Postopek : 2019/2129(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0016/2020

Predložena besedila :

A9-0016/2020

Razprave :

PV 11/02/2020 - 8
CRE 11/02/2020 - 8

Glasovanja :

PV 12/02/2020 - 11.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0034

<Date>{28/01/2020}28.1.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0016/2020</NoDocSe>
PDF 189kWORD 55k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2018</Titre>

<DocRef>(2019/2129(INI))</DocRef>


<Commission>{ECON}Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</Commission>

Poročevalec: Kostas Mavridis (<Depute>Costas Mavrides</Depute>)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2018

(2019/2129(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2018,

 ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke, zlasti člena 15,

 ob upoštevanju členov 127(1) in (2), 130 ter 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju predstavitve kandidatke za predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde 4. septembra 2019,

 ob upoštevanju monetarnega dialoga, ki ga je imel Mario Draghi kot predsednik Evropske centralne banke z Evropskim parlamentom 23. septembra 2019,

  ob upoštevanju poročila delovne skupine G7 za stabilne kriptokovance o preučevanju učinka globalnih stabilnih kriptokovancev,

 ob upoštevanju povratnih informacij ECB o prispevku Evropskega parlamenta kot dela njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2017,

 ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za vzdržne finance z dne 31. januarja 2018 o financiranju trajnostnega evropskega gospodarstva,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah[1] in zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb[2],

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

 ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0016/2020),

A. ker najnovejši podatki iz jesenske gospodarske napovedi Komisije iz leta 2019 kažejo, da se je rast BDP v euroobmočju glede na leto 2018, ko je bila 1,9-odstotna, upočasnila in je v letu 2019 1,1-odstotna, medtem ko je bila v EU-27 leta 2018 2,1-odstotna, v letu 2019 pa le še 1,4-odstotna; vzrok za to so v zadnjem času večje trgovinske napetosti in z njimi povezana negotovost ter brexit;

B. ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti v EU avgusta 2019 znašala 6,2 %, v euroobmočju pa 7,4 %, kar je najnižja stopnja od julija 2008; ker je brezposelnost v Evropski uniji še vedno zelo neenakomerno porazdeljena; ker je visoka stopnja brezposelnosti mladih, ki je več kot dvakrat višja od povprečne, še vedno velik problem, s katerim se mora EU spopasti; ker tako znotraj držav članic kot med njimi še vedno obstajajo izredne regionalne neenakosti v brezposelnosti;

C. ker naj bi po makroekonomskih napovedih strokovnjakov Eurosistema iz septembra 2019 letna inflacija v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin v euroobmočju v letih 2019, 2020 in 2021 znašala 1,2 %, 1,0 % in 1,5 % ter tako ne bo dosegla 2 %; ker napovedi glede inflacije kažejo velike razlike v euroobmočju;

D. ker je konec leta 2018 bilanca stanja Eurosistema dosegla rekordno vrednost 4,7 bilijona EUR in s tem presegla 40 % BDP euroobmočja, kar je 4,25 % (0,2 bilijona) več kot ob koncu leta 2017;

E. ker je bil leta 2018 neto dobiček ECB 1,575 milijarde EUR, medtem ko je leta 2017 znašal 1,275 milijarde EUR; ker lahko ta večji dobiček pripišemo predvsem povečanju neto prihodkov od obresti v portfelju ameriškega dolarja in portfelju programa nakupa sredstev;

F. ker bi se z močnejšo vlogo eura in njegovo večjo uporabo kot rezervne valute povečala zmožnost EU, da svojo politiko oblikuje neodvisno od drugih svetovnih akterjev, in ker je močnejša vloga eura pomemben element ohranjanja evropske gospodarske suverenosti;

G. ker mora euroobmočje najprej dokazati, da lahko preživi recesijo, ne da bi morala katera od njegovih držav članic odpisati (prostovoljno ali ne) vladni dolg, če si želi, da bi euro imel večjo svetovno vlogo;

H. ker mora Evropski sistem centralnih bank v skladu s členom 127(5) PDEU prispevati k vzdrževanju stabilnosti cen;

I. ker potrebujejo mala in srednja podjetja, ki so še naprej hrbtenica gospodarstva in družbe EU ter ki krepijo gospodarsko in družbeno kohezijo, dodatno podporo;

