja, o njegovi ohranitvi pa je bil dosežen sporazum med EU in Združenim kraljestvom.

 

Da bi se izognili mejni kontroli, je predlagana rešitev vključevala popolno uskladitev s pravom EU na področju blaga, veterine in pravil o zdravju rastlin ter uporabo carinskega zakonika EU za Severno Irsko.

Vendar je še obstajala zaveza, da se bo razpravljalo o vseh treh možnostih iz odstavka 49 skupnega poročila. Kljub temu je bila dodana velika količina besedila Protokola, o kateri ni bilo soglasja.

Rešitev z varovalnim mehanizmom, ki jo predlaga vlada Združenega kraljestva

 

Težko je najti prožno, domiselno in prilagojeno rešitev, tako iz političnih razlogov, ki so povezani z absolutnimi omejitvami vlade Združenega kraljestva, kot iz pravnih razlogov, ki izhajajo iz ustavne strukture EU in Združenega kraljestva.

 

Glede na namero vlade Združenega kraljestva, da zapusti enotni trg, carinsko unijo in jurisdikcijo Sodišča Evropske unije, je bil izziv v političnem smislu precejšen[31]. S pravnega vidika sta celovitost pravnega reda EU in celovitost Združenega kraljestva kot enotnega carinskega območja pomenila znatne omejitve za različne rešitve. V skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017 sta se obe strani zavezali, da bosta vzpostavili mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da bi izvajanje in nadzor vseh posebnih ureditev ščitila celovitost notranjega trga EU in carinske unije. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo na svojo zavezo, da bo ohranilo celovitost svojega notranjega trga in položaja Severne Irske v njem, saj zapušča notranji trg in carinsko unijo EU.

 

Nadaljevalo se je delo na podlagi pregleda čezmejnega sodelovanja med severom in jugom[32] ter določanja obsega določb, potrebnih za zagotovitev pravno operativnega besedila v zvezi z vprašanjem Irske/Severne Irske. V skupni izjavi z dne 19. junija 2018 sta strani priznali, da je varovalni mehanizem o Irski/Severni Irski zahteval določbe o carinskem in regulativnem usklajevanju v skladu z odstavkom 49 skupnega poročila iz decembra 2017.

 

Varovalni mehanizem je bil oblikovan na podlagi predlogov vlade Združenega kraljestva, ki je iskala prilagojene rešitve za edinstvene razmere na Severnem Irskem kot sestavni del gospodarstva Združenega kraljestva (...), ki je v celoti vključen v gospodarstvo Irske, zlasti na področjih, kot je agroživilski sektor, pri čemer je priznal, da si je težko predstavljati, kako bi lahko Severna Irska nekako ostala, medtem ko bi preostanek države izstopil[33].

 

Namen besedila, o katerem je bil na ravni pogajalcev ob koncu pogajanj 14. novembra 2018 končno dosežen dogovor, je bil, da bi se odzvali na zgoraj navedene izzive, ki jih edinstvene okoliščine Irske in Severne Irske predstavljajo za EU in Združeno kraljestvo.

 

Besedilo je zagotavljalo varovalni mehanizem, ki je temeljil na predlogu Združenega kraljestva za enotno carinsko območje med EU in vsem Združenim kraljestvom. Rešitev bi začela veljati le, če EU in Združeno kraljestvo do 1. julija 2020 ne bosta sklenila dogovora o prihodnjih odnosih.

 

Osnutek sporazuma o izstopu iz novembra 2018 je tako opredelil skupno voljo strank za pogajanja o prihodnjem sporazumu, ki bi nadomestil Protokol, in ju zavezal, da si bosta prizadevali za sklenitev in ratifikacijo takšnega sporazuma.

 

Varovalni mehanizem je bil zato vključen v osnutek sporazuma o izstopu kot zavarovanje, ki naj bi začelo veljati le, če ob koncu prehodnega obdobja ne bi bil sklenjen noben sporazum.

 

Namen strank, ki je jasno naveden in v zadostni meri opredeljen v pravnem besedilu, je bil, da na eni strani ne bi bilo potrebe po sprožitvi varovalnega mehanizma, na drugi pa da bi se zavezali k takojšnjim prizadevanjem za prihodnji sporazum o odnosih.

 

Zaradi polemike v zvezi z varovalnim mehanizmom po zaključku pogajanj je Evropska unija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi nasprotujočim si strankam Združenega kraljestva pojasnila pomen določb protokola, vse do predvečera prvega pomembnega glasovanja v spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva, hkrati pa zavrnila možnost ponovnega odprtja pogajanj, kot je na posebnem zasedanju 13. decembra 2018 jasno izrazil Evropski svet (člen 50).

 

Pismo predsednika Evropskega sveta in predsednika Evropske komisije predsednici vlade Theresi May z dne 14. januarja 2019 je vsebovalo pojasnila v zvezi z varovalnim mehanizmom, skupaj z zagotovilom, da Evropska unija ne želi, da bi varovalni mehanizem začel veljati, in da si bo prizadevala varovalni mehanizem v najkrajšem možnem času nadomestiti s poznejšim dogovorom.

 

To različico sporazuma o izstopu je britanski parlament zavrnil na treh glasovanjih, in sicer 15. januarja, 12. marca in 29. marca 2019.

 

Sprememba pristopa vlade Združenega kraljestva

 

Ko je predsednica vlade Theresa May odstopila in je bila sestavljena nova vlada Združenega kraljestva, je njen novi predsednik Boris Johnson v svojih izjavah o prednostnih nalogah za vlado z dne 25. julija 2019 izjavil, da Združeno kraljestvo ne more sprejeti dogovora, o katerem se je pogajala prejšnja predsednica vlade. Novi predsednik vlade je menil, da je treba varovalni mehanizem odpraviti in rešiti vprašanja irske meje v okviru prihodnjega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom.

 

Evropski svet je v sklepih 10. aprila 2019 poudaril, da o sporazumu o izstopu ni več mogoče razpravljati in da morajo biti vse enostranske zaveze, izjave ali druga dejanja skladni s črko in duhom sporazuma o izstopu in ne smejo ovirati njegovega izvajanja. Glavni pogajalec Michel Barnier je v zvezi s tem potrdil, da je EU ostala odprta za analizo pravno operativnih predlogov Združenega kraljestva, ki bi bili združljivi s sporazumom o izstopu. Pogovori med EU in Združenim kraljestvom so se torej nadaljevali, da bi našli alternativne rešitve, ki bi omogočale, da bi sporazum o izstopu vseboval uporabno pravno operativno rešitev za edinstvene okoliščine na irskem otoku.

 

Vlada Združenega kraljestva je na začetku oktobra 2019 predstavila nove predloge za revidirani protokol o Irski/Severni Irski, ki je vključeval naslednje: (1) enotno regulativno območje za blago na irskem otoku, (2) EU in Združeno kraljestvo bi oblikovali dve različni carinski območji, vsa carinska preverjanja pa bi se izvajala stran od meje med Irsko in Severno Irsko, (3) severnoirska skupščina in izvršilna oblast pa bi bili pristojni, da najprej privolita v uveljavitev enotnega regulativnega območja, nato pa vsaka štiri leta odobrita podaljšanje njegove veljavnosti.

 

Glavni cilji vlade Združenega kraljestva so bili zagotoviti, da bi bilo vse Združeno kraljestvo del enega samega carinskega območja, ponovno prevzeti nadzor nad svojo zunanjo trgovinsko politiko in se manj osredotočati na nadaljevanje nemotene trgovine med EU in Združenim kraljestvom.

 

Glavni pogajalec EU Michel Barnier je menil, da predlogi Združenega kraljestva povzročajo velike težave, saj bi ogrozili celovitost enotnega trga in carinske unije v EU, ker ne bi zagotavljali operativnih in verodostojnih carinskih in regulativnih pregledov na meji med Irsko in Severno Irsko, ki bi dejansko postali dve ločeni jurisdikciji.

 

Glede demokratične privolitve je glavni pogajalec EU privolil, da bo preučil zamisel o tem, da bi imele severnoirske oblasti pomembnejšo vlogo pri izvrševanju protokola, vendar je menil, da bi tak predlog izvrševanje Protokola pogojil z enostransko odločitvijo severnoirskih institucij.

 

Iz teh razlogov teh predlogov ni bilo mogoče sprejeti, saj bi pomenili nadomestitev operativne, praktične in pravne rešitve z izključno hipotetično in začasno rešitvijo.

 

Parlament se je na predlog Združenega kraljestva odzval z izjavo usmerjevalne skupine za brexit z dne 3. oktobra 2019, v kateri je izjavil, da predlogi Združenega kraljestva ne predstavljajo podlage za sporazum, ki bi ga Parlament lahko odobril. Pomisleki usmerjevalne skupine za brexit so bili predvsem, da predlogi Združenega kraljestva o carinah in regulativnih vidikih izrecno predvidevajo infrastrukturo, nadzor in preglede, ki bi lahko škodovali vseotoškemu gospodarstvu. Kar zadeva zahtevo po soglasju severnoirske skupščine, bi bil zaradi tega dogovor negotov in pogojen z začasnimi in enostranskimi odločitvami, namesto z gotovostjo, ki jo ponuja varovalni mehanizem. Vendar je Parlament ostal odprt za vse predloge, če so ti verodostojni, pravno uporabni in imajo enak učinek kot kompromisi, doseženi s sporazumom o izstopu.

 

Dogovorjeno končno besedilo

 

Intenzivni pogovori so se naslednje dni nadaljevali, do 17. oktobra 2019, ko je Komisija sporočila, da je Evropskemu svetu (člen 50) svetovala, naj potrdi dogovor, ki so ga o revidiranem besedilu sporazuma o izstopu dosegli pogajalci, vključno z revidiranim protokolom o Irski/Severni Irski, in odobri revidirano politično izjavo o okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom.

 

Glavni pogajalec je izjavil, da so pogajalci našli rešitve, ki v celoti spoštujejo celovitost enotnega trga, in ustvarili novo pravno operativno rešitev, s katero bodo preprečili trdo meje ter zaščitili mir in stabilnosti na irskem otoku. Ta rešitev naj bi bila sprejemljiva za EU, Združeno kraljestvo ter ljudi in podjetja na Severnem Irskem.

 

Najpomembnejša sprememba je, da je revidirani protokol odpravil varovalni mehanizem in enotno carinsko unijo med EU in Združenim kraljestvom. V skladu z revidiranim protokolom je Severna Irska v celoti del carinskega območja Združenega kraljestva, pri čemer se uporablja carinska zakonodaja EU (člen 5(3) Protokola o Irski/Severni Irski). Za blago, ki se prevaža iz Velike Britanije v Severno Irsko, se ne uporabljajo tarife, razen če za tako blago obstaja tveganje, da bo preneseno v EU; v tem primeru zanj veljajo carine EU in pravila EU o DDV. S tem bi zagotovili, da carinski pregledi ali kontrole ne bodo potrebni, temveč bi bili potrebni upravni postopki, da bi se zagotovilo, da bo blago, ki se prevaža v EU, v skladu z ustrezno zakonodajo.

 

Z odpravo enotnega carinskega območja med EU in Združenim kraljestvom so odpravljena tudi pravila o enakih konkurenčnih pogojih za vse. Severna Irska bo kljub temu še vedno ravnala v skladu z določenimi pravili, povezanimi z enotnim trgom, vključno z zakonodajo o blagu, sanitarnimi pravili za veterinarski nadzor, pravili o kmetijski proizvodnji/trženju, DDV in trošarinami za blago ter pravili o državni pomoči, da bi se izognili trdi meji. Pravila EU o državni pomoči bodo veljala tudi za Združeno kraljestvo v zvezi z ukrepi, ki vplivajo na trgovino med Severno Irsko in EU.

 

Potrebni pregledi in nadzor blaga se bodo izvajali na meji med Severno Irsko in ostalim svetom ali za trgovino med Veliko Britanijo in Severno Irsko, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Ti postopki bodo v glavnem elektronski, kontrole blaga pa se bodo nanašale predvsem na regulativno usklajevanje, ne pa na skladnost s carinskimi predpisi[34].

 

Združeno kraljestvo bo pristojno za izvajanje določb prava EU, ki se uporabljajo na podlagi Protokola, vendar bodo imeli predstavniki EU pravico do nadzora nad dejavnostmi Združenega kraljestva na tem področju. Sodišče bo ohranilo svojo pristojnost glede izvajanja določb Protokola v zvezi s carinskim in regulativnim usklajevanjem[35].

 

Rešitve iz novega protokola so namenjene preprečevanju kontrol na meji med Irsko in Severno Irsko, s čimer bi zagotovili, da med njimi ne bo trdne meje, hkrati pa bi se varovala celovitost enotnega trga in carinske unije EU. Zagotavljajo trajen status, ne le zavarovalne police, pod pogojem, da bo sklenjen sporazum o prihodnjih odnosih.

 

Pomembna novost revidiranega protokola je, da je odvisen od soglasja članov skupščine Severne Irske, ki bodo odločili, ali se bo na Severnem Irskem še naprej uporabljala ustrezna zakonodaja EU. Vendar se pogoji za to soglasje bistveno razlikujejo od tistih, ki jih je prvotno predlagalo Združeno kraljestvo, saj besedilo zagotavlja predvidljivost in stabilnost vsaj nekaj let.

 

Protokol bo v skladu s členom 185 (5) sporazuma o izstopu začel veljati ob koncu prehodnega obdobja. Vendar se bo skupščina Severne Irske v skladu s členom 18 protokola v povezavi z enostransko izjavo Združenega kraljestva o delovanju določbe o „demokratični privolitvi na Severnem Irskem“ iz Protokola o Irski/Severni Irski[36] štiri leta po koncu prehodnega obdobja odločila, ali se bodo še naprej uporabljali členi od 5 do 10 protokola (regulativne, carinske in tržne ureditve). V primeru odobritve po tem začetnem obdobju se bo soglasje obnovilo štiri leta pozneje, če ga je prvotno odobrila večina članov skupščine Severne Irske, oziroma čez osem let, če je bilo odobreno s podporo obeh skupnosti v smislu člena 18(6)(a) Protokola. Če bo nadaljnja uporaba teh določb zavrnjena, se bodo prenehale uporabljati dve leti po glasovanju.

 

Čeprav protokol ni več odvisen od prihodnjega sporazuma, pa je v njegovem členu 13(8) jasno določeno, da ga je mogoče v celoti ali delno nadomestiti s takim sporazumom.

 

Protokol omogoča pravno operativno in trajno rešitev, ki preprečuje trdo mejo ter varuje vseotoško gospodarstvo ter Velikonočni sporazum v vseh njegovih razsežnostih, hkrati pa zagotavlja celovitost enotnega trga.

 

Zagotavlja tudi ohranitev skupnega potovalnega območja ob polnem spoštovanju pravic irskih državljanov na Severnem Irskem, ki izhajajo iz prava EU.