J. ker se je izdajanje zelenih obveznic v svetu od leta 2008, ko je bila njihova skupna vrednost 1 milijarda EUR, do leta 2017 močno povečalo, saj so bile tega leta skupaj vredne več kot 120 milijard EUR, neto izdajanje zelenih obveznic, denominiranih v eurih, pa se je od leta 2013 desetkrat povečalo; ker je razkorak med razmiki v donosnosti pri zelenih obveznicah in obveznicah v celotnem industrijskem sektorju postopoma izginil;

K. ker zelene obveznice kljub temu pozitivnemu trendu še vedno predstavljajo le 1 % skupne ponudbe obveznic, denominiranih v eurih;

L. ker se je obseg transakcij, opravljenih z virtualnimi valutami, drastično povečal in ogroža prevlado tradicionalnega sistema zakonitega plačilnega sredstva; ker so virtualne valute alternativna možnost za plačila in ne zakonito plačilno sredstvo;

M. ker je raziskava Eurobarometra iz decembra 2018 pokazala, da se je javna podpora euru leta 2018 povečala na 75 %;

Splošni pregled

1. pozdravlja vlogo ECB pri varovanju stabilnosti eura; poudarja, da je neodvisnost ECB, ki je predpisana v Pogodbah, predpogoj, da lahko opravlja svoj mandat ohranjanja stabilnosti cen;

2. poudarja, da euro ni le gospodarski projekt, temveč tudi političen; poudarja nepreklicnost enotne valute; opozarja, da so v skladu s Pogodbama vse države članice, z izjemo Združenega kraljestva in Danske, dolžne sprejeti skupno valuto ob predhodnem izpolnjevanju maastrichtskih konvergenčnih meril; meni, da je treba sodelovanje v bančni uniji razumeti kot prednost za tiste države, ki želijo postati del euroobmočja;

3. je zaskrbljen, ker se je po kratkem gospodarskem okrevanju rast v euroobmočju upočasnila in znaša 1,1 % BDP; je zaskrbljen tudi zaradi zmanjšanja rasti industrijske proizvodnje in svetovne trgovine; zato ugotavlja, da je treba, kot je poudaril Mario Draghi, ohraniti ustrezne likvidnostne pogoje in ustrezno spodbujevalno denarno politiko;

4. poudarja, da trajnostne rasti in stabilnosti cen ni mogoče zagotoviti le z monetarno politiko ter da je potrebna tudi podpora fiskalne politike in socialno uravnotežene strukturne reforme za povečanje produktivnosti;

5. poudarja, da spodbujevalna denarna politika ne sme nadomestiti strukturnih reform;

6. opozarja na ugotovitve strokovne skupine ESCB o nizki rasti plač[3], ki je preučevala razkorak med rastjo plač in okrevanjem trga dela; ugotovitve kažejo, da lahko nizko rast plač v zadnjih letih pojasnimo predvsem s pretresi zaradi tehnologije, pa tudi zaradi novih neugodnih pogojev za pogajanja o plačah, ki so posledica strukturnih sprememb na tem področju, saj se je zaradi njih zmanjšala pogajalska moč zaposlenih, in predpisov o trgu dela – predvsem to velja za države, ki jih je kriza najbolj prizadela in v katerih je izkoriščenost delovne sile premajhna, inflacija nizka, rast produktivnosti pa upočasnjena;

7. poudarja, da bi bilo treba za močnejšo vlogo eura zagotoviti prave strukturne pogoje, med drugim:

 poglobiti evropsko monetarno unijo,

 dokončati bančno unijo,

 dokončati unijo kapitalskih trgov;

8. opozarja, da so vse države članice EU, z izjemo Danske in Združenega kraljestva, dolžne sprejeti skupno valuto, ko izpolnijo maastrichtska konvergenčna merila; poziva ECB, naj še naprej plodno sodeluje tudi z državami članicami EU, ki niso članice euroobmočja;

Monetarna politika

9. poudarja, da so operacije odprtega trga in nestandardni ukrepi monetarne politike, ki jih je uvedla ECB, prispevali h gospodarskemu okrevanju, izboljšanju pogojev financiranja prek več kanalov in k zmanjšanju donosov v številnih razredih sredstev; poziva ECB, naj še naprej spremlja morebitna tveganja za bilanco stanja, inflacijo cen premoženja, morebitno neustrezno razporejanje virov in neugodnosti za varčevalce;

10. ugotavlja, da je ECB 12. septembra 2019 napovedala obsežen sveženj spodbud, vključno z neto nakupi v okviru programa nakupa sredstev (APP) v vrednosti 20 milijard EUR na mesec, z zmanjšanjem depozitne obrestne mere za 10 bazičnih točk, dvostopenjskim sistemom obrestovanja rezerv in lažjimi pogoji za ciljno usmerjene operacije dolgoročnega refinanciranja (TLTRO-III); ugotavlja, da v zvezi s tem še ni bilo doseženo soglasje, in meni, da bi si morala vodstvo ECB in predsednica Christine Lagarde prizadevati za odpravo nesoglasij v Svetu ECB;

11. ugotavlja, da utegne omejitev izdajatelja v višini 33 %, ki se uporablja za program kvantitativnega rahljanja, omejiti zmožnost ECB za nakup obveznic več držav članic; meni, da bi bilo morda treba to omejitev spremeniti, saj je obnovljeni program kvantitativnega rahljanja časovno neomejen in bodo morda potrebni nakupi obveznic, ki bodo za nekatere države presegli 33-odstotno omejitev; ugotavlja, da je bil program kvantitativnega rahljanja zasnovan za nakup obveznic držav članic, sorazmeren z velikostjo gospodarstva in številom prebivalstva;

12. ugotavlja, da namerava Svet ECB še naprej ponovno vlagati glavnice od zapadlih vrednostnih papirjev, dokler bo to potrebno;

13. ugotavlja, da so se negativni učinki na neto prihodke bank doslej izravnali s prilivi zaradi večjega obsega bančnih posojil ter nižjih stroškov provizij in izgub; je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo predvsem male banke; poziva ECB, naj spremlja možnost nastanka nepremičninskega balona;

14. poudarja, da zelo nizke ali negativne obrestne mere pomenijo priložnost za potrošnike, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, delavce in posojilojemalce, ki lahko izkoristijo močnejši gospodarski zagon, nižjo brezposelnost in nižje stroške izposojanja; vendar pa to lahko zaradi nizkih donosov, ekonomskih neenakosti in izzivov za posamezne varčevalce vpliva na pokojninske in zavarovalne sisteme; poleg tega ugotavlja, da nekatere države članice niso izkoristile nizkih obrestnih mer za konsolidacijo proračunov in izvedbo strukturnih reform;

15. je seznanjen z namero Sveta ECB, da bo ECB izplačila glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev še naprej ponovno vlagala, in sicer tako dolgo, kot je potrebno za ohranjanje ugodnih likvidnostnih pogojev in obsežno spodbujevalno denarno politiko;

16. je zaskrbljen zaradi dolgotrajnega umirjenega inflacijskega pritiska in prevelikega zanašanja na monetarno politiko ECB za ohranitev rasti in vse bolj omejene možnosti, ki jih banka ima v okviru njenega nabora orodij;

17. je seznanjen s pozivom predsednika Draghija k boljši uskladitvi med monetarno politiko ECB in fiskalnimi politikami držav članic in poudarja, da bi bolj uravnotežena kombinacija makroekonomskih politik omogočila, da bi nizke obrestne mere zagotovile enako spodbudo kot v preteklosti, le z manj stranskimi učinki;

18. poudarja pomen sodelovanja med centralnimi bankami, tako na ravni Evropske unije kot na svetovni ravni, da bi srednjeročno dosegli cilje glede inflacije;

Boj proti podnebnim spremembam

19. opozarja, da je ECB kot institucija EU zavezana Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in da bi se to moralo – ob polnem spoštovanju njenega mandata in neodvisnosti – odražati v njenih politikah; pozdravlja razpravo o vlogi centralnih bank in nadzornikov pri podpiranju boja proti podnebnim spremembam; poziva ECB, naj v svoje politike vključi okoljska, socialna in upravljavska načela, obenem pa naj v celoti spoštuje svoj mandat in neodvisnost;