 

Poravnava finančnih obveznosti Združenega kraljestva

 

Poravnava finančnih obveznosti obeh strani, ki so nastale zaradi izstopa Združenega kraljestva, je na samem začetku postopka dvigovala veliko prahu zaradi domnevnega zneska, ki so ga navajali mediji (60 milijard EUR), in ki je bila po mnenju nekaterih „morebiti največja ovira za nemoten izstop Združenega kraljestva iz EU“[37].

 

Za EU je bilo bolj pomembno kot določiti znesek, določiti metodologijo, s katero bi zagotovili, da bosta EU in Združeno kraljestvo spoštovala vse obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v EU, in sicer na podlagi načela, da mora zaveze, ki jih je sprejelo 28 držav članic, nositi teh 28 držav članic. Ta metodologija je bila sprejeta na začetku pogajanj.

 

Takratna predsednica vlade Združenega kraljestva Theresa May je v govoru v Firencah 22. septembra 2017 zelo jasno povedala, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo zaveze, ki jih je sprejelo v času članstva v EU.

 

Na strani EU je Evropski svet v svojih smernicah z dne 29. aprila 2017 odločil, da bo za urejen izstop potrebna enotna finančna poravnava, ki bo zagotavljala, da bosta tako EU kot Združeno kraljestvo spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v EU in ki bo zajemala vse obveznosti in odgovornosti.

 

Parlamentu je bilo jasno, da mora Združeno kraljestvo spoštovati vse pravne, finančne in proračunske obveznosti, vključno z obveznostmi iz večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki zapadejo tudi po datumu njegovega izstopa. Sporazum o izstopu mora obravnavati takšne obveznosti, tudi tiste, ki jih je ustvarila EU, z enotno finančno poravnavo na podlagi letnih računovodskih izkazov Evropske unije po reviziji Evropskega računskega sodišča, ki zajema vse pravne obveznosti, ki izhajajo iz neplačanih obveznosti, ter opredelitev zunajbilančnih postavk, pogojnih obveznosti in drugih finančnih stroškov, ki bodo neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva.

 

Svet je v pogajalskem mandatu, ki ga je sprejel 22. maja 2017, opredelil načela, na katerih naj bi temeljila metodologija finančne poravnave, ki naj bi bila določena v prvi fazi pogajanj. Komisija je na podlagi tega 24. maja 2017 pripravila delovni dokument o načelih finančne poravnave, ki v bistvu temelji na načelu, da mora Združeno kraljestvo izpolniti svoj del financiranja vseh obveznosti, ki jih je prevzelo v času, ko je bilo država članica.

 

Pogajalci so v skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017 objavili, da je bila metodologija finančne poravnave dogovorjena in da je sestavljena iz sklopa načel za izračun vrednosti finančne poravnave in načinov plačila, ureditev za nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva v programih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 do njihovega zaključka ter finančne ureditve v zvezi z organi EU in skladi, povezanimi s politikami EU (Evropska investicijska banka, Evropska centralna banka, skrbniški skladi Evropske unije, instrument za begunce v Turčiji, agencije Sveta in Evropski razvojni sklad).

 

V prvotnem osnutku sporazuma o izstopu z dne 28. marca 2018 je bila ta ureditev prenesena v pravne določbe, vključno z nekaterimi praktičnimi navodili in plačilnimi roki. Parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018[38] navedel, da besedilo v veliki meri odraža njegova stališča in ni dodal pripomb ali zahtev v zvezi s finančno poravnavo. Revidirani osnutek sporazuma o izstopu ni vključeval nobenih sprememb tega dela besedila.

 

Peti del sporazuma o izstopu obravnava finančne določbe, ki zajemajo zlasti:

• sodelovanje Združenega kraljestva v proračunih EU za leti 2019 in 2020, izvajanje programov in dejavnosti EU v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in predpise prava EU, ki se bodo uporabljali po koncu prehodnega obdobja;

• vse neporavnane obveznosti na dan 31. decembra 2020;

• globe, ki jih je zbrala EU, in s tem povezana povračila, dolgovana Združenemu kraljestvu;

• prispevek Združenega kraljestva k financiranju obveznosti EU do 31. decembra 2020, vključno s pogojnimi finančnimi obveznostmi, ki izhajajo iz finančnih operacij, ki so bile sprejete ali odobrene pred začetkom veljavnosti sporazuma o izstopu, ter pravne zadeve v zvezi s finančnimi interesi EU, povezanimi s proračunom;

• obveznosti EU do Združenega kraljestva na splošno, vključno z obveznostmi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropskega investicijskega sklada;

• časovni razpored plačil po letu 2020;

• povračilo vplačanega kapitala, ki ga je Združeno kraljestvo zagotovilo Evropski centralni banki;

• obveznosti Združenega kraljestva v zvezi z Evropsko investicijsko banko (EIB) in povračilo vplačanega vpisanega kapitala, ki ga je Združeno kraljestvo zagotovilo Evropski investicijski banki;

• obveznosti Združenega kraljestva v zvezi z Evropskim razvojnim skladom in nadaljnji prispevki v ta sklad, ki jih bo Združeno kraljestvo vplačalo do konca enajstega Evropskega razvojnega sklada;

• obveznosti Združenega kraljestva do nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in pojava razseljenih oseb v Afriki;

• sodelovanje Združenega kraljestva v ustreznih organih, povezanih z instrumentom za begunce v Turčiji;

• obveznosti Združenega kraljestva glede financiranja dejavnosti Evropske obrambne agencije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije, Satelitskega centra Evropske unije in izvajanja skupne varnostne in obrambne politike.

 

Prehodno obdobje

 

Med vsebinskimi vprašanji, ki so sprožila vročo politično in pravno razpravo, je bila možnost prehodne ureditve.

 

Člen 50 PEU ne vsebuje izrecnega sklicevanja na možnost prehodnega obdobja, zato se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko bila ta določba pravna podlaga za prehodne ureditve ali bi se bilo treba opreti na sektorsko ločene pravne podlage.

 

Evropski parlament in Evropski svet sta zavzela stališče o tem vprašanju že v zgodnji fazi postopka. Evropski svet se je strinjal, da se je treba pogajati o prehodnem obdobju, ki bo zajemalo celoten pravni red EU, čeprav Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo več sodelovalo pri imenovanju ali izvolitvi članov institucij EU ali sodelovalo pri odločanju organov, uradov in agencij EU.

 

Parlament je v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017[39] menil, da je prehodno obdobje potrebno, da bi se izognili scenariju neurejenega izstopa ter zagotovili pravno varnost in kontinuiteto. To bi pomenilo, da je treba ohraniti obstoječe regulativne, proračunske, nadzorne, pravosodne in izvršilne instrumente in strukture EU, kar bi pomenilo nadaljevanje celotnega pravnega reda Skupnosti in polno uporabo štirih svoboščin (prost pretok državljanov, kapitala, storitev in blaga) pod popolno jurisdikcijo Sodišča Evropske unije.

 

Obe instituciji sta jasno navedli, da bi morala biti prehodna ureditev strogo omejena tako časovno kot po obsegu, jasno opredeljena in da bi morala graditi mostove za prihodnje odnose. S takšnimi zahtevami bi prehodno obdobje vključili v področje uporabe člena 50 PEU kot vidik postopka izstopa[40].

 

Določena stopnja pogojenosti je bila uvedena, ko se je za sklenitev celovitega sporazum o izstopu, ki bi zajemal vsa vprašanja v zvezi z izstopom, zahtevala uvedba prehodnega obdobja. Brez sporazuma ne bi bilo prehodnega obdobja. Takšen prehod, ki povezuje obdobje med koncem članstva v EU in prihodnjim sporazumom o odnosih, je ključnega pomena za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU.

 

V osnutku sporazuma o izstopu je bilo prehodno obdobje vključeno v del 4, ki določa, da se bo prehodno obdobje ali obdobje izvajanja začelo na dan začetka veljavnosti sporazuma o izstopu in končalo 31. decembra 2020 (člen 126 sporazuma o izstopu). Čeprav bo v tem obdobju udeležba Združenega kraljestva v institucijah, organih, uradih in agencijah EU prenehala, saj Združeno kraljestvo ne bo več država članica, se bo večina zakonodaje EU v Združenem kraljestvu še naprej uporabljala, praviloma (izjeme so navedene v členu 127 sporazuma o izstopu) z enakim učinkom kot v državah članicah, da bi se izognili motnjam med pogajanji o sporazumu o prihodnjih odnosih. To obdobje se lahko pred 1. julijem 2020 podaljša s sklepom skupnega odbora največ za eno ali dve leti (člen 132 sporazuma o izstopu).

 

Parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018[41] podprl četrti del osnutka sporazuma o izstopu o prehodnih ureditvah.

 

Vendar je treba priznati, da prehodno obdobje sicer „zagotavlja nekaj manevrskega prostora“, vendar morda ne bo preprečilo „drugega neurejenega izstopa, saj njegove določbe zajemajo le način izstopa“, „iskanje dolgoročnega sporazuma pa bo izjemno zahtevno“, saj je za „zahteven, celovit in ambiciozen trgovinski sporazum potrebno precej več pogajalskega časa, prihodnji sporazum med EU in Združenim kraljestvom pa je verjetno najbolj zahteven sporazum, ki ga je EU kdajkoli morala skleniti[42].

 

Zaradi zaporednih podaljšanj v skladu s členom 50(3) PEU je ta izziv zdaj še večji, saj je rok za prehodno obdobje iz revidiranega sporazuma o izstopu ostal nespremenjen. Če pred 1. julijem 2020 ne bo sprejet sklep o podaljšanju, bo prehodno obdobje trajalo samo 11 mesecev.

 

Upravljanje

 

Institucionalni okvir sporazuma o izstopu

 

Institucionalni okvir sporazuma o izstopu na eni strani in prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom na drugi strani je za Parlament ključnega pomena. V svoji resoluciji z dne 18. septembra 2019[43] je menil, da je vrednost sporazuma o izstopu med drugim ta, da v največji možni meri vsebuje določbe o upravljanju, ki varujejo vlogo Sodišča Evropske unije pri razlagi sporazuma o izstopu.

 

Parlament je dosledno ponavljal, kako pomembna je vloga Sodišča Evropske unije kot pristojnega organa za razlago in izvajanje delovnega sporazuma, pa tudi za zagotavljanje okvira upravljanja z zanesljivim in neodvisnim mehanizmom za reševanje sporov v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih. Vloga Sodišča je bistvena za samostojnost in celovitost pravnega reda EU.

 

V sporazumu o izstopu je predlagan razdelan sistem upravljanja, ki je odvisen od posameznih delov sporazuma in od ustreznega trenutka, saj v prehodnem obdobju ostaja izvrševanje prava EU nespremenjeno. Sodišču zagotavlja osrednjo vlogo v več primerih.

 

Prehodno obdobje

 

V prehodnem obdobju bo Sodišče ostalo pristojno za vse postopke, ki so bili registrirani pred koncem prehodnega obdobja, in dokler ne bo izdana pravnomočna sodba (člen 131 sporazumu o izstopu). Sodišče EU bo ohranilo pristojnost tudi v zadevah, ki ne bodo rešene do konca prehodnega obdobja (člen 86 sporazuma o izstopu), pa tudi v novih postopkih za ugotavljanje kršitev prava EU ali neskladnosti z upravnimi odločitvami EU pred koncem prehodnega obdobja in v nekaterih primerih tudi po koncu prehodnega obdobja, začetih v štirih letih po koncu prehodnega obdobja (člen 87 sporazuma o izstopu).

 

Državljanske pravice

 

Kar zadeva drugi del sporazuma o izstopu, ki se nanaša na pravice državljanov, bo Sodišče Evropske unije še osem let po koncu prehodnega obdobja ostalo pristojno za zahtevke za predhodno odločanje od sodišč Združenega kraljestva (če bo prehodno obdobje podaljšano, se bo tudi to obdobje podaljšalo za ustrezno število mesecev).

 

Reševanje sporov

 

Splošne spore v zvezi s sporazumom o izstopu bo reševal skupni odbor ali arbitražno sodišče. Če se bo spor nanašal na razlago pojmov ali določb prava Unije, se mora arbitražno sodišče v skladu s členom 174 obrniti na Sodišče Evropske unije, da to odloči o tem vprašanju.

 

Protokol o Irski/Severni Irski

 

V okviru Protokola o Irski/Severni Irski člen 12(4) določa, da je Sodišče EU pristojno v zvezi z izvrševanjem pristojnosti institucij, organov, uradov in agencij EU pri izvajanju številnih členov protokola in za možnost predhodnega odločanja v skladu s členom 267 PDEU.

 

Prihodnji odnosi

 

Kar zadeva prihodnje odnose, je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018[44] sporočil pomembne podrobnosti glede vprašanja upravljanja in izrazil svoje stališče, da bi moral vsak prihodnji sporazum med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo vključevati vzpostavitev skladnega in zanesljivega sistema upravljanja kot krovnega okvira, ki bi zajemal skupni stalni nadzor/upravljanje sporazuma in reševanje sporov, ter mehanizme izvrševanja v zvezi z razlago in uporabo določb sporazuma.

 

Toda okviri prihodnjih odnosov so zdaj manj jasni. V spremenjeni politični izjavi z dne 17. oktobra 2019 je bilo odpravljeno sklicevanje na uporabo ureditve iz sporazuma o izstopu kot podlage za prihodnje reševanje sporov in izvrševanje (prej odstavek 132). Nova politična izjava prav tako ne vključuje sklicevanja na Sodišče Evropske unije v okviru mehanizmov izvrševanja, čeprav ohranja njegovo vlogo pri razlagi določb in pojmov prava EU. Vendar izrecno navaja, da Sodišče ne bi smelo biti vključeno, če se spor ne naša na vprašanja prava Unije. Na splošno pristop iz nove politične izjave predvideva manj tesne povezave znotraj predvidenega institucionalnega okviru.

 

Vloga Parlamenta pri spremljanju izvajanja sporazuma o izstopu

 

Parlament si je prizadeval, da bi imel, poleg struktur, vzpostavljenih s sporazumom o izstopu, pomembnejšo vlogo pri spremljanju izvajanja sporazuma. Izrazil je celo zaskrbljenost zaradi obsežnih pooblastil, ki jih je prejel skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 164 sporazuma o izstopu, in poudaril, da sporazum ni običajna vrsta mednarodnega sporazuma s tretjo državo, temveč sporazum med EU in državo članico, ki izstopa.

 

Zagotoviti je treba ustrezno odgovornost in ureditev za parlamentarni nadzor sprejemanja odločitev v skupnem odboru.

 

Usmerjevalna skupina za brexit in njen predsednik sta se na podlagi mandata konference predsednikov povezala s Svetom, da bi vzpostavili tesno sodelovanje glede delovanja skupnega odbora, ki je bil oblikovan s sporazumom o izstopu. Razprave so bile osredotočene na sodelovanje EP pri glavnih odločitvah skupnega odbora, tudi glede podaljšanja prehodnega obdobja in finančnih prispevkov Združenega kraljestva v tem primeru ter prenehanja delovanja neodvisnega nadzornega organa v Združenem kraljestvu.