20. se pridružuje stališčem članov izvršilnega odbora ECB o pomembnosti razvoja resnično evropskih plačilnih sistemov, ki ne bodo občutljivi za zunanje motnje (tudi tiste politične narave); poziva ECB, naj nadaljuje delo v zvezi s projektom vseevropske pobude za evropski plačilni sistem (PEPSI), da bi ohranili suverenost EU, gospodarsko učinkovitost za vse uporabnike in ponudnike in pošteno konkurenco;

21. je seznanjen z izjavo predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde z dne 4. septembra 2019, v kateri je potrdila postopno odstranitev ogljičnih sredstev iz portfelja ECB ter pozdravila sodelovanje ECB v mreži za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) in zavezanost banke, da bo pomagala opredeliti in meriti izpostavljenost finančnega sistema s podnebjem povezanim tveganjem ter spodbujala bolj ekološki finančni sistem ob polnem spoštovanju mandata ECB za stabilnost cen in drugih ciljev;

22. predlaga, naj ECB prednostno razišče, kako lahko centralne banke in nadzorniki prispevajo h trajnostnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam; predlaga, naj ECB v ta namen sodeluje z NGFS in z drugimi mednarodnimi mrežami, predvsem z mrežo trajnostnega bančništva in s pobudo OZN o načelih za odgovorno bančništvo;

23. je zaskrbljen, ker ECB 62,1 % obveznic podjetij kupi v sektorjih, ki so odgovorni za 58,5 % emisij toplogrednih plinov iz euroobmočja; poziva ECB, naj opravi študijo učinka programa nakupa vrednostnih papirjev na podnebne spremembe in predvsem programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP) kot prvega koraka k preoblikovanju CSPP na družbeno in okoljsko vzdržen način; v zvezi s tem predlaga okvir za usklajevanje med ECB in Evropsko investicijsko banko, ki bo vključeval tudi InvestEU;

Drugi vidiki

24. priznava pomen mikro, malih in srednjih podjetij v EU; poziva ECB, naj bo še naprej pozorna na dostop teh podjetij do posojil, predvsem glede na počasno izboljševanje njihovega finančnega stanja; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe v EU, in zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva;

25. poziva ECB, naj nadaljuje svoja pripravljalna prizadevanja za zagotovitev stabilnosti finančnih trgov EU za vse možne primere in negativne posledice, predvsem tiste, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, pri čemer naj upošteva dejstvo, da so nekatere regije in države bolj neposredno prizadete kot druge;

26. je zaskrbljen zaradi tveganj, ki jih povzročajo zamude pri vzpostavljanju bančne unije, in poziva k njeni čimprejšnji dokončni vzpostavitvi; je seznanjen z večkratnim pozivom ECB k vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije;

27. poudarja, da bi bilo treba spoštovati in upoštevati posebna načela delovanja in posebne naloge zadružnih in vzajemnih bank v politikah in pristopih ECB;

28. poziva, naj se pospeši projekt unije kapitalskih trgov, da bi poglobili finančno integracijo, izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, omogočili učinkovito mobilizacijo kapitala v Evropi, da bi pomagali spodbujati trajnostno rast v realnem gospodarstvu v korist vseh državljanov, ter izboljšali stabilnost Unije in njeno odpornost na pretrese; priznava močno podporo ECB pri vzpostavljanju resnične unije kapitalskih trgov; v zvezi s tem pozdravlja prispevek prihodnje delovne skupine za unijo kapitalskih trgov;

29. poziva ECB in vse nadzorne organe, naj povečajo spremljanje kriptosredstev in povečanih tveganj v smislu kibernetske varnosti in pranja denarja, da bi preprečili negativne učinke na stabilnost, integriteto in varnost finančnega sektorja; se strinja z mnenjem št. 2014/08 organa EBA, ki predlaga, da se ne uporablja izraz „virtualne valute“, ker je uporaba izraza „valuta“ lahko zavajajoča iz različnih razlogov;

30. je seznanjen z ugotovitvami Christine Lagarde na seji Odbora za gospodarske zadeve z dne 4. septembra 2019 v zvezi z novo ureditvijo kriptovalut, in sicer da bi morale ECB in centralne banke na splošno pozorno spremljati razvoj dogodkov in prispevati k tekočemu mednarodnemu delu v zvezi z odzivi politik; poziva ECB, naj v sodelovanju s Komisijo oceni zakonodajni in regulativni okvir EU za elektronski denar, finančne instrumente in virtualne valute/sredstva, da bi zagotovili celovit okvir za nadzor nad finančnimi instrumenti, subjekti ali infrastrukturami, za boj proti pranju denarja in zagotavljanje stabilnosti ter za čezmejno sodelovanje in usklajevanje; poziva ECB, naj v sodelovanju s Komisijo vzpostavi okvir za te nove valute, ki bo povezal inovacije, potrebe državljanov, ohranjanje finančne stabilnosti in pravno državo;

31. pozdravlja stalna prizadevanja ECB, da bi dodatno okrepila svoje zmogljivosti odzivanja in okrevanja v primeru kibernetskega napada na samo organizacijo;

32. ECB tudi poziva, naj zagotovi ustrezno ravnovesje med finančnimi inovacijami, tudi na področju finančne tehnologije, in zagotavljanjem finančne stabilnosti;

33. spodbuja ECB, naj si v sodelovanju s Komisijo in vsemi ustreznimi deležniki prizadeva za okrepitev vloge eura kot rezervne valute; meni, da je to mogoče doseči na več načinov, kot je institucionalno zastopanje ali evropski finančni produkti, ki delujejo dobro;

34. se strinja s predsednico ECB Christine Lagarde, da je pravi čas za pregled okvira denarne politike ECB in da je ta upravičen, da bi ECB razpolagala s pravimi orodji, s katerimi bi bolje podprla splošne politike v EU, ne da bi bil ogrožen njen primarni cilj, torej ohranjanje stabilnosti cen; poziva ECB, naj v okviru tega procesa organizira javno posvetovanje ter tako zagotovi, da bodo deležniki pri pregledu lahko sodelovali in prispevali povratne informacije; poziva ECB, naj v ta postopek pregleda vključi tudi Parlament; poleg tega se strinja s predsednico ECB, da mora ECB z državljani bolje komunicirati o učinku svojih politik;

35. poudarja pomen gotovine kot plačilnega sredstva državljanov EU; poziva ECB, naj brez poseganja v pristojnosti držav članic vzpostavi sistem za boljše spremljanje večjih transakcij z namenom boja proti pranju denarja, izogibanju davkom ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

36. pozdravlja dejstvo, da ECB od leta 2017 objavlja poln seznam vseh imetij programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tudi imena izdajateljev, skupaj z zbirnimi podatki o teh imetjih po državah, tveganjih, ocenah in sektorjih; obžaluje dejstvo, da se podobna politika ne izvaja za program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in tretji program nakupa kritih obveznic (CBPP3); ponovno poudarja, da je potrebna večja preglednost, predvsem za CBPP3 zaradi obsežnosti programa;

37. pozdravlja uvedbo kratkoročne obrestne mere eura, ki je nova referenčna obrestna mera za depozite čez noč za denarne trge v euroobmočju; poziva ECB, naj v naslednje letno poročilo vključi prvo oceno njenega razvoja in delovanja na trgu;

38. obžaluje, da ECB grških obveznic še ni vključila v program nakupa v javnem sektorju (PSPP), čeprav se je Grčija izboljšala v smislu vzdržnosti dolga in ponovnega pristopa k trgu obveznic; poziva ECB, naj pojasni, zakaj ECB še ni opravila analize vzdržnosti dolga grških obveznic, saj je to pogoj za vključitev obveznic v kvantitativno sproščanje;

39. poudarja tehnično naravo odločitev ECB o določanju obrestnih mer in pomen javne podpore za sprejemanje odločitev na tem področju na podlagi mnenj strokovnjakov; zato obsoja politizacijo teh odločitev ECB; poziva vse politike in bančnike centralnih bank, naj bodo previdni pri izjavah za javnost, ki lahko ogrozijo zaupanje v politike ECB in podporo zanje;

40. pozdravlja povečanje odgovornosti ECB do Evropskega parlamenta pod predsedovanjem Maria Draghija in se veseli še večjega prevzemanja odgovornosti, dialoga in odprtosti s predsednico Christine Lagarde glede na zaveze, ki jih je dala na svoji predstavitvi v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 4. septembra 2019;