 

Sodelovanje Evropskega parlamenta pri teh vprašanjih je bilo potrjeno v izjavi tedanjega predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja na zadnjem delnem zasedanju 8. zakonodajnega obdobja 10. aprila 2019. Predsednik Komisije je zagotovil, da bo Komisija tesno sodelovala s Parlamentom pri izvajanju sporazuma o izstopu in da bo, kadar bo skupni odbor sprejel odločitev, v delo tesno vključila Parlament in kar najbolj upoštevala njegova stališča.

 

Skupni odbor sestavljajo predstavniki EU in Združenega kraljestva ter je pristojen za izvajanje in uporabo sporazuma o izstopu. Sklepi skupnega odbora so za EU in Združeno kraljestvo zavezujoči in imajo enak pravni učinek kot sporazum o izstopu. Skupini odbor ima široka pooblastila v zvezi z izvajanjem sporazuma o izstopu. Ta zajemajo pooblastilo za odločanje o podaljšanju prehodnega obdobja in njegovem učinku ter zlasti o znesku prispevka Združenega kraljestva v proračun EU.

 

Po revidiranem protokolu o Irski/Severni Irski ima tudi pomembna pooblastila na področju carinskih postopkov, da določi merila, v skladu s katerimi za blago, vneseno v Severno Irsko iz držav zunaj EU, ne obstaja tveganje, da bo pozneje preneseno v EU (člen 5(2) Protokola o Irski/Severni Irski). Skupni odbor je tudi pristojen za določitev najvišje skupne letne ravni podpore Združenega kraljestva za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi na Severnem Irskem, za katere se ne uporabljajo določbe prava EU o državni pomoči (člen 10(2) in Priloga 6 Protokola o Irski/Severni Irski). Ta vprašanja so zlasti pomembna, ker se nanašajo na vprašanja, ki lahko pomenijo tveganje za enotni trg EU.

 

Sklep Sveta o sklenitvi sporazuma o izstopu v revidirani različici z dne 18. oktobra 2019 v členu 2(4) določa, da Komisija v prvih petih letih po začetku veljavnosti sporazuma letno poroča Parlamentu in Svetu o izvajanju sporazuma, zlasti njegovega drugega dela.

 

Člen 2(3) osnutka sklepa Sveta določa, da bo Parlament lahko v celoti izvajal svoje institucionalne pristojnosti med vsem postopkom dela skupnega odbora.

 

V skladu s členoma 3 (5) in 4 (8) istega sklepa ima Parlament pravico biti obveščen tudi o odločitvah Sveta, s katerimi se Združenemu kraljestvu dovoli, da izrazi soglasje, da ga v prehodnem obdobju zavezuje mednarodni sporazum, ali da dovoli Irski, Cipru in Španiji, da se pogajajo o dvostranskih sporazumih z Združenim kraljestvom na področjih, ki so v izključni pristojnosti EU, v zvezi z ustreznimi protokoli sporazuma o izstopu.

 

Okvir za prihodnje odnose

 

Med vprašanji, ki so se med pogajanji pokazala za precej kontroverzna, sta bili tudi vsebina in oblika prihodnjih odnosov, kar je v določbah člena 50 PEU povsem neopredeljeno.

 

Skoraj v vsem času procesa izstopa, zlasti ko je bila predsednica vlade Theresa May, so bili prihodnji odnosi z EU najbrž najpomembnejše vprašanje za Združeno kraljestvo.

 

Prihodnji odnosi, za katere se je v tej fazi prizadevalo Združeno kraljestvo, so bili zelo ambiciozni na področju programov EU, organov, podatkovnih baz in celo srečanj, zavračala pa sta se sodelovanje na notranjem trgu in v carinski uniji. Združeno kraljestvo si je celo prizadevalo, da bi se istočasno z ureditvijo izstopa pogajali o prihodnjih odnosih.

 

Parlament je v svoji resoluciji z dne 5. aprila 2017[45] poudaril, da si želi tesne, a tudi uravnotežene prihodnje odnose glede pravic in obveznosti, ki naj temeljijo na predpostavki, da država, ki izstopi iz EU, ne more uživati enakih ugodnosti kot država članica.

 

Parlament je v svoji resoluciji z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom[46] nadalje predlagal, da bi bil splošni dogovor med EU in Združenim kraljestvom o okviru za prihodnje odnose, če ga bosta dosegla, v obliki politične izjave, priložene sporazumu o izstopu, in skladen z načeli, navedenimi v tej resoluciji;

 

Enako stališče je zavzel Evropski svet v svojih smernicah z dne 15. decembra 2017 o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom, v katerih izraža stališče, naj se splošni dogovor pripravi v obliki politične izjave, ki se priloži sporazumu o izstopu in na katero se je treba sklicevati.

 

Za vse prebivalce Združenega kraljestva je bila oblika prihodnjih odnosov popolnoma nejasna. Predstavniki različnih sektorjev in različni deležniki so predložili številne predloge, od enostavnega prostotrgovinskega sporazuma do statusa vrste „Norveška plus“ ali celo o pristopu k Evropskemu gospodarskemu prostoru, čeprav je vlada Združenega kraljestva od samega začetka zavzela jasno stališče, da ne želi sodelovati na notranjem trgu, v Evropskemu gospodarskemu prostoru ali carinski uniji. V vsakem primeru je Združeno kraljestvo pokazalo, da se zelo zaveda, da je treba doseči jasen dogovor o prihodnjih odnosih, da bi se določili pogoji za izstop.

 

Parlament je predlagal, naj prihodnji odnosi temeljijo na členu 217 PDEU, naj bodo celostni in čim tesnejši, a uravnoteženi glede pravic in obveznosti, da se ohranijo celovitost notranjega trga in štiri svoboščine ter prepreči sektorski pristop. Evropski svet je opozoril, da kljub temu, da je cilj doseči tesno partnerstvo, prihodnji odnosi ne morejo nuditi enakih ugodnosti kot članstvo v EU, na kar je tudi jasno opozoril Evropski parlament. Glede prostotrgovinskega sporazuma je Evropski svet tudi poudaril, da je treba na zadevnih področjih hkrati najti ravnovesje in biti ambiciozen, a brez ogrožanja celovitosti in pravilnega delovanja EU.

 

S tako zastavljenimi načeli je EU zavrnila vsakršno selektivno izbiranje glede prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom.

 

Parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018[47] ponovno poudaril, da bi se lahko s pridružitvenim sporazumom v skladu s členom 8 PEU in členom 217 PDEU vzpostavil ustrezen okvir za prihodnje odnose in zagotovil dosleden okvir upravljanja, ki bi moral vključevati trden mehanizem za reševanje sporov, s čimer bi se izognili povečevanju števila dvostranskih sporazumov in pomanjkljivostim, ki so značilne za odnose med EU in Švico;

 

Parlament je predlagal, naj prihodnji odnosi temeljijo na štirih glavnih stebrih:

– trgovinskih in gospodarskih odnosih,

– zunanji politiki ter varnostnem in razvojnem sodelovanju,

– notranji varnosti in

– tematskem sodelovanju.

 

Končno so pogajanja privedla do dogovora o politični izjavi, ki je bila deležna kritik, ker da je neoprijemljiva in nezavezujoča[48].

 

Politična izjava je dejansko neobvezujoč dokument, priložen sporazumu o izstopu, a ni njegov sestavni del. Prva različica besedila je bila z osnutkom sporazuma o izstopu objavljena v Uradnem listu 19. februarja 2019[49]. V odstavku 3 izjave je navedeno, da je njen cilj vzpostaviti parametre ambicioznega, obsežnega, globokega in prožnega partnerstva v okviru trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, kazenskega pregona in kazenskega pravosodja, zunanje politike, varnosti in obrambe ter širših področij sodelovanja.

 

V nadaljevanju pogovorov o besedilu protokola o Irski/Severni Irski in v tesni povezavi s spremembami protokola je vlada Združenega kraljestva spremenila pristop glede prihodnjih odnosov v primerjavi s svojo predhodnico. O tej spremembi je bilo govora v pismu predsednika vlade Borisa Johnsona nekdanjemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju z dne 2. oktobra. V pismu je predsednik vlade Združenega kraljestva pojasnil, da je varovalni mehanizem deloval kot povezava s predlaganimi prihodnjimi odnosi z EU, v okviru katerih bi bilo Združeno kraljestvo tesno povezano s carinsko ureditvijo EU in bi se lahko na mnogih področjih uskladilo s pravom EU. Takšna oblika prihodnjih odnosov ni cilj sedanje vlade Združenega kraljestva. Vlada meni, da bi morali prihodnji odnosi temeljiti na prostotrgovinskem sporazumu, v skladu s katerim bi imelo Združeno kraljestvo nadzor nad svojimi regulativnimi zadevami in trgovinsko politiko.

 

Pregledana politična izjava z dne 17. oktobra 2019, kot je objavljena v Uradnem listu dne 12. novembra 2019[50]; čeprav ohranja cilje o vključenih področjih (odstavek 3 politične izjave), pa izrecno določa obliko prihodnjih odnosov, v središču katerih je celovit in uravnotežen prostotrgovinski sporazum, brez carin in kvot. Druge pomembne spremembe besedila odražajo odstranitev varovalnega mehanizma iz sporazuma o izstopu ter tako tudi sklicevanje na enotno carinsko območje EU in Združenega kraljestva.

 

Spremembe v besedilu odražajo temeljno spremembo v pristopu in ravni ambicij: iz delov besedila, ki zadeva regulativne vidike, carino, preverjanja in nadzor, je odstranjeno sklicevanje na usklajevanje pravil; v zvezi z mehanizmom za reševanje sporov in izvrševanje je odstranjena vloga Sodišča Evropske unije, razen ko gre za vprašanje razlage prava EU. Glede konkurenčnih pogojev je v besedilu sklicevanje na „trdne zaveze, s katerimi bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Natančna narava zavez bi morala biti sorazmerna z obsegom in globino prihodnjih odnosov ter ekonomsko povezanostjo strani.“

 

Konkurenčni pogoji so ključno vprašanje za EU na splošno, zlasti pa za Parlament. V zvezi s tem je treba opozoriti na smernice (člen 50) Evropskega sveta z dne 23. marca 2018, v katerih se potrjuje pripravljenost Evropskega sveta, da doseže uravnotežen, ambiciozen in širok sporazum o prosti trgovini, kolikor obstajajo zadostna zagotovila za enake konkurenčne pogoje, in da bodo prihodnji odnosi vzajemno zadovoljivi le, če bodo vsebovali trdna jamstva, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje.

 

Prav tako je Parlament v svoji resoluciji z dne 18. septembra 2019[51] jasno navedel, da bodo pogajanja o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom zahtevala močne zaščitne ukrepe in določbe o enakih konkurenčnih pogojih, da se zavaruje notranji trg EU in da podjetja EU ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju, in da Parlament ne bo ratificiral prostotrgovinskega sporazuma, ki ne bo upošteval te ravni zaščite.

 

 

 

Stališče poročevalca

 

Izstop Združenega kraljestva je obžalovanja vreden trenutek za Evropsko unijo in naš proces povezovanja, a lahko le spoštujemo suvereno odločitev britanskega ljudstva in sprejmemo sporazum o izstopu, ki bo omogočil ločitev s čim manj škodljivi posledicami za obe strani.

 

Sporazum o izstopu je v skladu s splošnimi načeli, ki so jih institucije in zlasti Parlament določile za potek pogajanj in sklenitev sporazuma. Prispeva k osnovnemu namenu, da se Združenemu kraljestvu omogoči urejen izstop, in postavlja smernice za pogajanja o poštenih in uravnoteženih prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom.

 

Na podlagi navedenega poročevalec predlaga, naj odbor AFCO poda pozitivno priporočilo za sklenitev sporazuma o izstopu.

 

 

 

PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

Zadeva: Mnenje o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Žal je bil Odbor za zunanje zadeve v okviru postopka iz naslova zaprošen, da predloži mnenje vašemu odboru. Glede na nujnost zadeve so koordinatorji odbora AFET 4. decembra 2019 sklenili, da odbor posreduje mnenje v obliki pisma ter Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor pozove, naj v poročilo vključi navedene pobude.

S spoštovanjem!

David McAllister

 

POBUDE

– Ob upoštevanju člena 50(2) Pogodbe o Evropski uniji,

– ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije, z dne 3. oktobra 2017, 13. decembra 2017 in 18. septembra 2019 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta (člen 50) na zasedanju 21. marca 2019 (PE 639.609/CPG), 10. aprila 2019 (PE 639.538/CPG) in 17. oktobra 2019 (EUCO XT 20018/19),

– ob upoštevanju revidiranega besedila politične izjave, ki določa okvir za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, kot je bilo dogovorjeno na ravni pogajalcev 17. oktobra 2019 in objavljeno v Uradnem listu Evropske unije C 384 I z dne 12.11.2019, ki bo nadomestila besedilo, objavljeno v UL C 66I z dne 19.2.2019,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. septembra 2019 o končnih pripravah na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije 1. novembra 2019 (PE 639.554/CPG),

– ob upoštevanju člena 56 Poslovnika Evropskega parlamenta,

A. ker se v členu 184 sporazuma o izstopu Unija in Združeno kraljestvo pozivata, naj si čim bolj prizadevata, da sprejmeta potrebne ukrepe za pospešena pogajanja o sporazumih, ki urejajo njune prihodnje odnose;

B. ker je na podlagi Poslovnika Evropskega parlamenta Odbor za zunanje zadeve „pristojen za spodbujanje, izvajanje in spremljanje zunanje politike Unije glede [med drugim] krepitve političnih odnosov s tretjimi državami preko obsežnih programov sodelovanja in pomoči ali mednarodnih sporazumov, kot so sporazumi o pridružitvi in partnerstvu“;

C. ker Evropski parlament, kot je navedeno v resoluciji z dne 18. septembra 2019, ugotavlja, da je politična izjava o okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom skladna z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o tej temi, v kateri je Parlament pozval k pridružitvenemu sporazumu, in s poglobljenimi mnenji odborov Parlamenta, hkrati pa odraža odločitev Združenega kraljestva o tem, kako obsežne in tesne odnose bo imelo z EU;

D. ker sporazum o izstopu v členu 129 določa „posebne dogovore v zvezi z zunanjim delovanjem Unije“, pri čemer „v prehodnem obdobju Združeno kraljestvo zavezujejo obveznosti iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih s strani Unije“; ker ta obveznost zainteresiranim stranem, tudi mednarodnim partnerjem, zagotavlja jasnost in predvidljivost; ker v prehodnem obdobju Združenega kraljestva ne morejo zavezovati novi sporazumi, sklenjeni samostojno na področjih izključne pristojnosti Unije, razen če to dovoli Unija; ker Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju izvaja tudi omejevalne ukrepe Unije, ki veljajo ali so se o njih odločili v prehodnem obdobju, podpira izjave in stališča EU v tretjih državah in mednarodnih organizacijah ter glede na vsak primer posebej sodeluje v vojaških operacijah in civilnih misijah EU, ustanovljenih v okviru skupne in varnostne obrambne politike (SVOP), brez vodstvene vloge na podlagi okvirnega sporazuma o sodelovanju; ker tak sporazum ne bi posegal v avtonomijo odločanja Unije ali v suverenost Združenega kraljestva, Združeno kraljestvo pa bo ohranilo pravico, da se odloči, kako se bo odzvalo na povabila ali možnosti za sodelovanje v operacijah ali misijah;

E. ker sporazum o izstopu v členu 127(2) vsebuje določbo o zgodnjih sporazumih o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike; ker je ta določba zelo pomemben in pozitiven element, saj je to področje, na katerem se interesi EU in Združenega kraljestva večinoma zbližujejo in bi taki zgodnji sporazumi zagotovili stabilen okvir za sodelovanje Združenega kraljestva z EU pri zunanjem delovanju; ker bi moral za take sporazume veljati ustrezen parlamentarni nadzor, kot določa člen 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s takojšnjim in popolnim obveščanjem Evropskega parlamenta na vseh fazah pogajanj in sklenitve;

F. ker sporazum o izstopu v členu 156 zagotavlja, da Združeno kraljestvo do 31. decembra 2020 prispeva k financiranju Evropske obrambne agencije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije in Satelitskega centra Evropske unije, pa tudi k stroškom operacij skupne varnostne in obrambne politike;

1. Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, naj priporoči Parlamentu, da odobri predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

 

PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za mednarodno trgovino se je v okviru postopka iz naslova odločil, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 21. januarja 2020 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za mednarodno trgovino je preučil zadevo in sklenil, da bo Odbor za ustavne zadeve pozval, naj kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje predloge.

S spoštovanjem!

Bernd Lange

 

POBUDE

A. ker je bil postopek pogajanj v zvezi z izstopom Združenega kraljestva dolgotrajen in težaven;

B. ker bi bil za kontinuiteto trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Združenim kraljestvom najboljši možni scenarij, da bi obe strani ratificirali sporazumi in da pravočasno začel veljati;

C. ker so različni državni in zasebni subjekti v zadnjih nekaj letih nesporno dokazali, da bi izstop Združenega kraljestva iz EU brez doseženega sporazuma o izstopu povzročil hude motnje v trgovinskih in gospodarskih odnosih, pa tudi v drugih sektorjih;

D. ker Odbor za mednarodno trgovino meni, da je ta sporazum sicer uradni korak do urejenega izstopa Združenega kraljestva, vendar bi se morali obe strani veliko bolj osredotočiti na pogajanja o prihodnjem gospodarskem in trgovinskem odnosu, da bi dosegli čim boljši dolgoročni rezultat;

E. ker bo Združenemu kraljestvu, ki bo sicer tretja država, v skladu s spremenjenim protokolom o Irski/Severni Irski zaupana naloga izvajanja delov carinskega zakonika Unije, zato bi lahko prišlo do vprašanj v zvezi z njegovim ustreznim izvajanjem in izvrševanjem;

F. ker je izraz „pri katerem obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo “ iz člena 5 Protokola o Irski/Severni Irski nejasen in odvisen od poznejših sklepov skupnega odbora, ki so izvzeti iz uradnega nadzora Evropskega parlamenta in bodo sprejeti šele pred koncem prehodnega obdobja;

1. Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ustavne zadeve kor pristojni odbor, naj priporoči Parlamentu, da odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2. Odbor za mednarodno trgovino poziva Komisijo, naj učinkovito preverja in nadzoruje, kako organi Združenega kraljestva izvajajo carinski zakonik Unije. Odbor za mednarodno trgovino je treba tudi v celoti obveščati o uporabi člena 5 Protokola o Irski/Severni Irski in o vseh nadaljnjih predlogih za sklep skupnega odbora, sprejetih na podlagi te določbe.

 

 

 

 

 

 

PISMO ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 3. septembra 2019 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je vprašanje obravnaval na seji z dne 22. januarja 2020. Na seji se je odločil, da Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bo sprejel, vključi pobude, navedene v nadaljevanju.

S spoštovanjem!

Lucia Ďuriš Nicholsonová

 

POBUDE

A. Ker bo izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: izstop) vplival na milijone državljanov – tako na državljane Združenega kraljestva, ki živijo, potujejo ali delajo v Uniji, kot na državljane Unije, ki živijo, potujejo ali delajo v Združenem kraljestvu, ter ljudi, ki niso državljani Unije in Združenega kraljestva; ker je treba zagotoviti vzajemno zaščito za državljane Unije in državljane Združenega kraljestva ter njihove družinske člane, če so uveljavljali pravice do prostega gibanja oseb pred datumom, določenim v Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo z dne 19. oktobra 2019 (v nadaljnjem besedilu: sporazum); ker je treba pravice vseh državljanov, tudi tiste, ki izhajajo iz obdobij prispevkov za socialno varnost, v celoti zaščititi;

B. ker je bistveno, da je pravni red EU v celoti zaščiten, zlasti v zvezi z zaposlovanjem ter socialnimi zadevami v okviru prehodnih ureditev in v prihodnjih sporazumih med Unijo in Združenim kraljestvom;

C. ker je zagotavljanje prostega gibanja delavcev, vključno z mobilnimi delavci, čezmejnimi delavci, obmejnimi delavci in napotenimi delavci, bistvenega pomena, v zvezi s tem opozarja na posebni položaj teh delavcev, ki delajo v sosednjih državah Združenega kraljestva;

D. ker je odbor EMPL natančneje preučil člene od 24 do 39 sporazuma in njegovo prilogo 1 ter besedilo politične izjave, ki določa okvir za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom z dne 17. oktobra 2019 (v nadaljnjem besedilu: politična izjava), zlasti odstavkov 17 in 77;

1. pozdravlja dejstvo, da je cilj sporazuma zagotoviti urejen izstop, ki bi povzročil čim manj motenj;

2. pozdravlja dejstvo, da so pravice delavcev in samozaposlenih oseb zajamčene v poglavju 2 sporazuma (členi 24, 25 in 26);

3. pozdravlja podrobne določbe o priznavanju poklicnih kvalifikacij, kot je določeno v poglavju 3 sporazuma (členi 27, 28 in 29);

4. pozdravlja podrobne določbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti v naslovu III sporazuma (členi 30 do 36), ki varujejo pravice, ki izhajajo iz obdobij prispevkov za socialno varnost;

5. pozdravlja dejstvo, da člen 135 sporazuma določa, da Združeno kraljestvo prispeva k proračunoma Unije za leti 2019 in 2020 in sodeluje pri njunem izvajanju, ter poudarja, da je to pomembno za sedanje programe Evropskega socialnega sklada, sklada FEAD, programa EaSI in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter za ureditev, ki jih bo nadomestila;

6. pozdravlja dejstvo, da se v skladu s členom 137 sporazuma programi in dejavnosti Unije, prevzeti v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ali predhodnih finančnih perspektiv, v letih 2019 in 2020 v zvezi z Združenim kraljestvom izvajajo na podlagi prava Unije;

7. pozdravlja namero Združenega kraljestva, da v okviru prihodnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom, kot je navedeno v politični izjavi, sodeluje v programih Unije in jih sofinancira pod pogoji, določenimi v ustreznih instrumentih Unije, na področjih, kot so znanost in inovacije, mladi, kultura in izobraževanje; je zaskrbljen zaradi nedavnega glasovanja v britanskem parlamentu in izjav ministra Združenega kraljestva za izobraževanje, zaradi katerih je vprašljivo prihodnje sodelovanje Združenega kraljestva v programu Erasmus; poudarja, da bo treba kandidate iz Unije in Združenega kraljestva po prehodnem obdobju dovolj zgodaj obvestiti o pogojih in rokih za te programe;

8. prav tako pozdravlja dejstvo, da bo v skladu s členom 140 sporazuma Združeno kraljestvo odgovarjalo Uniji za svoj delež proračunskih obveznosti proračuna Unije in proračunov decentraliziranih agencij Unije, ki so neporavnane na dan 31. decembra 2020, in za svoj delež obveznosti iz leta 2021 glede prenosa odobritev za prevzem obveznosti iz proračuna za leto 2020;

9. priznava črtanje točke 3 priloge 4 iz sporazuma, ki je obravnavala socialne in delovne standarde, povezane z „varovalnim mehanizmom“; pozdravlja novo rešitev v zvezi z Irsko/Severno Irsko, v skladu s katero je ozemlje Severne Irske de jure del carinskega območja Združenega kraljestva, vendar dejansko ostane v carinskem območju Unije z uporabo tarif in carinskih predpisov Unije;

10. vendar obžaluje, da v sporazumu ni sklicevanja na socialne in delovne standarde ter črtanje člena 34 in seznama 4 v revidiranem zakonu o sporazumu o izstopu, kjer so bila določena dodatna procesna varstva za pravice delavcev, ki so trenutno del prava Unije, v prehodnem obdobju ali obdobju izvajanja; je zaskrbljen tudi, ker poleg črtanja izrecne omembe pravic delavcev obstaja dejanska možnost, da obstoječe pravice delavcev, ki izhajajo iz prava Unije, v Združenem kraljestvu po koncu prehodnega obdobja ali obdobja izvajanja ne bodo zaščitene pred spremembo, razveljavitvijo ali preklicem v nacionalnem pravu, pri čemer opozarja na izraženo namero vlade Združenega kraljestva, da bo ločeno sprejela zakonodajo za zaščito in povečanje pravic delavcev v novem zakonu o zaposlovanju; poudarja, da se raven varstva, ki je določena z zakonom, predpisi in prakso, ne sme zmanjšati pod raven, ki jo zagotavljajo skupni standardi, ki se ob koncu prehodnega obdobja uporabljajo v Uniji in Združenem kraljestvu na področju dela in socialne zaščite ter glede temeljnih pravic na področju dela, varnosti in zdravja pri delu, pravičnih delovnih pogojev in standardov zaposlovanja, pravic do obveščenosti in posvetovanja na ravni podjetja ter prestrukturiranja; je v zvezi s tem zaskrbljen, ker si Združeno kraljestvo trenutno le malo ali sploh ne prizadeva za izvajanje najnovejše zakonodaje Unije na področju socialnih zadev in zaposlovanja, kot so sprememba direktive o napotitvi delavcev, Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji;

11. zlasti obžaluje, da se večina določb o enakih konkurenčnih pogojih iz nekdanje priloge 4 k protokolu o Irski/Severni Irski v skladu s sporazumom ne bo uporabljala za Severno Irsko, kar bi lahko ogrozilo notranji trg Unije in gospodarstvo celotnega otoka;

12.  obžaluje tudi uvedbo novega pododdelka (1) člena 26 revidiranega zakona o sporazumu o izstopu, ki vladi Združenega kraljestva omogoča, da določi okoliščine, v katerih lahko nekatera nižja sodišča po prehodnem obdobju odstopajo od sodb Sodišča Evropske unije, kar bi lahko privedlo do tega, da nižjih sodišč ne bi več zavezovala ustaljena sodna praksa Sodišča Evropske unije v zvezi s pravicami delavcev, ki izhajajo iz prava EU;

13. pozdravlja dejstvo, da sta se Unija in Združeno kraljestvo zavezala, da bosta dosegla prihodnji sporazum o prosti trgovini v skladu s členom 184 sporazuma;

14. pozdravlja vzpostavitev dialoga med Evropskim parlamentom in parlamentom Združenega kraljestva, da bi zakonodajalca izmenjevala stališča in strokovno znanje o vprašanjih glede prihodnjih odnosov; meni, da bi bilo treba v skladu s politično izjavo spodbujati tudi dialog s civilno družbo, ta pa bi moral vključevati zlasti mladinske organizacije in združenja delavcev, ki zastopajo državljane Unije, ki delajo v Združenem kraljestvu, in državljane Združenega kraljestva, ki delajo v Uniji;

15. poudarja, da mora vsak sporazum o prihodnjih odnosih zagotoviti, da Združeno kraljestvo v celoti spoštuje socialne in delovne standarde Unije, da se zaščitijo enaki konkurenčni pogoji za odprto in pošteno konkurenco, kot je poudarjeno v točki XIV odstavka 77 politične izjave;

16. zato pozdravlja, da odstavek 77 politične izjave zajema ključne elemente priloge 4 k prejšnji različici sporazuma, vendar ga skrbi, da je politična izjava kljub temu, da je priloga 4 kot priloga k protokolu o prejšnjem sporazumu pravno zavezujoča, zgolj izjava o nameri;

17. poudarja in v zvezi s tem opozarja, da morajo biti tri načela, ki urejajo prihodnji sporazum o prosti trgovini med Unijo in Združenim kraljestvom, in sicer brez kvot, tarif in dampinga, tudi v zvezi s socialnimi standardi in standardi zaposlovanja neločljiva, in poziva pogajalca Unije, naj bo med pogajanji in v vseh njihovih fazah v zvezi s tem posebej pozoren na prihodnje odnose med Unijo in Združenim kraljestvom;

18. močno obžaluje, da je vlada Združenega kraljestva uvedla novi člen 33 revidiranega zakona o sporazumu o izstopu, ki izrecno prepoveduje vsako podaljšanje prehodnega obdobja po letu 2020; odločno opozarja, da bi lahko ta določba privedla do scenarija brez dogovora, ki bi imel katastrofalne posledice za ljudi in podjetja v Uniji in v Združenem kraljestvu, saj je časovni okvir za pogajanja o celovitem sporazumu o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom prekratek; odločno poziva vlado Združenega kraljestva in britanski parlament, naj ponovno preučita svoje stališče; poudarja, da mora vsak sporazum o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom vključevati določbe o enakih konkurenčnih pogojih v zvezi s socialnimi in delovnimi standardi; poziva vlado Združenega kraljestva, naj uvede nov zakon o zaposlovanju pred koncem prehodnega obdobja, da prepreči vrzeli, kjer pravice delavcev ne bi bile zaščitene niti z veljavno zakonodajo Unije niti z zakonom Združenega kraljestva o zaposlovanju; poudarja, da socialni in delovni standardi v zakonu o zaposlovanju ne bi smeli biti statični, temveč bi morali neposredno slediti morebitnim izboljšavam socialnih in delovnih standardov v Evropski uniji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.

Odbor EMPL zato poziva odbor AFCO kot pristojni odbor, naj upošteva zgoraj obrazloženo stališče odbora EMPL in priporoči Parlamentu, da odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

 

 

 

 

 

PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru. Na seji dne 6. novembra 2019 je odbor odločil, da bo pripravil mnenje v obliki pisma.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je vprašanje obravnaval na seji dne 21. januarja 2020. Na seji se je odločil pozvati Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

S spoštovanjem,

Pascal Canfin

 

POBUDE

1. Meni, da je Brexit vprašanje z globokimi in dolgotrajnimi posledicami tako za EU kot za Združeno kraljestvo. Javno zdravje, varnost hrane in okoljska vprašanja so imeli osrednjo vlogo v pogajanjih in javni razpravi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva. Zato je odbor ENVI pozorno spremljal pogajanja.

2. Pozdravlja dejstvo, da je temeljni cilj spremenjenega sporazuma o izstopu še naprej prispevati k ohranjanju miru na irskem otoku ter ohranjanju in zaščiti velikonočnega sporazuma, zlasti z izogibanjem trdi meji in ohranjanju gospodarstva, ki zajema ves otok. Sporazum tudi zagotavlja, da se irski otok šteje za en sam okoljski subjekt in da se okoljski standardi ohranjajo na obeh straneh nevidne meje. Z vidika odbora ENVI je to še posebej potrebno, saj dogovorjena področja sodelovanja med severom in jugom v velikonočnem sporazumu vključujejo okolje in zdravje.

3. Pozdravlja enotnost, ki jo je EU pokazala med pogajanji, in njena prizadevanja, da bi preprečila škodljive posledice izstopa brez dogovora; pozdravlja dejstvo, da je bil dosežen dogovor, vendar ugotavlja, da sedanji sporazum ne zagotavlja nobenih jamstev glede ureditve, ki bo urejala prihodnje odnose med Združenim kraljestvom – z izjemo Severne Irske – in EU-27 ob koncu prehodnega obdobja 31. decembra 2020. Čeprav obstajajo možnosti za podaljšanje prehodnega obdobja, mora vlada Združenega kraljestva to zahtevati do junija 2020.

4. Ugotavlja, da so z odstranitvijo varovalnega mehanizma za vse Združeno kraljestvo odpadle tudi ustrezne zavezujoče okoljske določbe; ugotavlja zlasti, da klavzule o prepovedi poslabšanja ravni varstva okolja ne veljajo več. Že dolgo uveljavljenih okoljskih načel EU, kot so previdnostno načelo ali načelo „onesnaževalec plača“, v revidiranem protokolu ni več.

5. Varovalni mehanizem za vse Združeno kraljestvo je določal tudi, da morata EU in Združeno kraljestvo sprejeti potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz mednarodnih sporazumov za boj proti podnebnim spremembam, vključno s tistimi, s katerimi se izvajajo okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja, kot je Pariški sporazum iz leta 2015. Revidirani protokol se ne sklicuje več na Pariški sporazum, čeprav je sklicevanje vključeno v politično izjavo.

6. Poleg tega je prvotni protokol določal, da bi moralo Združeno kraljestvo uvesti sistem določanja cen ogljika z vsaj enako učinkovitostjo in enakim področjem uporabe, kot ga ima sistem EU za trgovanje z emisijami, in je vseboval določbo, s katero se je zahtevalo, da Združeno kraljestvo izvaja pregleden sistem za učinkovito spremljanje, poročanje, nadzor in izvrševanje svojih obveznosti prek neodvisnega in ustrezno usposobljenega samostojnega organa. Tudi teh določb ni več.

7. Ugotavlja tudi, da bi bil v skladu s prvotno različico protokola skupni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki EU in Združenega kraljestva in bi bil odgovoren za izvajanje Sporazuma, pooblaščen tudi za sprejemanje sklepov, s katerimi bi se določile minimalne obveznosti za zmanjšanje nacionalnih emisij nekaterih onesnaževal zraka, največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila in najboljše razpoložljive tehnologije, vključno z mejnimi vrednostmi emisij v zvezi z industrijskimi emisijami. Skupni odbor bi lahko odločal tudi v primeru sporov glede razlage in uporabe okoljskih določb. Te določbe se ne uporabljajo več.

8. Poleg tega ugotavlja, da revidirana politična izjava v oddelku o konkurenčnih pogojih, s katerim naj bi preprečili nelojalno konkurenco, zdaj vsebuje močnejši jezik za ohranjanje skupnih visokih standardov, ki se bodo uporabljali v EU in Združenem kraljestvu ob koncu prehodnega obdobja, in za še nadaljnje ohranjanje okoljskih standardov na visoki ravni. EU in Združeno kraljestvo bosta morala zagotoviti, da bodo ti visoki standardi v prihodnje ohranjeni, glede na nezavezujočo naravo politične deklaracije in možnost, da bo Združeno kraljestvo v prihodnje sklepalo trgovinske sporazume s tretjimi državami z nižjimi standardi; ugotavlja, da bodo za ratifikacijo kakršnega koli prihodnjega sporazuma o prosti trgovini z Združenim kraljestvom potrebne stroge določbe o enakih pogojih, ki jih bo odbor ENVI podrobno pregledal.

9. Močno priporoča, naj si EU in Združeno kraljestvo prizadevata za čim tesnejše sodelovanje na področju podnebne politike, kar bi idealno pomenilo, da bi morala Združeno kraljestvo tudi v prihodnje sodelovati pri vseh političnih instrumentih na tem področju.

10. Zlasti poziva k ciljno usmerjenim ukrepom za zagotovitev neprekinjenega in hitrega dostopa do varnih zdravil in medicinskih pripomočkov za bolnike, vključno z varno in dosledno preskrbo z radioaktivnimi izotopi. Da bi zagotovili varnost bolnikov, bi si morala EU in Združeno kraljestvo prizadevati za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, da bi se zagotovila mobilnost zdravstvenih delavcev.

 

Odbor ENVI meni, da je izjemno pomembno, da se njegova stališča in pomisleki ustrezno zabeležijo in obravnavajo, zato poziva odbor AFCO kot pristojni odbor, naj upošteva zgoraj obrazloženo stališče odbora ENVI.

Odbor ENVI poziva odbor AFCO, naj priporoči Parlamentu, da odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

 

 

 

PISMO ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ((2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga v obliki pisma predloži vašemu odboru.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je vprašanje obravnaval na seji z dne 4. decembra 2019. Na seji[52] se je odločil, da Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, pozove, da v predlog resolucije, ki ga bo sprejel, vključi pobude, navedene v nadaljevanju.

S spoštovanjem!

 

Petra De Sutter
predsednica

 

POBUDE

Notranji trg

1. opozarja, da prosti pretok blaga na enotnem trgu zagotavljajo carinska unija in pravila o usklajevanju in vzajemnem priznavanju proizvodov ter sodna praksa Sodišča Evropske unije. Nadzor trga in trdni standardi za proizvode so torej bistveni in nenadomestljivi del vseh prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom, da bi lahko zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja EU in ustrezno zaščito potrošnikov EU;

2. vztraja, da morajo biti operativni postopki, sprejeti v prehodnem obdobju, namenjeni ohranjanju pravil notranjega trga Unije za blago in carinske unije, zato je nadvse pomembno, da se zaščiti skladnost blaga s pravili enotnega trga;

3. z zadovoljstvom poudarja, da je s sporazumom v prehodnem obdobju na splošno ohranjena uporaba temeljnih načel prostega pretoka storitev, ustanavljanja in priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi preprečili motnje pri delovanju enotnega trga;

4. v zvezi s tem zlasti opozarja, da v skladu s členom 25 sporazuma samozaposlene osebe z izjemo nekaterih omejitev uživajo pravice, zagotovljene s Pogodbo, glede svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Pravica do opravljanja poklica je zagotovljena v členu 27 sporazuma, saj bo priznavanje poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi določbami direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij ali direktive o ustanavljanju odvetnikov ohranilo svoje učinke do konca prehodnega obdobja. V členu 29 sporazuma je za lažje izvajanje teh določb v praksi predvideno upravno sodelovanje na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij;

5. pozdravlja dejstvo, da sporazum pojasnjuje pravila, ki se uporabljajo za postopke javnih naročil, ki se bodo začeli pred koncem prehodnega obdobja in ne bodo končani v tem obdobju, vključno s pravnimi sredstvi;

Potrošniška politika

6. poudarja, da se pravice potrošnikov, ki izhajajo iz prava EU in drugih ustreznih pravil EU, v prehodnem obdobju v celoti izvajajo in da se razmere za potrošnike in trgovce, ki bi morali imeti v prehodnem obdobju enake pravice in obveznosti, ne bi smele spremeniti, vendar je pomembno, da so potrošniki ustrezno obveščeni, če nakupujejo v Združenem kraljestvu ali pri trgovcu iz Združenega kraljestva;

Carina

7. meni, da je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz carinske unije mogoče pričakovati napetosti v trgovini in dobavnih verigah podjetij; meni, da je se treba izogniti resnim motnjam v pretoku blaga; ker bi bilo treba temeljito oceniti vajo iz pripravljenosti, ki so jo s podporo Evropske komisije izvedle države članice EU-27, jo po potrebi okrepiti ter ji nameniti več sredstev, da bo postala prednostna naloga v postopku izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije;

8. kot korak naprej pozdravlja določbe, s katerimi naj bi olajšali tranzit blaga med dvema točkama, ki pripadata carinski uniji, preko Velike Britanije;

Protokol o Irski/Severni Irski

9. ugotavlja, da ostaja veliko negotovosti glede konkretnih ureditev, na katerih bo temeljilo delovanje sporazuma o ohranjanju Severne Irske v carinski uniji (in znotraj pravil enotnega trga) za blago in kmetijske proizvode. Večino teh ureditev bo določil skupni odbor. Skrajno si bo treba prizadevati, da bodo postopki in kontrole, ki jih bo uvedel skupni odbor, omogočali, da se bo lahko med proizvodi, ki bodo prišli na Severno Irsko iz Velike Britanije, učinkovito ugotovilo, za katero blago obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo. Pravilno ugotavljanje blaga, ki spada v to kategorijo, je pomembno, ker se bodo za to blago uporabljale tarife, trošarine ali DDV Unije in ker mora biti v skladu s pravili enotnega trga;

10. meni, da če bo Združenemu kraljestvu zaupano pobiranje lastnih sredstev iz proračuna Unije, ki jih je treba vrniti Uniji, da je naravni ukrep za zaščito finančnih interesov Unije vzpostavitev ustreznega mehanizma nadzora nad pravilnim izvajanjem postopka za ugotavljanje blaga, za katero obstaja tveganje, da se bo pozneje gibalo v Unijo. Ureditev mora zagotavljati, da kontrole kmetijskih in živilskih proizvodov – npr. fitosanitarne kontrole – ne bodo manj stroge kot na kateri koli vstopni točki v državi članici EU. Tudi pri spoštovanju pravil in predpisov enotnega trga ne sme biti vrzeli. Gospodarskim subjektom ne sme biti omogočeno, da pridobijo koristi s preusmeritvijo dejavnosti na lokacije, kjer bi se lahko izognili standardnim ureditvenim obveznostim;

11. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo lahko Evropski parlament ustrezno preverjal skladnost in usklajenost ureditve, ki jo bo predlagal skupni odbor, pa tudi učinkovitosti uvedenih rešitev.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, naj priporoči Parlamentu, da odobri sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE)).

 

 

 

PISMO ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

Spoštovani g. Tajani!

V skladu s priporočilom konference predsednikov z dne 7. februarja 2019 se je Odbor za promet in turizem odločil, da bo zaprosil za uporabo člena 56(1) Poslovnika, da bi Odboru za ustavne zadeve predložil mnenje v obliki tega pisma.

 

Odbor za promet in turizem želi podati naslednje pripombe:

1. opozarja na pomembnost prevoznega sektorja za rast in delovna mesta; poudarja, da bo skupni odbor, ki bo ustanovljen s sporazumom o izstopu, obravnaval brezpogojno zahtevo po vzajemnosti pri skupnem dostopu do trgov prevoza, zlasti v letalskem, železniškem, cestnem in pomorskem prometu, ob polnem spoštovanju pravic potnikov v EU ter prostega gibanja ljudi, blaga in storitev;

2. poudarja, da je treba skleniti sporazume, s katerimi bi zagotovili neprekinjenost prevoznih storitev med EU in Združenim kraljestvom;

3. opozarja, da je treba zagotoviti neprekinjeno financiranje skupno dogovorjenih infrastrukturnih projektov, zlasti v okvirih TEN-T, IPE in SES, ter skupnih tehnoloških pobud, kot sta Čisto nebo I in II; meni tudi, da je bistvenega pomena, da Združeno kraljestvo v celoti spoštuje svoje finančne zaveze in obveznosti, tudi če se bodo nadaljevale po koncu članstva v EU.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih pripomb Odbor za promet in turizem priporoča, da Odbor za ustavne zadeve odobri ratifikacijo sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

 

S spoštovanjem!

((podpis)) [Karima Delli]

 

 

 

 

V vednost:  predsednik David Sassoli

predsednik konference predsednikov odborov Antonio Tajani

Zakonodajno usklajevanje

 

 

PISMO ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (COM(2019)0194); COM(2018)0841); COM(2018)0834); COM(2018)0833) – C9-0148/2019 – 2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je vprašanje obravnaval na seji 22. januarja 2020. Soglasno se je odločil[53], da Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor pozove, naj v svoje priporočilo vključi pobude, navedene v nadaljevanju.

S spoštovanjem!

(podpis) Norbert Lins

 

POBUDE

Odbor AGRI želi poudariti naslednje bistvene točke v zvezi z vplivom izstopa Združenega kraljestva na kmetijstvo EU in predlaganimi rešitvami v sporazumu o izstopu in politični deklaraciji.

 

1. Kaže, da izstop Združenega kraljestva ne povzroča nepremostljivih težav na področju kmetijske politike, saj se lahko sorazmerno brez težav prenehajo izvajati mehanizmi in plačila iz SKP za Združeno kraljestvo. Ker bi lahko konec prehodnega obdobja, predvidenega v sporazumu o izstopu, sovpadal s koncem sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), bi to olajšalo zadeve;

2. Vendar želimo poudariti, da bi bilo treba vsako podaljšanje prehodnega obdobja pospremiti z ustreznimi finančnimi določbami in računovodskimi izkazi, ki bi bili ustrezno poravnani ob koncu tega obdobja, kot je določeno v členu 132 sporazuma, ne glede na to, da bi Združeno kraljestvo v večletnem finančnem okviru od leta 2021 dalje veljalo za tretjo državo;

3. Člane odbora AGRI je med pogajanji o sporazumu zelo skrbelo, ali bodo v Združenem kraljestvu še nadalje zaščitene številne geografske označbe (več kot 3000), ki se uporabljajo za kmetijske in živilske proizvode ali pijače s poreklom v EU. V zvezi s tem so člani odbora prepričani, da sedanje besedilo zagotavlja zaščito geografskih označb EU na Severnem Irskem in zaščito geografskih označb EU, ki bodo odobrene do konca prehodnega obdobja, v drugih delih Združenega kraljestva;

4. Želimo poudariti, da je treba to zaščito ohraniti tudi v dogovorih, ki bodo urejali prihodnje odnose. Poleg tega bi morali ti dogovori ne le vključevati vse obstoječe geografske označbe EU, temveč po našem mnenju tudi mehanizme dvostranskega sodelovanja, da bi Združeno kraljestvo in EU-27 vzajemno priznavala nove geografske označbe, odobrene po prehodnem obdobju, če bi se v skladu s členom 18 prenehal uporabljati Protokol o Irski/Severni Irski;

5. Zavedamo se, da vprašanje Irske in Severne Irske močno presega kmetijski sektor. Vendar je glede na pomen tarifnih in netarifnih ovir v kmetijstvu, veliko povezanost in soodvisnost irskega in severnoirskega kmetijskega trga ter stalno čezmejno prehajanje živih živali, končnih izdelkov in izdelkov, ki zahtevajo nadaljnjo predelavo, za ta sektor še posebej pomembno, da pri tem vprašanju ne pride do zapletov. V zvezi s tem odbor AGRI pozdravlja ohranitev sedanjega stanja, sedanjega neopaznega sodelovanja na meji in med severnimi in južnimi predeli irskega otoka, kot je določeno v Velikonočnem sporazumu, če se spoštuje demokratično soglasje iz člena 18 Protokola o Irski/Severni Irski;

6. Hkrati bi radi poudarili, da je nujno treba zagotoviti ustrezno izvajanje protokola, da se ohrani zgoraj omenjeno stanje in da se preprečijo vrzeli v tarifni in netarifni zaščiti EU. Ključnega pomena bo delo skupnega odbora pri končni določitvi ukrepov v okviru protokola. Ta dva cilja bi bilo treba upoštevati in uveljavljati tudi v vseh dogovorih o prihodnjih odnosih, če bi se protokol v skladu s členom 18 prenehal uporabljati;

7. Glavna vprašanja v zvezi s kmetijstvom, ki se zastavljajo zaradi izstopa Združenega kraljestva, se nanašajo na trgovino. Kmetijski in agroživilski proizvodi so tisti, ki imajo najvišjo tarifno in netarifno zaščito v EU in v večini držav po svetu in tako bo najbrž tudi v Združenem kraljestvu. Po koncu prehodnega obdobja bo sektor zato najbolj trpel zaradi izstopa Združenega kraljestva iz carinske unije in skupnega trga, zlasti zaradi velikega obsega trgovanja: na podlagi sedanjih trgovinskih tokov bi lahko Združeno kraljestvo po izstopu iz EU postalo glavni agroživilski trgovinski partner EU-27 za izvoz in uvoz;

8. Zato bi radi poudarili, da bo v primeru veljavnosti sporazuma izredno pomembno izkoristiti prehodno obdobje za pogajanja o celoviti ureditvi, da bi se vzpostavilo območje proste trgovine, kot je predvideno v politični izjavi. Če do tega ne bi prišlo, bi se kmetijski sektor soočil s katastrofalnimi posledicami na področju dvostranske trgovine, saj bi Združeno kraljestvo in EU-27 trgovala v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, brez vsakršnega preferencialnega dostopa do trga druge pogodbenice, najbrž pa bi se tudi začela razlikovati v svojih regulativnih okvirih. Odločno poudarjamo, da bi bilo treba z vidika odbora AGRI storiti vse, kar se da, da bi se izognili temu scenariju. Če to ne bi bilo mogoče in bi prišlo do omenjenih katastrofalnih posledic, odbor AGRI poziva Komisijo, naj ob koncu prehodnega obdobja zagotovi zadostna sredstva za ublažitev posledic za kmete in agroživilsko industrijo, kot je bilo predvideno v primeru neratifikacije sporazuma o izstopu;

9. Nova nacionalna kmetijska politika, ki jo bo Združeno kraljestvo vzpostavilo po izstopu iz EU, in novi trgovinski sporazumi, o katerih se bo dogovorilo z drugimi tretjimi državami, bodo prav tako odločilno vplivali na sektor, a to presega namen tega mnenja o sporazumu;

10. Zato odbor AGRI odločno podpira sporazum o izstopu, o katerem so se dogovorili pogajalci EU in Združenega kraljestva in ki je bil predložen Parlamentu v odobritev, ter upa, da bosta začetek veljavnosti in njegovo pravilno izvajanje omogočila ureditev prihodnjih odnosov, ki bodo v največji možni meri ohranjali kmetijske interese EU.

 

 

 

 

 

PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje Odbora za pravne zadeve o Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE))

 

Koordinatorji Odbora za pravne zadeve so na seji 6. novembra 2019 sklenili, da bo odbor v skladu s členom 56(1) Poslovnika podal mnenje v obliki pisma o Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[54] (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), s poudarkom na pristojnostih tega odbora. V skladu s sklepom konference predsednikov z dne 24. oktobra 2019 sem bil 6. novembra 2019 na podlagi svoje funkcije predsednika odbora imenovan za pripravljavca mnenja, to pa je v obliki pisma.

 

Priporočilo:

 

V skladu s tem je Odbor za pravne zadeve na seji 16. januarja 2020 s 17 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma sklenil[55], da bo Odboru za ustavne zadeve priporočil, naj ne odobri sporazuma o izstopu, dokler zakon Združenega kraljestva o sporazumu o izstopu, na podlagi katerega bo sporazum o izstopu začel učinkovati, ne bo dokončno sprejet in podpisan na vseh ustreznih ravneh v Združenem kraljestvu in ne bodo ustrezno ocenjeni njegovi pravni učinki na prihodnje izvajanje sporazuma o izstopu.

 

Odbor za pravne zadeve izdaja priporočilo ob ustreznem upoštevanju določb sporazuma o izstopu, zlasti člena 4 in 5, del II o pravicah državljanov, določb dela III naslova IV o intelektualni lastnini naslova VI o stalnem pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah ter njihove tesne povezave z dogodki pred koncem prehodnega obdobja; naslova X o sodnih in upravnih postopkih Unije; naslova XII o privilegijih in imunitetah, zlasti določb o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta; in naslova XIII o drugih vprašanjih v zvezi z delovanjem institucij, organov, uradov in agencij Unije, delom IV o prehodu in delom VI o institucionalnih in končnih določbah, zlasti glede naslova I, o dosledni razlagi in uporabi.

 

V imenu Odbora za pravne zadeve bi rad Odbor za ustavne zadeve opozoril na naslednje elemente, ki jih je treba obravnavati kot bistvene za izdajo soglasja:

 

1. Izstop države članice iz Evropske unije, ki je suverena pravica te države, bi moral potekati na čim bolj urejen način, da ne bi negativno vplival na Evropsko unijo, njene državljane in proces evropske integracije na eni strani, na drugi strani pa bi bilo treba kolikor je mogoče omejiti neposredne škodljive posledice za državo članico, ki izstopa, in njene državljane.

 

2. Brez sporazuma o izstopu bi Združeno kraljestvo Evropsko unijo samodejno zapustilo 31. januarja 2020, a ne na urejen način.

 

3. V svojem uradnem obvestilu 29. marca 2017 je Združeno kraljestvo izrazilo namero, da bo zapustilo jurisdikcijo Sodišča Evropske unije. Parlament je v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom v zvezi s pravicami državljanov poudaril zlasti, da je treba uresničiti zavezo, da se pravice državljanov EU-27, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, uveljavljajo neposredno z vključitvijo sporazuma o izstopu v pravo Združenega kraljestva na način, ki preprečuje enostransko spremembo sporazuma, državljanom EU omogoča, da se sklicujejo na pravice iz sporazuma o izstopu neposredno pred sodišči Združenega kraljestva in javno upravo, in daje prednost sporazumu pred pravom Združenega kraljestva, ter poudarja, da mora za zagotovitev skladnosti in celovitosti pravnega reda EU Sodišče Evropske unije ostati edini in pristojni organ za razlago in izvrševanje prava Evropske unije in sporazuma o izstopu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Združeno kraljestvo pod pogoji sporazuma o izstopu soglašalo s posebnimi določbami o pristojnosti Sodišča EU ter razlago in uporabo prava Unije. Gre za bistveni element sporazuma o izstopu in vsako enostransko odstopanje od določb v zvezi s tem, zlasti s sprejetjem izvedbenih določb, kot je zakon o sporazumu o izstopu, mora voditi k temu, da Evropski parlament sporazuma ne odobri. Iz tega sledi, da lahko Parlament sporazum odobri le ob dogovoru, da bosta stranki v celoti in v dobri veri spoštovali skrbno uravnoteženo rešitev iz sporazuma o izstopu v zvezi s pristojnostjo Sodišča EU in njegovo vlogo pri razlagi in uporabi prava Unije ter samega sporazuma.

 

4. Bistvenega pomena je, da se zaščitijo pravice državljanov EU-27, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU, vse do konca prehodnega obdobja v celoti in po tem obdobju v čim večji možni meri, zlasti pravice družine in ranljivega prebivalstva, ob posvečanju posebne pozornosti pridobljenim pravicam. To je že od vsega začetka pogajanj glavna pogajalska smernica Parlamenta in pogoj za odobritev ter mora tako tudi ostati.

 

5. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije na urejen način je življenjskega pomena za Severno Irsko in njene prihodnje odnose z Irsko, saj je treba zaščititi mir in v celoti ohraniti v veljavi Velikonočni sporazum. V zvezi s tem je treba opozoriti na dejstvo, da bo izvrševanje spremenjenih določb revidiranega protokola o Irski in Severni Irski morda težavno in ga bo treba pazljivo načrtovati in spremljati. Dejavnik, ki ga bo treba pazljivo nadzorovati in spremljati zadeva pristojnost za družbe, ustanovljene in delujoče na Severnem Irskem.

 

6. Zakon Združenega kraljestva o sporazumu o izstopu, s katerim bo pričel veljati sporazum o izstopu, je akt notranje pravne ureditve Združenega kraljestva, njegovi pravni učinki v zvezi s izvrševanjem sporazuma o izstopu pa so ključnega pomena za odobritev. Pred odločanjem o odobritvi bi jih bilo treba natančno analizirati, pozneje, v primeru, da bo odobritev dana, pa bi jih morala tako Združeno kraljestvo kot Evropska unija pazljivo spremljati.

 

7. Neodvisni nadzorni organ, ki ga trenutno ustanavlja Združeno kraljestvo, bo postal pristojen za sprejemanje pritožb državljanov EU-27 o morebitnih kršitvah njihovih pravic na podlagi sporazuma o izstopu. Pristojen bo za začetek preiskav in vlaganje tožb. Glede na to, da bo imel organ v prihodnje ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti s sporazumom o izstopu in s tem s pravom EU, je izredno pomembno, da je ta organ oblikovan tako, da se bo lahko hitro in popolnoma neodvisno odzval na pritožbe državljanov Unije.

 

8. Sporazum o izstopu določa prehodno obdobje do konca leta 2020, ki se lahko podaljša za največ 1 ali 2 leti; v skladu s sporazumom o izstopu imajo v prehodnem obdobju institucije, organi, uradi in agencije Unije nad Združenim kraljestvom in fizičnimi in pravnimi osebami, ki prebivajo ali imajo sedež v Združenem kraljestvu, pristojnosti, ki jim jih podeljuje pravo Unije. Zlasti Sodišče Evropske unije ima pristojnost, kot je določena s Pogodbama. Treba je poudariti, da je treba o možnosti podaljšanja prehodnega obdobja temeljito razmisliti kot o načinu olajšanja urejenega izstopa Združenega kraljestva z dokončanjem pogajanj o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.

 

Upam, da bo zgoraj navedeno koristno prispevalo k poročilu Odbora za ustavne zadeve.

 

S spoštovanjem!

Lucy Nethsingha

 

PISMO ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

Antonio Tajani

predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ((2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Z veseljem vas obveščam, da se je na podlagi sklepa konference predsednikov odborov z dne 12. februarja 2019, kot ga je potrdila konferenca predsednikov 14. februarja 2019, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in pravne zadeve 26. februarja 2019 odločil zaprositi, če lahko v skladu s členom 56(1) Poslovnika v zgoraj navedenem postopku svoje mnenje poda v obliki pisma Odboru za ustavne zadeve.

Naš odbor je to mnenje sprejel na seji 13. januarja 2020. Na seji se je odločil pozvati Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi spodaj navedene pobude.

 

Zato vam posredujem mnenje odbora LIBE, ki je sestavljeno iz dveh delov, in sicer dela A (splošne ugotovitve) in dela B (tematske ugotovitve na področju pristojnosti odbora LIBE). V mnenju smo obravnavali vprašanja, ki so v pristojnosti odbora LIBE in ki so bistvena za urejen in ustrezno pripravljen postopek izstopa, in sicer položaj in pravice državljanov EU in Združenega kraljestva, varstvo osebnih podatkov, azil, migracije in upravljanje meja, pa tudi varnost, sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. V ta namen so v mnenju le pripombe o besedilu osnutka sporazuma o izstopu, vključno z možnostjo prihodnjega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom.

S spoštovanjem!

Juan Fernando López Aguilar

 

POBUDE

A. Splošne ugotovitve

Odbor LIBE poudarja, da je treba čim bolj omejiti vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU. To je zlasti pomembno pri zadevah, ki spadajo v zgoraj navedene pristojnosti odbora LIBE, saj vplivajo na temeljne vidike življenja ljudi.

Odbor LIBE meni, da je namen sporazuma o izstopu zagotoviti okvir za urejen izstop, ki bi kar najbolj zmanjšal škodljive učinke izstopa Združenega kraljestva.

Naš odbor je tudi mnenja, da bi moralo morebitno prihodnje mednarodno sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom še naprej odražati skupno spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in pravne države.

B. Tematske ugotovitve

1.  Pravice državljanov

V skladu s resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2018[56] bi bilo treba zagotoviti, da brexit ne bo vplival na pravice državljanov EU, ki zakonito prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki zakonito prebivajo v EU-27, naš odbor pa zato pozdravlja sporazum o izstopu, saj si zelo prizadeva, da bi se ta ključna zahteva Parlamenta izpolnila. Prav tako je pozitivno, da obveznosti za Združeno kraljestvo in EU v zvezi s tem temeljijo na vzajemnosti.

Za odbor LIBE je tako ključnega pomena, da se pod sporazumom o izstopu v prehodnem obdobju ohranijo državljanske pravice, vključno z njihovo sodno razlago, kar državljanom na obeh straneh omogoča dovolj časa za načrtovanje svojega življenja. V členu 39 sporazuma je zagotovljeno tudi vseživljenjsko varstvo, v zvezi s tem pa sta pozitivna tudi podaljšanje pristojnosti Sodišča Evropske unije tudi po izstopu in zavezujoča narava sodne prakse, ki je bila dorečena pred koncem prehodnega obdobja. Odbor nadalje pozdravlja dejstvo, da so v sporazumu o izstopu v kritje vključeni tudi sedanji družinski člani in prihodnji otroci, ter s tem povezana jamstva za ponovno združitev družin, zaščito pred izgonom, zaščitne ukrepe v zvezi z zahtevami za dokazovanje pravice do prebivanja in ustrezne procesne pravice, pa tudi s tem povezano zagotovilo vlade Združenega kraljestva, da med prehodnim obdobjem za razliko od sedanjega stanja ne bo zahtevala splošnega zdravstvenega zavarovanja za državljane Unije, ki zaprosijo za tako imenovani status v pridobivanju oziroma pridobljeni status.

 

V sporazumu o izstopu so tudi nekateri pridržki, kot recimo, da določene kategorije državljanov, ki trenutno po razlagi Sodišča EU sodijo pod pravo EU, ne bodo zajete v določbah sporazuma (npr. državljani Združenega kraljestva, ki se vračajo v Združeno kraljestvo z družinskimi člani iz tretjih držav, invalidi in njihovi oskrbovalci, državljani tretjih držav, ki živijo v Združenem kraljestvu in imajo tesne pravne vezi z državami članicami, kot recimo državljani tretjih držav, rojeni v EU, begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva). Vendar določbe sporazuma o izstopu na splošno določajo sistem, ki bo zagotavljal vsaj nekaj pravne varnosti in predvidljivosti ter bo v veliki meri varoval pravice državljanov EU in Združenega kraljestva, ki so uveljavili svoje pravice, ki izhajajo iz prostega gibanja in državljanstva Unije.

Odbor LIBE skrbi, da bodo državljani Severne Irske uživali različne pravice glede na njihovo državljanstvo; zato poziva organe Združenega kraljestva, naj zagotovijo, da se pravice državljanov na Severnem Irskem ne bodo zmanjšale, in v celoti spoštujejo vse dele Velikonočnega sporazuma.

Glede na trenutno stanje državljani Združenega kraljestva po koncu prehodnega obdobja ne bodo imeli več pravic do prostega gibanja iz države članice, v kateri so prebivali, v drugo državo članico, če pa bi želeli še naprej imeti pravico do prostega gibanja, bi morali zaprositi za državljanstvo države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo ali za status rezidenta za daljši čas v skladu s pravom Unije. Odbor meni, da bi moral prihodnji mednarodni sporazum zagotavljati popolno ohranitev pravic državljanov, ki jih zagotavlja sporazum o izstopu za državljane EU in Združenega kraljestva, tudi po koncu prehodnega obdobja. Poleg tega je za odbor LIBE pomembno, da predstavlja nadaljnje uresničevanje pravic državljanov – vključno s prostim gibanjem za državljane Združenega kraljestva v EU na temelju vzajemnega pristopa – temeljni in nedeljivi del besedila prihodnjega mednarodnega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom. Bistveno je tudi, da države članice EU-27 pojasnijo okvir, ki ga bo vsaka od njih uporabila za državljane Združenega kraljestva, ki želijo pridobiti status stalnega prebivalca. Ti ukrepi bi morali biti brezplačni, uporabnikom prijazni in pregledni, da bi čim bolj olajšali postopek.

Poleg tega ima odbor LIBE pomisleke v zvezi s sedanjim sistemom poravnav EU, ki so ga vzpostavili organi Združenega kraljestva in ki državljanom Unije in njihovim družinskim članom omogoča, da zaprosijo za status v pridobivanju oziroma pridobljeni status. Čim prej in najpozneje do konca prehodnega obdobja bi bilo treba obravnavati predvsem naslednje vidike:

i)   zagotoviti, da bodo organi Združenega kraljestva s posebnimi ukrepi obravnavali težave v povezavi z elektronskimi vlogami (težave nekaterih kategorij državljanov Unije z dostopom do elektronske vloge, napačna samodejna dodelitev statusa v pridobivanju namesto pridobljenega statusa, ni možnosti predložitve različnih dokumentov v papirni obliki) ter druge izzive pri dostopu do vloge;

ii)  zagotoviti popolno neodvisnost neodvisnega nadzornega organa, ki pregleduje in nadzira delovanje sistema ter hitro ukrepanje na podlagi pritožb državljanov Unije in njihovih družinskih članov;

iii)  zagotoviti sprejetje ukrepov za doseganje ranljivih državljanov in obravnavanje njihovih težav pred potekom roka in po njem, ter ublažiti posledice za tiste državljane Unije, ki se niso uspeli prijaviti v sistem poravnave EU pred rokom za oddajo vloge, vendar ne po svoji krivdi; treba je preprečiti inkriminacijo, diskriminacijo, pridržanje in deportacije državljanov, ki bi bili običajno upravičeni do prebivanja.

 

 

2.  Varstvo podatkov

Kar zadeva varstvo podatkov, se odbor LIBE strinja s ciljem sporazuma o izstopu, da se zagotovi neprekinjenost zaščite posameznikov v Uniji, katerih osebni podatki se bodo obdelovali v Združenem kraljestvu po izstopu. Člena 70 in 71 sporazuma določata okvir za doseganje tega cilja v prehodnem obdobju in po njem, zato je bistvenega pomena, da Komisija nemudoma oceni ustreznost pravnega okvira Združenega kraljestva za varstvo podatkov.

Čeprav je v sporazumu jasno določena obveznost zagotavljanja varstva posameznikov iz EU po izstopu Združenega kraljestva, je nujno, da tudi praktični ukrepi, ki se bodo izvajali, v celoti spoštujejo ta cilj. Odbor LIBE poudarja, da je treba skrbno in temeljito analizirati pravni okvir Združenega kraljestva za varstvo podatkov, da bi dokazali, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakonodaja Unije o varstvu podatkov, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in 2018/1725 in Direktiva (EU) 2016/680 ter sodna praksa Sodišča Evropske unije, da se zagotovi raven varstva, ki je dejansko enakovredna ravni v Evropski uniji. Odbor LIBE ugotavlja, da je Združeno kraljestvo v nacionalno zakonodajo preneslo sveženj ukrepov EU za varstvo podatkov, ki je osnova za oceno ustreznosti. Odbor LIBE meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti pravnemu okviru Združenega kraljestva na področju nacionalne varnosti ali obdelave osebnih podatkov s strani organov kazenskega pregona ali za vprašanja, povezana z migracijami. Opozarja, da programi množičnega nadzora, kot je projekt Tempora, morda niso enakovredni pravilom EU o varstvu podatkov, in odločno spodbuja upoštevanje sodne prakse na tem področju, kot je zadeva Schrems[57].

Če pravni okvir Združenega kraljestva na področju varstva podatkov ni upravičen do sklepa o ustreznosti, bi morala Evropska unija poudariti, da je treba spoštovati pravila o varstvu podatkov v zvezi z mednarodnimi prenosi podatkov, da bi zagotovili zahtevano neprekinjenost varstva, ki ga določa zakonodaja Unije o varstvu podatkov.

Odbor LIBE poziva tudi organe držav članic za varstvo podatkov, naj aktivno spremljajo celoten postopek izstopa, da bi prispevali k uspešnemu in urejenemu izstopu brez oviranja pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo.

3.  Sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah

Sporazum o izstopu na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah določa jasne in podrobne ukrepe za vse tekoče kazenske postopke. V prehodnem obdobju, v katerem bo ustrezno in jasno navedeno pravo Unije še naprej veljalo, bo mogoče zaključiti te postopke v skladu z načelom pravne varnosti, ki je splošno načelo v kazenskem pravu in postopkih.

Kar zadeva kazenski pregon in notranjo varnost, Združeno kraljestvo v skladu s sporazumom o izstopu ne bo imelo več dostopa do informacijskih sistemov Unije, med katerimi je najpomembnejši schengenski informacijski sistem, ki vsebuje podatke o državljanih iz tretjih držav in iz EU. V sporazumu o izstopu so določena pravila za ukrepe v prehodnem obdobju, ki bodo Združenemu kraljestvu omogočili nadaljnjo izmenjavo podatkov prek informacijskih sistemov do konca prehodnega obdobja. Sporazum v zvezi z več pomembnimi sistemi, kot sta SIS in SIENA, v določenih okoliščinah omogoča izmenjavo operativnih podatkov za omejen čas tudi po koncu prehodnega obdobja, da bi zagotovili, da se na koncu operativnega obdobja ne bi izgubila operativna vrednost podatkov iz sistemov. Ta ureditev v sporazumu bi morala zmanjšati vpliv nenadne prekinitve povezav z informacijskimi sistemi Unije. Omeniti je treba, da bo to nekaterim sistemom EU, kot je PNR, omogočilo dovolj časa za pogajanja o prihodnji ureditvi izmenjav podatkov PNR med Združenim kraljestvom in EU, kar bi moralo oceniti tudi Sodišče Evropske unije.

Kar zadeva prihodnje odnose z Združenim kraljestvom, Parlament opozarja, da se politična izjava, ki določa okvir za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, nanaša na široko, celovito in uravnoteženo varnostno partnerstvo, ki bo zagotovilo vzajemno ureditev za pravočasno, uspešno in učinkovito izmenjavo podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) in shranjevanje rezultatov obdelave teh podatkov v ustreznih nacionalnih sistemih za obdelavo podatkov o potnikih (PNR) ter za obdelavo podatkov o DNK, prstnih odtisih in registraciji vozil (Prüm), pa tudi za operativno sodelovanje prek Europola in Eurojusta. Treba pa je opozoriti, da Združeno kraljestvo sicer ni bilo več obvezano sodelovati v instrumentih Unije na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah zaradi izvzetja, mehanizma, določenega z Lizbonsko pogodbo, vendar je kljub temu sodelovalo v posameznih zakonodajnih ukrepih, in navkljub temu, da je bil leta 2016 izglasovan izstop iz Unije, se zdi, da si Združeno kraljestvo vseeno želi biti del nekaterih delov policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah tudi po izstopu iz Unije. Sodelovanje Združenega kraljestva pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah mora biti jasno in trajno opredeljeno in ne sme temeljiti na ad-hoc odločitvah. Dejansko spoštovanje temeljnih pravic posameznikov, vključno z nadaljnjim ukrepanjem in izvajanjem EKČP ter ustreznim varstvom osebnih podatkov in učinkovitimi pravnimi zaščitnimi ukrepi, so bistveni pogoji za to, da se omogoči to sodelovanje. Odbor LIBE meni, da mora biti to sodelovanje v celoti pogojeno s spoštovanjem teh načel. Parlament opozarja, da so organi Združenega kraljestva naredili kopije osebnih podatkov, obdelanih v schengenskem informacijskem sistemu, kar je huda kršitev zakonodaje Unije o varstvu podatkov, ki še do danes ni bila odpravljena, zato Parlament v skladu z zgoraj navedenimi pogoji poziva Svet in Komisijo, naj še pred začetkom pogajanj o načinih sodelovanja odpravita to in druge resne kršitve po hitri in podrobni oceni razmer in ustreznemu poročanju Parlamentu.

4.  Azil, migracije ter upravljanje meja

O prihodnjem sodelovanju na področju azila, migracij in upravljanja meja v sporazumu o izstopu skoraj ni govora.

Tako bi bilo treba najprej pojasniti, v kolikšnem obsegu želi Združeno kraljestvo še naprej sodelovati z EU v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom, zlasti dublinskim sistemom, saj Združeno kraljestvo trenutno sodeluje v več instrumentih. Prav tako bi bilo treba na področju migracij, vključno z mednarodnim sodelovanjem, podati potrebna pojasnila o prihodnjem sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom. Glede na nadaljevanje sodelovanja v programih Unije bi bilo treba v prihodnji sporazum vključiti tudi dogovore v zvezi s Skladom za azil, migracije in vključevanje, saj trenutno Združeno kraljestvo prejema najvišji znesek (za ukrepe na področju vračanja).

Kar zadeva upravljanje meja, trenutno Združenemu kraljestvu ni dovoljeno, da postane polnopravna članica agencije Frontex, z utemeljitvijo, da ne sodeluje pri povezanih delih schengenskega pravnega reda. Vendar sodeluje z agencijo Frontex na različne načine, vključno z operativno podporo na področju vračanja in upravljanja meja, v upravnem odboru pa ga zastopa opazovalec. Pomembno bi bilo pojasniti odnose med agencijo Frontex in Združenim kraljestvom, saj bo to v prihodnosti tretja država. Enako velja za potrebo po določitvi prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom glede izmenjave informacij in uporabe obsežnih informacijskih sistemov za upravljanje meja, zlasti novih dogovorov glede upravljanja in pravne varnosti.

Odbor LIBE zato poziva odbor AFCO kot pristojni odbor, naj priporoči Parlamentu, da odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE)).

 

 

PISMO ODBORA ZA PETICIJE

Antonio Tajani

Predsednik

Odbor za ustavne zadeve

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o Sklepu Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo

(2018/0427(NLE))

Spoštovani gospod predsednik!

Pišem vam v zvezi s tem, ali bo vaš odbor odobril Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2018/0427(NLE)). Odbor za peticije je na seji 21. januarja 2020 sprejel mnenje v obliki pisma, ki vam ga pošiljam.

Na tej seji[58] je sklenil, da Odboru za ustavne zadeve kot odboru, ki je pristojen za zadevo, priporoči, naj Parlament odobri sklep Sveta.

V skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) imajo vsi državljani EU ter vsa podjetja s sedežem in posamezniki s stalnim prebivališčem na ozemlju EU pravico, da na Evropski parlament naslovijo peticijo. To pomeni, da državljani Združenega kraljestva, ki prebivajo v tej državi, po brexitu, torej 31. januarju, ne bodo več imeli pravice do sodelovanja v evropskih državljanskih pobudah, ob izteku prehodnega obdobja 31. decembra pa bodo izgubili tudi pravico do vlaganja peticij pri Evropskem parlamentu in možnost, da se obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic. Državljani EU v Združenem kraljestvu bodo vse te pravice ohranili, medtem ko bodo državljani Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU, izgubili pravico do sodelovanja pri evropskih državljanskih pobudah, ohranili pa bodo pravico do peticije.

Odbor za peticije pripisuje velik pomen 210 peticijam, v katerih so državljani izrazili resno skrb glede tega, kako bo izstop Združenega kraljestva vplival na njihove pravice, zlasti na pravico, da se obrnejo na varuha človekovih pravic, in pravico do sodelovanja pri evropskih državljanskih pobudah. Prejel je še veliko peticij o pravicah, povezanih z združitvijo družin, zdravstvenim varstvom, volilno pravico in prebivališčem, zato bi rad poudaril pomen varstva državljanskih pravic, ki jih zagotavlja sporazum o izstopu.

Opozarja, da je bilo varstvo pravic državljanov od nekdaj njegova glavna prednostna naloga. Ugotavlja, da sporazum o izstopu vsebuje določbe, namenjene varovanju statusa in pravic, ki izhajajo iz prava Unije, za državljane EU in Združenega kraljestva ter njihove družine, na katere bo vplival izstop Združenega kraljestva. Ugotavlja tudi, da se s sporazumom o izstopu varujejo pravice državljanov Unije in njihovih družinskih članov, ki so v skladu s pravom Unije uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja v Združenem kraljestvu pred koncem prehodnega obdobja in bodo tam prebivali še naprej, pa tudi državljanov Združenega kraljestva, ki uveljavljajo enako pravico v državah članicah EU 27.

Odbor za peticije opozarja, da je volilna pravica temeljna pravica, ki je skupna ustavnim tradicijam držav članic in priznana v pogodbah o EU v okviru pravice do političnega udejstvovanja. Udeležba v demokratičnem procesu in volilna pravica državljanov EU, ki živijo v drugi državi članici, sta bili predmet številnih peticij.

Odbor za peticije zato obžaluje, da so mnogi državljani Združenega kraljestva izgubili volilno pravico, potem ko so več kot 15 let živeli v drugi državi članici. Združeno kraljestvo je svoje državljane prikrajšalo za to pravico pod predpostavko, da politične odločitve, sprejete v matični državi, ne vplivajo na izseljence. Odvzelo jim je tudi pravico do udeležbe na evropskih volitvah, če stalno prebivajo v drugi državi, četudi je to država članica.

Odbor obžaluje, da številni državljani Združenega kraljestva in državljani 27 držav članic EU niso smeli voliti na referendumu o izstopu Združenega kraljestva iz EU, čeprav je rezultat glasovanja zanje življenjsko pomemben. Pravica do glasovanja na volitvah in zakonitih referendumih je temeljna pravica in mora biti zaščitena v vseh okoliščinah. Državljanom, ki se odločijo, da se bodo nastanili in prosto gibali v drugi državi članici, se ne bi smela odvzeti.

Odbor za peticije na koncu poudarja, da mora država gostiteljica zagotoviti nemoten, pregleden in enostaven upravni postopek za pridobitev dovoljenja za prebivanje ter preprečiti nepotrebna bremena. Meni, da sistem, ki ga je predlagalo ministrstvo za notranje zadeve Združenega kraljestva za državljane EU 27, ki želijo zaprositi za dovoljenje za prebivanje („postopek registracije“), ni tako pregleden in preprost, kot bi moral biti, ter ustvarja nepotrebno in nepravično upravno breme, obstaja pa celo tveganje, da bo državljanom, upravičenim do prebivanja, ta pravica odvzeta.

Zaskrbljen je tudi zaradi načina, kako se trenutno izvaja program za pridobitev prebivališča, predvsem ker se povsem stihijsko podeljuje „status v pridobivanju“, polni status pa se zavrača zaradi tehničnih podrobnosti. Prav tako je zaskrbljen zaradi morebitnih posledic za tiste, ki se ne bodo prijavili v roku. Razlog za skrb so izjave ministrstva za notranje zadeve o morebitnih deportacijah državljanov EU in neobstoj ukrepov za pomoč ranljivim državljanom.

Glede na omenjeno Odbor za peticije poziva organe Združenega kraljestva, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo pravice državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, ustrezno zaščitene in zajamčene.

Poleg tega poziva Odbor za ustavne zadeve, naj Parlamentu priporoči odobritev Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

 

 

S spoštovanjem,

Dolors Montserrat

Predsednica

Odbor za peticije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Sklenitev sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo
Referenčni dokumenti	21105/3/2018 – C9-0148/2019 – 21105/1/2018 – C8-0031/2019 – 2018/0427(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	11.1.2019
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	AFCO 30.1.2019
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 14.2.2019	INTA 14.2.2019	EMPL 11.3.2019	ENVI 14.2.2019
	IMCO 14.11.2019	TRAN 11.3.2019	AGRI 14.11.2019	JURI 14.2.2019
	LIBE 11.3.2019	PETI 14.11.2019
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Guy Verhofstadt 23.1.2020
Obravnava v odboru	23.1.2020
Datum sprejetja	23.1.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Martina Anderson, Gerolf Annemans, Catherine Bearder, Geert Bourgeois, Richard Corbett, Pascal Durand, Daniel Freund, Esteban González Pons, Laura Huhtasaari, Rupert Lowe, Aileen McLeod, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira, Antonio Tajani, László Trócsányi, Guy Verhofstadt, Loránt Vincze, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gwendoline Delbos-Corfield, Danuta Maria Hübner, Miapetra Kumpula-Natri, Jaak Madison, Mairead McGuinness, Maite Pagazaurtundúa
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Robert Rowland
Datum predložitve	23.1.2020

 

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

23	+
ECR	Geert Bourgeois
GUE/NGL	Martina Anderson
ID	Gerolf Annemans, Laura Huhtasaari, Jaak Madison
NI	Rupert Lowe, Robert Rowland
PPE	Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Mairead McGuinness, Antonio Tajani, László Trócsányi, Loránt Vincze, Rainer Wieland
RENEW	Pascal Durand, Maite Pagazaurtundúa, Guy Verhofstadt
S&D	Miapetra Kumpula-Natri, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira
VERTS/ALE	Gwendoline Delbos-Corfield, Daniel Freund

 

3	-
RENEW	Catherine Bearder
S&D	Richard Corbett
VERTS/ALE	Aileen McLeod

 

0	0

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1]  UL C 384 I, 12.11.2019, str. 1.
• [2]  UL C 384 I, 12.11.2019, str. 178.
• [3]  UL L 80 I, 22.3.2019, str. 1.
• [4]  UL L 101, 11.4.2019, str. 1.
• [5]  UL L 278 I, 30.10.2019, str. 1.
• [6]  UL C 298, 23.8.2018, str. 24.
• [7]  UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
• [8]  UL C 369, 11.10.2018, str. 32.
• [9]  UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [10]  Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
• [11] UL C 298, 23.8.2018, str. 24
• [12] Smernice Evropskega sveta po uradnem obvestilu Združenega kraljestva na podlagi člena 50 PEU (EUCO XT 20004/17).
• [13] Sklep Sveta (EU) 2019/274 z dne 11. januarja 2019 o podpisu, v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 47 I, 19.2.2019, str. 1). Besedilo Sporazuma o izstopu, priloženo Sklepu (EU) 2019/274, je bilo objavljeno v UL C 66 I, 19.2.2019, str. 1.
• [14] Sklep Sveta (EU) 2019/1750 z dne 21. oktobra 2019 o spremembi Sklepa (EU) 2019/274 o podpisu, v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 274 I, 28.10.2019, str. 1). Besedilo Sporazuma o izstopu, priloženo Sklepu (EU) 2019/1750, je bilo objavljeno v UL C 384 I, 12.11.2019, str. 1.
• [15] Sklep Sveta (EU) 2019/48 z dne 21. oktobra 2019 o spremembi Sklepa (EU) 2019/274 o podpisu, v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 16I, 28.10.2019, str. 1).
• [16] Osnutek sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, dokument Sveta XT 21105/3/18 REV 3.
• [17] UL C 91, 9.3.2018, str. 40.
• [18] V prejšnjem parlamentarnem obdobju skupina ALDE, sedaj skupina Renew Europe.
• [19] Nova ureditev za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije, UL C 69I, 23.2.2016, str. 1.
   
• [20] UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
• [21] UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
• [22] COM(2017)0784.
• [23] UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [24] UL C 91, 9.3.2018, str. 40.
• [25] UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
• [26] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006, Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu (2020/2505(RSP))
• [27] „UK Withdrawal (‘Brexit’) and the Good Friday Agreement“ (Izstop Združenega kraljestva iz EU (brexit) in Velikonočni sporazum), Evropski parlament, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, november 2017. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596826/IPOL_STU(2017)596826_EN.pdf
• [28] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, UL C 162, 10.5.2019, str. 40.
• [29] „UK Withdrawal (‘Brexit’) and the Good Friday Agreement“ (Izstop Združenega kraljestva iz EU (brexit) in Velikonočni sporazum), Evropski parlament, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, november 2017. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596826/IPOL_STU(2017)596826_EN.pdf
• [30] O tem vprašanju je bilo v literaturi podanih več predlogov, med drugim za „pametno mejo 2.0“, ki je predlagal izvajanje nove mejne rešitve, ki bi služila obema stranema meje z največjo stopnjo predvidljivosti, hitrosti in varnosti ter z minimalnimi bremenom in stroški za trgovce in potnike, in sicer z uporabo kombinacije mednarodnih standardov, najboljših praks na svetovni ravni in najsodobnejše tehnologije. Pametna meja 2.0: izogibanje trdi meji na irskem otoku za carinski nadzor in prosto gibanje ljudi, Evropski parlament, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, november 2017. Na voljo na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596828/IPOL_STU(2017)596828_EN.pdf
• [31] Smart Border 2.0: Avoiding a hard border on the island of Ireland for Customs control and the free movement of persons (Pametna meja 2.0: izogibanje trdi meji na irskem otoku za carinski nadzor in prosto gibanje ljudi), Evropski parlament, tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, november 2017. Na voljo na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596828/IPOL_STU(2017)596828_EN.pdf
• [32] Namen pregleda je bil oceniti obseg in globino sodelovanja, pa tudi vlogo članic EU pri delovanju in razvijanju tega sodelovanja. (...) Sodelovanje med severom in jugom je specifično za irski otok in sodi na področji delovanja irske vlade in izvršne oblasti severne Irske. Sodelovanje je predvideno v sklopu drugega dela sporazuma iz Belfasta/Velikonočnega sporazuma. Glej: „Mapping of North-South cooperation & Implementation Bodies – Report and key findings of the exercise“ (Pregled sodelovanja med severom in jugom & organi izvajanja – poročilo in ključne ugotovitve), Evropska komisija, projektna skupina za pripravo in vodenje pogajanj z Združenim kraljestvom na podlagi člena 50 PEU, 21. junij 2019.
• [33] Iz govora Jamesa Brokenshireja, državnega sekretarja za Severno Irsko, v Evropskem političnem centru, 6. november 2017.
• [34] Explainer for the New Ireland/Northern Ireland Protocol and the Political Declaration on the Future Relationship (Pojasnila za novi protokol o Irski/Severni Irski in Politična izjava o prihodnjih odnosih), Ministrstvo za izstop iz Evropske unije vlade Združenega kraljestva, z dne 18. oktobra 2019. Dostopno na: https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/840653/EXPLAINER_FOR_THE_NEW_IRELAND_NORTHERN_IRELAND_PROTOCOL_AND_THE_POLITICAL_DECLARATION_ON_THE_FUTURE_RELATIONSHIP.pdf
• [35] Za več podrobnosti o revidiranih določbah protokola glej „ Brexit: What did you agree with the UK today?“ (Brexit: kaj ste se danes dogovorili z Združenim kraljestvom?), Evropska komisija, vprašanja in odgovori, 17. oktober 2019. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/QANDA_19_6122
• [36] Izjava je na voljo na: https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/840232/Unilateral_Declaration_on_Consent.pdf
• [37] „Zakon vključuje finančne obveznosti za prihodnjih nekaj desetletij, dejansko dlje, kot tistih nekaj več kot 40 let, kolikor je trajalo članstvo Združenega kraljestva v EU. Pokojninske zaveze, načrti porabe za infrastrukturo, razgradnja jedrskih elektrarn, celo sredstva, kot so sateliti in stavba Berlaymont, vse to je treba razdeliti, da ne bo izstop Združenega kraljestva trd, neurejen in neprijazen “. The €60 billion Brexit bill: How to disentangle Britain from the EU budget (Račun v višini 60 milijard EUR za izstop Združenega kraljestva iz EU: Kako izločiti Britanijo iz proračuna EU), Alex Barker, Policy brief, Centre for European Reform, 6. februar 2017. Dostopno na: https://www.cer.eu/publications/archive/policy-brief/2017/%e2%82%ac60-billion-brexit-bill-how-disentangle-britain-eu-budget
   
• [38] UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [39] UL C 346, 27.9.2018, str. 2.
• [40] Tobias Lock in Fabian Zuleeg, Extending the transition period (Podaljšanje prehodnega obdobja), dokument za razpravo, Evropski politični center, 28. september 2018, str. 6.
• [41] UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [42] Tobias Lock in Fabian Zuleeg, Extending the transition period (Podaljšanje prehodnega obdobja), dokument za razpravo, Evropski politični center, 28. september 2018, str. 3.
• [43] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
• [44] UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [45] UL C 298, 23.8.2018, str. 24
• [46] UL C 369, 11.10.2018, str. 32.
• [47] UL 162, 10.5.2019, str. 40.
• [48] V zvezi s tem glej objavo na blogu Steva Peersa v zvezi s pravom EU z dne 8. decembra 2018, v kateri ugotavlja, da je bila politična izjava deležna kritik zaradi njene neobvezujoče narave in nenatančnosti. V kasnejši objavi z dne 12. marca 2019 je Steve Peers ponovno poudaril, da je politična izjava poleg svoje nezavezujoče narave tudi nejasna in neobvezujoča pri številnih ključnih vidikih prihodnjih odnosov. Pregledati bi jo bilo treba in določiti trdnejše in natančnejše obveznosti. Obe objavi sta na voljo na povezavi http://eulawanalysis.blogspot.com
• [49] UL C 66 I, 19.2.2019, str. 185.
• [50] UL C 384 I, 12.11.2019, str. 178.
• [51] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016.
• [52] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pierre Karleskind (vršilec dolžnosti predsednika), Róża Thun und Hohenstein (podpredsednica), Maria Manuel Leitão Marques (podpredsednica), Petra De Sutter (poročevalka za mnenje), Adam Bielan, Carlo Fidanza, Alex Agius Saliba, Clara Aguilera, Andrus Ansip, Pablo Arias Echeverría, Pascal Arimont, Anna-Michelle Asimakopoulou, Alessandra Basso, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Vlad-Marius Botoş, Markus Buchheit, Dita Charanzová, David Cormand, Dinesh Dhamija, Carlo Fidanza, Evelyne Gebhardt, Alexandra Geese, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, John Longworth, Morten Løkkegaard, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Dan-Ştefan Motreanu, Anne-Sophie Pelletier, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Tomislav Sokol, Edina Tóth, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann in Ivan Štefanec.
• [53] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Norbert Lins (predsednik), Mairead McGuinness (pripravljavka mnenja), Álvaro Amaro, Franc Bogovič, Daniel Buda, Herbert Dorfmann, Balázs Hidvéghi, Peter Jahr, Marlene Mortler, Anne Sander, Simone Schmiedbauer, Juan Ignacio Zoido Álvarez, Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Juozas Olekas, Massimiliano Smeriglio, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Sheila Ritchie, Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas, Benoît Biteau, Martin Häusling, Pär Holmgren, Bronis Ropė, Sarah Wiener, Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Zbigniew Kuźmiuk, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová, Luke Ming Flanagan, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dino Giarrusso, Ivan Vilibor Sinčić.
• [54] UL CI 384/1, 12.11.2019, str. 1.
• [55] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Lucy Nethsingha (predsednica); Ibán García Del Blanco, Sergey Lagodinsky, Marion Walsmann (podpredsedniki); Patrick Breyer, Geoffroy Didier, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Heidi Hautala, Jackie Jones, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Levteris Nikolau Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Sabrina Pignedoli, Jiří Pospíšil, Emil Radev, Franco Roberti, Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Axel Voss, Lara Wolters, Tiemo Wölken; Juan Ignacio Zoido Álvarez (namesto Estebana Gonzáleza Ponsa v skladu s členom 209(7) Poslovnika).
• [56] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom (2018/2573(RSP))
• [57] Sodba Sodišča z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner
• [58] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Dolors Montserrat (predsednica), Tatjana Ždanoka (podpredsednica), Yana Toom (podpredsednica), Asim Ademov, Alex Agius Saliba, Isabel Benjumea Benjumea, Martin Buschmann, Angel Džambazki, Peter Jahr, Manolis Kefalojanis, Ádám Kósa, Adriana Maldonado López, Ulrike Müller, Levteris Nikolau-Alavanos, Dimitris Papadakis, Sira Rego, Diana Riba i Giner, Alfred Sant, Nico Semsrott, Andrej Slabakov, Ramona Strugariu, Loránt Vincze, Rainer Wieland, Kosma Złotowski.