41. meni, da bi morala ECB omogočiti zadosten dostop do dokumentov in informacij za revizije Evropskega računskega sodišča, povezane z bančnim nadzorom; v zvezi s tem pozdravlja memorandum o soglasju med ECA in ECB iz oktobra 2019, ki določa praktične ureditve za izmenjavo informacij med revizijami nadzornih dejavnosti ECB, ki jih izvaja ECA;

42. želi spomniti, da bi moralo imenovanje članov izvršilnega odbora v skladu s Pogodbama potekati skrbno in popolnoma pregledno ter v sodelovanju s Parlamentom; poziva Svet, naj za vse sedanje in prihodnje razpise za delovna mesta pripravi glede na spol uravnotežen ožji seznam kandidatov in ga predloži Parlamentu, da bi ta lahko imel pomembnejšo svetovalno vlogo pri postopku imenovanja; obžaluje, da doslej v zvezi s tem ni bilo zadovoljivega napredka;

43. sicer priznava, da so se funkcije banke v zadnjem desetletju širile, prav tako je za opravljanje nalog banke potrebno večje število osebja, zaposlenega pod različnimi pogoji, vendar zahteva, naj se nastale težave v zvezi s človeškimi viri rešijo pošteno, pregledno in hitro za vse zaposlene;

44. poudarja, da je potrebno večje in učinkovitejše prevzemanje odgovornosti ECB, saj so se njene misije od začetka svetovne finančne krize razširile; ponovno poziva k večji preglednosti ECB in večji odgovornosti v odnosu do Parlamenta; v ta namen je pripravljen izboljšati format monetarnega dialoga s predsednico ECB; meni, da bi morala večja preglednost zajemati vsaj naslednje:

 obvezno objavo izjav o interesih članov Sveta;

 zagotovilo, da so člani revizijskega odbora in odbora za poklicno etiko neodvisni;

 sprejetje nove politike prijavljanja nepravilnosti;

 določitev jasnih smernic in zahtev glede preglednosti ter po potrebi omejitev glede sestankov z deležniki;

 določitev posebnih zahtev v zvezi s stališči institucije v okviru programov za finančno pomoč ter na večstranskih forumih, kot je Baselski odbor;

45. pozdravlja obsežne, podrobne in razdelane povratne informacije, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2017; poziva jo, naj bo še naprej in še bolj zavezana odgovornosti in vsako leto objavi pisne povratne informacije v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB;

46. poudarja, da je ECB izboljšala svojo komunikacijo; vendar meni, da bi si morala ECB še naprej prizadevati, da bodo njene odločitve dostopne in razumljive vsem državljanom, ter z ukrepi ohranjati stabilnost cen v euroobmočju, s tem pa tudi kupno moč skupne valute;

°

° °

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.1.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

5

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marek Belka, Stefan Berger, Gilles Boyer, Engin Eroglu, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Neena Gill, Valentino Grant, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Dragoş Pîslaru, Luisa Porritt, Antonio Maria Rinaldi, Robert Rowland, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Joachim Schuster, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Irene Tinagli, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Francesca Donato, Agnès Evren, Martin Hlaváček, Eugen Jurzyca, Bogdan Rzońca, Julie Ward

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

César Luena, Cristina Maestre Martín De Almagro, Rob Rooken, Anna Zalewska

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

40

+

ID

Herve Juvin

NI

Piernicola Pedicini

PPE

Stefan Berger, Agnès Evren, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Inese Vaidere

RENEW

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Billy Kelleher, Dragoş Pîslaru, Luisa Porritt, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Neena Gill, Eero Heinäluoma, César Luena, Cristina Maestre Martín De Almagro, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Irene Tinagli, Julie Ward

VERTS/ALE

Sven Giegold, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

 

5

-

ECR

Rob Rooken

ID

Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi

NI

Robert Rowland

 

8

0

ECR

Eugen Jurzyca, Bogdan Rzońca, Johan Van Overtveldt, Anna Zalewska

GUE/NGL

José Gusmão, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan

RENEW

Martin Hlaváček

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0215.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0325.

[3] Occasional Paper Series, št. 232, ECB, september 2019: Understanding low wage growth in the euro area and European countries (Razumevanje nizke rasti plač v euroobmočju in evropskih državah) https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/scpops/ecb.op232~4b89088255.en.pdf

Zadnja posodobitev: 7. februar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov