<Date>{25/02/2020}25.2.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0022/2020</NoDocSe>
PDF 291kWORD 100k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o letnem poročilu o politiki konkurence EU</Titre>

<DocRef>(2019/2131(INI))</DocRef>


<Commission>{ECON}Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</Commission>

Poročevalka: <Depute>Stéphanie Yon-Courtin</Depute>

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
 MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
 PISMO ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o politiki konkurence EU

(2019/2131(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov od 101 do 109,

 ob upoštevanju pravil, smernic, resolucij, javnih posvetov, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018 (COM(2019)0339) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2019 o letnem poročilu o politiki konkurence EU[1],

 ob upoštevanju poslanice novoizvoljene predsednice Komisije Ursule von der Leyen za Margrethe Vestager z dne 10. septembra 2019,

 ob upoštevanju pisnih in ustnih odgovorov kandidatke za komisarko Margrethe Vestager na predstavitvi v Evropskem parlamentu 8. oktobra 2019,

 ob upoštevanju sporočila Komisije o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (2019/C 247/01),

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga[2],

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev[3];

 ob upoštevanju osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,

 ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2019 o poročilu Komisije z dne 15. julija 2019 o politiki konkurence za leto 2018,

 ob upoštevanju poročila z dne 4. aprila 2019 o politiki konkurence za digitalno dobo, ki so ga leta 2019 pripravili strokovnjaki na visoki ravni iz Komisije,

 ob upoštevanju predhodnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) z dne 26. marca 2014 z naslovom Privacy and competitiveness in the age of big data: The interplay between data protection, competition law and consumer protection in the Digital Economy (Zasebnost in konkurenčnost v dobi velikih podatkov povezava med varstvom podatkov, konkurenčnim pravom in varstvom potrošnikov v digitalnem gospodarstvu) in mnenja št. 8/2016 ENVP z dne 23. septembra 2016 z naslovom Coherent enforcement of fundamental rights in the age of big data (Dosledno zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic v dobi velepodatkov);

 ob upoštevanju izjave ENVP z dne 29. avgusta 2018 o vplivu ekonomske koncentracije na varstvo podatkov,

 ob upoštevanju pisma, ki so ga 4. februarja 2020 ministri za gospodarstvo in finančne zadeve Francije, Nemčije, Italije in Poljske poslali komisarki Margrethe Vestager,

 ob upoštevanju predloga Francije, Nemčije in Poljske z dne 4. julija 2019 o posodobitvi evropske politike konkurence,

 ob upoštevanju poročila Evropske potrošniške organizacije iz leta 2019 z naslovom The Role of Competition Policy in Protecting Consumers’ Well-being in the Digital Era (Vloga politike konkurence pri zaščiti dobrobiti potrošnikov v digitalni dobi),

 ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 7. januarja 2019 o podaljšanju sedmih sklopov pravil o državni pomoči EU (pobuda za posodobitev področja državnih pomoči v obdobju 2014–2020) do konca leta 2020 in o izvedbi ocen,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca in 27. maja 2019,

 ob upoštevanju izjave 18 držav članic na šestem ministrskem srečanju Prijatelji industrije 18. decembra 2018,

 ob upoštevanju poročila strateškega foruma za pomembne projekte skupnega evropskega interesa z naslovom Strengthening strategic value chains for a future-ready EU industry (Krepitev strateških vrednostnih verig za industrijo EU, pripravljeno za prihodnost),

 ob upoštevanju ravno potekajočega pregleda smernic za horizontalno sodelovanje,

 ob upoštevanju javnega posveta o horizontalnih uredbah o skupinskih izjemah,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018 z naslovom Za prilagojen evropski pravni okvir za podjetja socialne ekonomije (INT871),

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

 ob upoštevanju pisma Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0022/2020),

A. ker mora biti učinkovito izvrševanje politike o konkurenci v korist vseh državljanov EU, predvsem tistih, ki so v slabšem potrošniškem položaju, hkrati pa mora spodbujati inovacije in pravično konkurenco med podjetji na enotnem trgu, zlasti z zagotavljanjem, da imajo mala in srednja podjetja možnost pravičnega konkuriranja;

B. ker je treba politiko konkurence prilagoditi digitalnim, okoljskim, geopolitičnim, industrijskim in družbenim izzivom ter obenem upoštevati prednostne naloge iz evropskega zelenega dogovora in cilje iz Pariškega sporazuma, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vseh sektorjih kot temelj socialnega tržnega gospodarstva EU, upoštevati pa je treba tudi podjetja socialnega gospodarstva;

C. ker globalno sodelovanje na področju uveljavljanja konkurence prispeva k preprečevanju nedoslednosti pri korektivnih ukrepih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti;

D. ker je lahko politika konkurence na hitro razvijajočih se digitalnih trgih v nekaterih primerih pretirano počasna, zato se lahko izkaže za neučinkovito pri odpravljanju sistemskega nedelovanja trga in pri ponovni vzpostavitvi konkurence; ker sta lahko dopolnilna predhodna ureditev in spremljanje koristna pri zagotavljanju učinkovitejšega nadzora;

E. ker bi morali biti tudi evropski organi, pristojni za konkurenco, pozorni, da bi preprečili izvrševanje v prevelikem obsegu na digitalnih trgih, ki so previdni glede izvrševanja v premajhnem obsegu;

F. ker je glavni cilj politike konkurence EU preprečiti izkrivljanje konkurence, da bi ohranili celovitost notranjega trga in zaščitili potrošnike;

G. ker se je z nedavnimi škandali v zvezi z razkritjem podatkov, preiskavami in dokazi pokazalo, kako platforme osebne podatke zbirajo, uporabljajo in prodajajo tretjim osebam in kako dominantni tehnološki akterji in platforme na spletu sistematično sledijo potrošnikom;

Vloga politike konkurence na globaliziranih trgih

1. poudarja, da je za zagotovitev učinkovitega izvajanja načel konkurenčnega prava v globaliziranem svetu bistveno mednarodno sodelovanje; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi vpliv politike konkurence EU v svetu, zlasti z nadaljevanjem ustreznega dialoga in krepitvijo sodelovanja z ZDA, Kitajsko, Japonsko in drugimi tretjimi državami, po možnosti s sporazumi o sodelovanju druge generacije, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za konkurenco; podpira dejavno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v Mednarodni mreži za konkurenco; spodbuja Komisijo, naj si nenehno prizadeva za vključitev pravil konkurence (ki zajemajo tudi državno pomoč) v sporazume EU o prosti trgovini in v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), da bi zagotovili vzajemno spoštovanje poštene konkurence; z obžalovanjem ugotavlja, da je na Komisijo negativno vplivala mrtva točka, do katere je prišlo v mehanizmu STO za reševanje sporov;

2. poziva Komisijo, naj oblikuje orodja za olajšanje boljšega spremljanja neposrednih tujih naložb v vseh državah članicah, zagotovi hitro izvajanje mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb in predlaga instrument za okrepitev sedanjega mehanizma, hkrati pa naj zagotovi, da bo Evropska unija še naprej odprta in privlačna za neposredne tuje naložbe; opozarja Komisijo, da so podjetja v tretjih državah upravičena do ugodnejše obravnave na domačem trgu, zaradi česar lahko pride do izkrivljanja konkurence pri naložbah v enotni trg;

3. poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost s tretjimi državami na področju javnih naročil, državnih pomoči in pri naložbeni politiki, pri čemer je treba upoštevati tudi socialni in okoljski damping; opozarja, da je treba odpreti trge javnih naročil v tretjih državah, do katerih dostop še ni zagotovljen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za pristop ključnih tretjih držav, kot je Kitajska, k sporazumu STO o javnih naročilih s sprejemljivo začetno ponudbo; poudarja, da se je treba pri vseh instrumentih za izboljšanje mednarodnega odprtja trga, kot je instrument EU za mednarodno javno naročanje, ki bodo oblikovani do leta 2021, izogniti dodatni birokraciji in dodatnemu izkrivljanju trga, saj to negativno vpliva na podjetja v EU;

4. poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno konkurenco med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega iz EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili damping;

5. popolnoma podpira izvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, kot je evropsko zavezništvo za baterije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pomembne projekte skupnega evropskega interesa na področju prelomnih tehnologij, ter naj poenostavi ustrezne določbe in omili zahteve, da bi se lahko upoštevali tudi manjši raziskovalni projekti v industrijskem sektorju;

6. opozarja, da mora Komisija nadzor nad državno pomočjo izvajati v enaki meri za gospodarske subjekte iz EU in tiste iz tretjih držav, da bi preprečili nesorazmerje s tujimi konkurenti, večjo pozornost pa mora nameniti državnim podjetjem s sedežem v tretjih državah, ki prejemajo državno pomoč v obliki, ki je za subjekte EU v skladu s pravili o enotnem trgu EU prepovedana; poziva Komisijo, naj pregleda nedavni predlog nizozemske vlade in preuči možnost vključitve novega stebra v zakonodajo EU o konkurenci, s čimer bi imela zagotovljeno ustrezno podlago za preiskave v primerih suma izkrivljanja konkurence s strani podjetja zaradi državnih subvencij ali pretiranega dobička na podlagi prevladujočega položaja na trgu (npr. z uvedbo nadzora državne pomoči za podjetja iz tretjih držav v pravilih EU o javnih naročilih);

7. ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali obstaja tveganje, da bo program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja povzročil izkrivljanje konkurence, zlasti med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi družbami;

8. poziva Komisijo, naj sprejme pristop, ki bo bolj naklonjen močni industrijski politiki, da bi zagotovili in ohranili visoko konkurenčnost na svetovnih trgih; poudarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpirati projekte strateškega interesa EU ter odpraviti ovire in prepreke, da bi lahko inovativni voditelji iz EU v posebnih prednostnih sektorjih za EU dosegli preboj, hkrati pa spoštovati neodvisno uporabo pravil konkurence, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje; vendar meni, da ta pristop ne bi smel škodovati malim in srednjim podjetjem ter interesom potrošnikov in da bi se moral osredotočiti na prehod na bolj trajnostno gospodarstvo, konkurenčno podatkovno industrijo EU in digitalno infrastrukturo, kot je razvoj tehnologije 5G;

9. poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost za revizijo smernic o sporazumih o horizontalnem sodelovanju, da bi ustvarila prožnejši okvir in okrepila pravno varnost za podjetja; poziva Komisijo, naj dobitnike projektov sodelovanja določenega obsega obvešča hitreje in učinkoviteje in jim dovoli, da na podlagi pospešenega prostovoljnega postopka obveščanja postavljajo nova vprašanja;

10. pozdravlja zavezo Komisije iz njenega obvestila z dne 9. decembra 1997[4], da bo pregledovala svojo opredelitev ustreznega trga, da bi upoštevala bolj dolgoročno vizijo, ki bo zajemala svetovno razsežnost, digitalizacijo in potencialno prihodnjo konkurenco; poziva Komisijo, naj se pri raziskavah v zvezi z novimi vrstami trgov še naprej opira na trdna ekonomska in pravna načela ter upošteva načela sorazmernosti in dolžno postopanje;

11. poudarja, da so za Evropo in njena podjetja, zlasti mala in srednja, pa tudi za evropske delavce in potrošnike, pomembni enaki mednarodni konkurenčni pogoji v večstranskem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih; meni, da to pomaga spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, saj zagotavlja stabilno in predvidljivo okolje, krepi konkurenčnost in vzajemnost tretjih državah ohranja že obstoječa delovna mesta in ustvarja nova ter zagotavlja visoke delovne in okoljevarstvene standarde, saj je vse več delovnih mest odvisnih od teh verig; ob tem želi poudariti, da je v globalnih vrednostnih verigah pomembna večja preglednost, trajnost in odgovornost podjetij, ter poziva EU, naj med drugim razmisli o zakonskem okviru za obvezno potrebno skrbnost v teh verigah, kar je nujno potrebno, da vse našteto res dosežemo;

12. poziva Komisijo, naj glede na aktualne razprave uskladi pravila EU o konkurenci, industrijsko politiko in mednarodno trgovino, ob vsem tem pa sta potrebna tudi trajnost in spoštovanje okolja; izrecno poudarja, da je treba financirati raziskave, ki so osnova za inovacije in razvoj v evropskih podjetjih in poglavitni element za okrepitev trgovine in konkurenčnosti;

13. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo v mednarodni trgovini, saj izdelajo približno 30 % blaga, ki se iz EU izvozi v druge države[5]; meni, da je daleč najpomembnejši trg za mala in srednja podjetja še vedno naš notranji trg; želi opozoriti, da bi morali trgovinska politika in politika konkurence prispevati h gospodarski pestrosti in k trgovinskemu okolju, ki bo prijazno malim in srednjim podjetjem, obenem pa bi morali posodobiti opredelitev malih in srednjih podjetij, predvsem z dodatnimi kvalitativnimi merili;

14. popolnoma podpira prizadevanja Komisije v okviru aktualne reforme STO in njenega pritožbenega organa, da bi posodobili večstranska pravila o subvencijah ali sektorskih pobudah, s čimer bi omogočili ustrezno obravnavanje subvencij na mednarodni ravni, predvsem v zvezi z industrijskimi subvencijami, podjetji v državni lasti in prisilnimi prenosi tehnologije, poziva jo tudi, naj se bojuje proti netržnim politikam in praksam tretjih držav; poziva Komisijo, naj v ta proces v celoti vključi Parlament in države članice;

15. poudarja, da je dejansko izvrševanje določb trgovinskih sporazumov o trajnostnem razvoju pomembno za zagotovitev poštene konkurence in okoljevarstvenih in socialnih standardov; glede tega pozitivno gleda na uvedbo okoljevarstvenih in družbenih meril pri reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov; meni, da bi lahko v sedanji reformi Svetovne trgovinske organizacije razmislili o tem, da bi v njene predpise vključili natančne, argumentirane temeljne standarde Mednarodne organizacije dela (ILO) in tako prispevali k enakim konkurenčnim pogojem;

16. ob tem pozdravlja ravno potekajoča večstranska pogajanja v okviru STO o e-trgovini in poziva k izčrpno in ambiciozno zastavljenemu naboru pravil, s katerimi bi odpravljali ovire za digitalno trgovino, zagotovili, da si bodo podjetja enakovredno konkurirala na svetovni ravni, ter povečali zaupanje potrošnikov v spletno okolje, ne da bi ogrožali evropske standarde s področja varstva podatkov; poudarja, da bi morala EU v teh mednarodnih pogajanjih prevzeti vodilno vlogo, pri podrobnem posvetovanju pa bi morali sodelovati Evropski parlament, države članice in tudi civilna družba;

17. meni, da bi moral biti dostop do notranjega trga EU pogojen s skladnostjo s sanitarnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi standardi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da s trgovinsko politiko in politiko konkurence EU ne bo ogroženo spoštovanje socialnih in okoljskih standardov EU ali razvoj višjih standardov;

18. pozdravlja posodobitev instrumentov trgovinske zaščite in oblikovanje novih instrumentov za zaščito evropskih podjetij pred nelojalno konkurenco zaradi drugačnih socialnih in okoljskih standardov v tretjih državah; vendar poudarja, da obstajajo neskladja med omenjenimi instrumenti zaščite in trgovinsko politiko EU, kar se je izkazalo zlasti s podpisom sporazuma o prosti trgovini Komisije z Japonsko, čeprav slednja ni ratificirala dveh od osmih konvencij Mednarodne organizacije dela; poziva Komisijo, naj preuči, ali so instrumenti trgovinske zaščite skladni s trgovinsko politiko EU, zlasti s sporazumi o prosti trgovini;

19. poziva Komisijo, naj ustrezno analizira in preuči trge javnih naročil v tretjih državah, s katerimi že ima prostotrgovinske sporazume ali se o njih še pogaja, zato da bi evropskim podjetjem izpogajala najboljše pogoje za dostop na trg;

20. poziva Komisijo, naj usklajuje potrebne ukrepe udeleženih generalnih direktoratov – za trgovino in konkurenco – in poskrbi, da bo v pravilih konkurence in pri njihovem izvajanju zajamčena poštena konkurenca za evropska podjetja na trgih tretjih držav in narobe;

21. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni temu, kako bi opredelitev mednarodnih standardov vplivala na pošteno konkurenco; vztraja, da bi morala EU okrepiti svoj večstranski pristop k opredeljevanju standardov, zlasti v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne komisije za elektrotehniko (IEC); svari pred nacionaliziranimi pristopi k opredeljevanju standardov, zlasti glede na kitajsko pobudo En pas, ena pot in druge pobude za večjo povezanost; poziva Komisijo, naj glede na to imenuje koordinatorja na visoki ravni za politiko standardizacije;

22. poudarja, da je tako na večstranski kot na dvostranski pomembno vključiti vidik spolov, pri čemer bi vključili poglavja o enakosti spolov v trgovinske sporazume in zasnovali ukrepe, pri katerih bo upoštevana različnost spolov (na primer z zagotovitvijo, da bo tako v predhodni kot naknadni oceni učinka upoštevan vpliv trgovinske politike in sporazumov EU na enakost spolov), zato da bi spodbudili konkurenco in podprli vključujočo gospodarsko rast.

Prilagajanje konkurence digitalni dobi

23. poziva Komisijo, naj pregleda pravila o združitvah in prevzemih ter okrepi protimonopolno ukrepanje, pri čemer je treba upoštevati učinke tržne in omrežne moči, povezane z osebnimi in finančnimi podatki; še zlasti jo poziva, naj pri izdajanju smernic za uporabo člena 102 PDEU potrdi, da je nadzor podatkov, potrebnih za oblikovanje in opravljanje storitev, približek obstoja tržne moči; poziva jo tudi, naj upošteva izkušnje z združitvijo podjetij Facebook in WhatsApp ter ustrezno prilagodi svoja merila; zato predlaga, naj se za vsako združitev na trgu teh podatkov na trgu poda predhodna neuradna izjava;

24. poziva Komisijo, naj pregleda pojem „zlorabe prevladujočega položaja“ in doktrine „bistvene zmogljivosti“ za zagotovitev, da ustrezajo svojemu namenu v digitalni dobi; predlaga obsežnejšo analizo tržne moči v povezavi z učinkom konglomeratov in nadzornikov, da bi preprečevali zlorabe prevladujočega položaja velikih akterjev in pomanjkanje interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj izvede posvetovanje z deležniki, da upoštevali razvoj digitalnega gospodarstva, tudi njegovo večstranskost;

25. poziva Komisijo, naj razmisli o pregledu pragov za revizijo združitve, da bi vključila dejavnike, kot sta število prizadetih potrošnikov in vrednost povezanih transakcij v okviru potekajoče ocene uredbe o združitvah[6];

26. poziva Komisijo, naj v okviru pravkar potekajoče ocene uredbe o združitvah preuči višje ravni koncentracije zaradi horizontalnega lastništva velikih družb za upravljanje in razmisli o izdajanju ustreznih smernic o uporabi členov 101 in 102 PDEU;

27. ugotavlja, da lahko na več specifičnih trgih finančnih podatkov (npr. trgovanje z lastniškimi instrumenti, bonitetne ocene in merila) oligopolna koncentracija privede do zlorabe prevladujočega položaja s strani dobaviteljev z vlagatelji in potrošniki finančnih podatkov; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa proti takim zlorabam prevladujočih položajev, ki ogrožajo nemoteno delovanje finančnih trgov in so v nasprotju z interesi trajnostnega razvoja;

28. poudarja, da se veliko zagonskih podjetij ustanovi z namenom prodaje večjemu podjetju, vendar lahko prodaja zagonskih podjetij dominantnim akterjem, vključno z velikimi tehnološkimi podjetji in platformami, omejuje inovativnost in ogroža suverenost; poziva Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj preučijo prakse takšnih prodaj in njihove učinke na konkurenco, zlasti v zvezi s „ubijalskimi prevzemi“, kot je navedeno v strokovnem poročilu na visoki ravni z dne 4. aprila 2019 z naslovom naslovom Competition policy for the digital era (Politika konkurence za digitalno dobo); Komisijo pa poziva, naj izvede študijo o obrnjenem dokaznem bremenu v skladu z zakonom o digitalizaciji nemškega zakona o konkurenci (GWB-Digitalisierungsgesetz), ki je bil objavljen oktobra 2019;

29. poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče uvesti bolj zahtevne sisteme dostopa do podatkov, vključno z interoperabilnostjo sistemov podatkov, zlasti ko je z dostopom do podatkov omogočen dostop do sekundarnih trgov za dopolnilne storitve ali kadar so podatki omejeni na dominantna podjetja;

30. poudarja, da nekateri subjekti z dvojnim statusom platforme in ponudnika ta položaj zlorabljajo, tako da konkurentom nalagajo nepravične pogoje ne glede na to, ali so dejavni na spletu ali drugje; poziva Komisijo, naj preuči problem prednostnega obravnavanja lastne platforme ter proti tem subjektom izvede potrebne zakonodajne ukrepe in uporabi ustrezne instrumente; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe predhodnih regulativnih obveznosti, kjer konkurenčno pravo ne zadostuje za zagotovitev dostopnosti na teh trgih, s čimer bi preprečili omejevanje dostopa za konkurente in zagotovili, da se z monopolizacijo prihodnjih inovacij ne bo onemogočala odprava ozkih grl;

31. je seznanjen, da Komisija preučuje možnost uvedbe ciljno usmerjene predhodne ureditve o specifičnih sistemskih vprašanjih, ki se lahko pojavijo na digitalnih trgih; zato Komisijo poziva, naj uvede centraliziran sistem predhodnega spremljanja trga (ob upoštevanju rezultatov ocene učinka), da bi organom EU in držav članic, pristojnim za konkurenco, in regulativnim organom zagotovila potrebna sredstva za anonimno zbiranje podatkov, da bi lahko bolje pravočasno odkrivali pomanjkljivosti trga ter po potrebi uvedli ciljno usmerjeno ureditev, ko prakse postanejo sistemske;

32. zato Komisijo poziva, naj opredeli ključne digitalne akterje in oblikuje sklop kazalnikov, na podlagi katerih se bo opredelila njihova sistemskost; poudarja, da bi lahko uvedli naslednje kazalnike: zlorabe praks nekaterih velikih omrežij, nadzor obsežne količine neponovljivih podatkov, neizogibne razmere na večplastnem trgu ali zmožnost akterjev, da sami opredelijo tržna pravila;

33. Komisijo opozarja na primere, ko so tuja monopolna podjetja prevzela upravljavce digitalnih zdravstvenih, finančnih in izobraževalnih podatkov, in na tveganja za varstvo zasebnosti, ki bistveno presegajo že tako škodljive učinke teh prevzemov; poziva Komisijo, naj to upošteva v okviru prihodnje evropske strategije za podatke in preuči navzkrižno uporabo podatkov, kadar se podatki iz ene storitve uporabijo za razširitev storitvene ponudbe platform;

34. poziva Komisijo, naj pripravi smernice EU za dobro prakso v zvezi etičnim ravnanjem pri obdelavi podatkov, ki jih bodo lahko podjetja upoštevala pri oblikovanju svojih poslovnih modelov; poudarja, da bi takšno etično ravnanje dopolnjevalo pravila o varstvu podatkov ter okrepilo varnost in zaupanje potrošnikov; predlaga, naj te smernice EU o etičnem ravnanju pri obdelavi podatkov vključujejo naslednja ključna načela:

a) preglednost

– potrošnik je v celoti obveščen in sonadzoruje, kateri podatki se uporabljajo in ali so ti podatki točni;

– preglednost glede tega, ali podjetje deli podatke z javnimi organi ali poslovnimi partnerji;

b) varnost podatkov

– potrošnikom je treba zagotoviti, da so shranjeni podatki varni, kar pomeni, da mora imeti prednost sodelovanje pri varstvu podatkov na vseh področjih;

– klavzula o neprodaji podatkov tretjim osebam;

35. poudarja, da imajo posredniške platforme sicer pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa potrošnikov do spletnih storitev, vendar nekatere svoj privilegirani položaj zlorabljajo, saj prevzemajo tudi nadzorno vlogo, tudi v zaprtih ekosistemih in spletnih tržnicah; poziva Komisijo, naj tem nadzornikom v svoji politiki konkurence nameni izrecno pozornost in čim prej zaključi preiskave, ki so v teku;

36. poziva Komisijo, naj poveča svobodo izbire za potrošnike in okrepi vlogo mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) v smislu direktive o Evropski mreži za konkurenco plus (ECN +)[7] , da bi vzpostavili ustrezen organ EU za varstvo potrošnikov; dodaja, da cilj politike konkurence ni le zagotavljanje poštenih cen za potrošnike, temveč tudi zagotavljanje kakovosti, raznolikosti in inovacij;

37. poudarja, da je evropski plačilni sistem v interesu Evropske unije; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki izpolnjujejo ta cilj, in prizna, da je njihov uspeh odvisen od inovativnosti sistema za potrošnike in podjetja ter vzdržnosti njegovega gospodarskega modela;

Učinkovitost instrumentov politike konkurence

38. poudarja, da lahko denarna kazen vpliva na ugled podjetja, kateremu je naložena; vendar opozarja, da tudi visoke denarne kazni pogosto nimajo odvračilnega učinka in jih je konec koncev mogoče prenesti na potrošnike; poziva Komisijo, naj uporabi alternativne ravnalne in po potrebi strukturne korektivne ukrepe, da bi v celoti zagotovila učinkovitost politike konkurence EU; poudarja, da bi morala biti zahteva za prenehanje v prihodnjih korektivnih ukrepih bolj predpisovalna;

39. želi spomniti, da lahko prihaja do zlorab tržne moči tudi, kadar so izdelki ali storitve brezplačni; meni, da se zasebni podatki v številnih primerih posredujejo tretjim osebam v tržne ali komercialne namene brez ustrezne privolitve potrošnika, saj se pogosto ni ponujenih alternativ k delitvi podatkov; meni, da v digitalnemu gospodarstvu koncentracija podatkov v majhnem številu podjetij vodi v nedelovanje trga, pretirano črpanje rent in blokiranje novih udeležencev na trgu;

40. želi spomniti, da je trg spletnega iskanja še posebej pomemben za zagotavljanje konkurenčnih pogojev na enotnem digitalnem trgu; z obžalovanjem ugotavlja, da je spletni iskalnik, ki ima v večini držav članic več kot 92-odstotni tržni delež na trgu spletnega iskanja, postal vratar interneta; poziva naj se prispevki vseh deležnikov, ki zajemajo zadnjih devet let protimonopolnih pravil, uporabijo za nujno oceno, ali predlagani korektivni ukrepi dejansko dolgoročno koristijo potrošnikom, uporabnikom interneta in spletnim podjetjem; poziva Komisijo, naj premisli o predlogu za izločitev iskalnikov iz paketov z drugimi komercialnimi storitvami, kot je opisano v resoluciji Parlamenta z dne 27. novembra 2014 o podpiranju pravic potrošnikov na digitalnem enotnem trgu[8], s čimer bi končala sedanje stanje in omogočila potencialno dolgoročno uresničevanje lojalne in učinkovite konkurence na evropskem digitalnem trgu;

41. opozarja na počasen napredek pri protimonopolnih preiskavah, kot je zadeva Google Shopping, v primerjavi s hitro spreminjajočimi se digitalnimi trgi; opozarja, da imajo takšne razmere škodljive posledice in da za nekatere akterje začetek dolgotrajnih in dragih postopkov pomeni finančno in strukturno tveganje; poudarja, da je treba spoštovati dolžno pravno postopanje, vendar poziva Komisijo, naj uporabi skrajšane protimonopolne postopke in poišče nove pobude, kot je program prizanesljivosti, da bi podjetja pripravila do sodelovanja, ko gre za odkrivanje kartelov po EU;

42. poudarja, da je treba redno preučiti možnost uporabe začasnih ukrepov, da bi preprečili prakso, ki bi lahko močno škodila konkurenci; poziva Komisijo, naj ublaži merila v zvezi s temi ukrepi, pri tem pa spoštuje načelo pravne države, da bi preprečila morebitno nepopravljivo škodo; poziva Komisijo, naj revidira sporočilo o korektivnih ukrepih (2008/C 267/01)[9] in pri tem upošteva razvoj digitalnega sektorja v zadnjih letih;

43. pozdravlja nenehna prizadevanja Komisije, da bi obravnavala zlorabe s strani velikih platform; poziva Komisijo, naj znova preuči primere, ko so bili ponujeni korektivni ukrepi očitno neučinkoviti pri ponovni vzpostavitvi konkurence na trgu, kot je zadeva Google Shopping; poudarja, da nimamo na voljo ciljnih in učinkovitih popravnih ukrepov, ki bi jih predhodno preizkusili skupaj s prizadetim podjetjem, zato bo morda potrebna popolna strukturna ločitev splošnih in specializiranih storitev iskanja, vključno z lokalnim iskanjem; poudarja, da bi lahko ravnalni strukturni ukrepi, za razliko od strukturnih, ponudili časovno učinkovito rešitev in zmanjšali možnost, da se med daljšimi razpravami o odsvojitvi konkurenti izrinejo s trga;

44. opozarja, da mora Komisija nameniti dovolj sredstev, da bo lahko učinkovito izvrševala pravila EU o konkurenci; ugotavlja, da je treba zagotoviti specifična strokovna znanja, zlasti o vse pomembnejših vprašanjih, kot sta prevladujoči položaj spletnih platform ali umetna inteligenca;

45. poziva Komisijo, naj s smernicami razloži, kaj pomeni „bistveno oviranje učinkovite konkurence“, kot je določeno v uredbi o združitvah, da v primeru združitev ne bo obravnavala samo cen, proizvodnje in inovacij, temveč bo tudi upoštevala socialne in okoljske stroške takšnih transakcij glede na načela PDEU, pri tem pa naj bo zlasti pozorna na varstvo okolja;

46. poziva Komisijo, naj preuči novo storitev tekočega računa, ki jo bodo nekatera največja svetovna tehnološka podjetja v prihodnjih letih ponudila potrošnikom; poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na njihov vstop na ta nov digitalni finančni trg, na ogromne količine podatkov, ki jih bodo zbirala od svojih potrošnikov, ter kako bodo te podatke potencialno uporabljala;

Pravila konkurence, ki podpirajo evropski zeleni dogovor

47. podpira Komisijo pri njenem pregledu smernic o državni pomoči v vseh zadevnih sektorjih, kot je promet, tudi letalski in pomorski, ta pregled pa naj ga izvaja v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ob tem uporabi načelo pravičnega prehoda in prizna dopolnilno vlogo vlad držav članic pri podpori naložbam v razogljičenje in čisto energijo, obenem pa naj zagotovi enake konkurenčne pogoje in prepreči izkrivljanje trga; poziva Komisijo, naj v okviru direktive o obdavčitvi energije[10] preuči, ali veljavne davčne oprostitve ustvarjajo nepoštene konkurenčne pogoje med sektorji;

48. poudarja, da mora Komisija preprečiti kakršnekoli morebitne negativne stranske učinke, kadar večja podjetja javno pomoč, odobreno za ozelenitev njihovih poslovnih modelov, uporabljajo v druge namene, kot je krepitev prevladujočega položaja v zadevnem sektorju;

49. poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne smernice in omogočitveni okvir za nadaljnje naložbe v energijsko učinkovitost in obnovo stavb, pa tudi za nadomestitev starih zmogljivosti z novimi, hibridne projekte in shranjevanje energije;

50. v zvezi s tem poudarja, da bo evropski zeleni dogovor uspešen, če bodo evropski proizvajalci trajnostnih proizvodov in storitev uvideli njegove prednosti in se ne bodo soočali z nepošteno konkurenco podjetij iz tretjih držav;

51. ugotavlja, da mora evropski zeleni dogovor zagotoviti doslednost med politikami s področja kmetijstva, podnebnih ukrepov, okolja in trgovine;

Sektorske politike

52. poziva Komisijo, naj bolj sistematično opravlja preiskave v sektorjih, ki so v digitalni dobi bistveni za vsakodnevno življenje državljanov, kot so zdravstvo, mobilnost, spletno oglaševanje, energija, turizem, vključno s spremljanjem cenovnih kapic za spletne platforme za nastanitev, kultura, finančne in plačilne storitve ter mediji, pri tem pa naj ohrani visoke standarde EU;

53. poziva Komisijo, naj upošteva, da prisotnost nacionalnih monopolov in oligopolov kaže na potencialne pomanjkljivosti na enotnem trgu ali ovire za pošteno konkurenco;

54. prosi Komisijo, naj opravi predhodno študijo koncentracije lastništva medijev v Evropi, tudi ob upoštevanju dejstva, da multinacionalne družbe odkupujejo evropske ponudnike medijev;

55. ponovno poudarja, da se davčna ureditev včasih uporablja za posredno zagotavljanje državne pomoči, kar na notranjem trgu ustvarja neenake konkurenčne pogoje; poziva Komisijo, naj posodobi obstoječe smernice o državni pomoči, da bi državam članicam preprečila podeljevanje državne pomoči v obliki davčne ugodnosti; obžaluje zlorabe davčnih stališč in pozdravlja nedavni sodbi Splošnega sodišča, ki potrjujeta, da preučitev davčnega stališča, ki ga opravi Komisija na podlagi pravil o državni pomoči, ne pomeni davčne harmonizacije; ugotavlja, da se sklepi Komisije pogosto izpodbijajo pred sodiščem, zato jih je treba temeljito pripraviti; vztraja, da mora Komisija imeti dostop do informacij, ki si jih izmenjujejo davčni organi držav članic, da bi lahko bolje zaznavala kršitve pravil o konkurenci; poziva k sprejetju predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in javnem poročanju po posameznih državah;

56. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se državam članicam za kršitev pravil o državni pomoči naloži državna kazen;

57. poziva Komisijo, naj hitro preuči neskladja med pravili o državni pomoči na področju likvidacije in ureditvijo reševanja iz direktive o sanaciji in reševanju bank[11], ter naj skladno s tem pregleda svoje sporočilo o bančništvu z dne 30. julija 2013[12], tudi ob upoštevanju nedavnih primerov in potrebe po zaščiti potrošnikov;

58. poziva Komisijo, naj podrobno preuči primere v bančnem sektorju, ki bi lahko vplivali na konkurenco, v nekaterih državah članicah, kjer se potrošniki trenutno soočajo z visokimi obrestnimi merami[13] in kjer ni preglednosti pri posojilih, do česar potencialno prihaja zaradi koncentracije lastništva v bančnem sektorju, kar bi lahko privedlo do zavajajočih praks pri prodajanju hipotekarnih posojil;

59. poziva Komisijo, naj enkrat letno oceni, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;

60. poziva jo tudi, naj sledi zgledu organa Združenega kraljestva za konkurenco in trge in temeljito preuči tako rekoč monopolni položaj „velikih štirih“ računovodskih podjetij, ki opravljajo revizije družb, ki kotirajo na borzi, ter naj predlaga dodatne ukrepe, s katerimi bi ga obravnavali; v zvezi s tem izpostavlja priporočila organa Združenega kraljestva za konkurenco in trge, naj se revizijske storitve ločijo od storitev svetovanja ter naj se vzpostavi obvezna „skupna revizija“, da bi podjetjem, ki ne sodijo med velike štiri, omogočili razvoj zmogljivosti za revizijo največjih družb;

61. poziva Komisijo, naj zagotovi lojalno konkurenco in večjo preglednost pri komercialnih praksah spletnih platform, tudi pri supermarketih in hipermarketih, s čimer bi proizvajalcem v EU omogočili poštene pogoje in cene za njihove proizvode; poziva Komisijo, naj nadaljuje poglobljeno analizo obsega in učinka nakupovalnih združenj, ki se nanašajo tako na strategije določanja cen kot na strategije, ki niso povezane s cenami, na gospodarsko delovanje verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in naj pri tem upošteva zlasti učinke na male dobavitelje in kmete; obžaluje, da prodaja z izgubo ni na seznamu praks, ki so prepovedane na ravni EU; poudarja, da morata strategija od vil do vilic in pravo konkurence EU priznati pomemben prispevek primarnih proizvajalcev pri oskrbi z visokokakovostno hrano in zagotavljanju javnih dobrin družbi;

62. poziva k jasnejši, prožnejši in bolj predvidljivi uporabi pravil o konkurenci v zvezi s proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, da bi povečali pravno varnost; zato poziva Komisijo, naj oceni izvajanje uredbe o enotni skupni ureditvi trgov (SUT)[14] in pojasni njene določbe, zlasti v zvezi z izjemami k pravilom konkurence, odobrenimi za nekatere sporazume in prakse združenj kmetov; spodbuja k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev, saj si kmetje tako lahko okrepijo položaj in se učinkovito pogajajo o cenah ter izravnajo neravnovesja moči v živilski verigi;

63. poziva Komisijo, naj iz pravil o državni pomoči izvzame davčne določbe, izrecno sprejete za kmetijski sektor, ki so jih države članice uvedle kot spodbudo kmetom za prostovoljno previdnostno varčevanje, da se bodo lažje spopadali z vse večjimi podnebnimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami; pozdravlja zaključek pregleda uredbe de minimis[15], kar bo kmetom pomagalo pri spopadanju s podnebnimi izzivi, obenem pa preprečilo izkrivljanje trga; poudarja, da so jasne smernice posebej potrebne za kmetijski sektor, saj mora izpolnjevati zahteve glede okolja in trajnosti; pozdravlja, da se ravno preverja ustreznost svežnja za posodobitev področja državne pomoči iz leta 2012 ter revidira uredba o skupinskih izjemah v kmetijstvu[16];

64. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje in razjasni področje uporabe člena 209 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov v zvezi z odstopanji od pravil konkurence za nekatere sporazume in prakse združenih kmetov, da bi jim zagotovila večjo jasnost in pravno varnost pri uporabi tega člena, Komisiji pa omogočila večjo prožnost pri izvajanju člena 209;

65. se zaveda, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo v verigi, saj imajo vlogo platforme za dialog, raziskave in razvoj, dobro prakso in preglednost trga;

66. poziva, naj se okrepi vloga medpanožnih organizacij, da se v živilski verigi vzpostavijo bolj uravnoteženi odnosi, in podpira razširitev klavzule o porazdelitvi vrednosti na vse gospodarske subjekte, ne le na prvega kupca, kar bi bilo skladno z osnutkom poročila o novi skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov v okviru prihodnje reforme skupne kmetijske politike, ki ga je aprila 2019 sprejel Odbor Parlamenta za kmetijstvo;

67. poziva, da bi v členu 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov omogočili izrecno in samodejno odstopanje od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, zato da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;

68. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo začele hitro izvajati določbe člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov neravnovesja, da bi obravnavali resno izkrivljanje trga;

69. odobrava, da so se ukrepi za upravljanje ponudbe kakovostnih sirov in pršuta, ki so jih zahtevale organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije in skupine izvajalcev dejavnosti, izkazali za uspešne; poziva, naj se razširi področje uporabe določb uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, ki dovoljujejo uvedbo pravil o nadzoru ponudbe, tako da bi zajele vse proizvode z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo, s čimer bi bolje uravnovesili ponudbo in povpraševanje;

70. poziva Komisijo, naj se vse ustrezne deležnike pritegne k dialogu o delovanju verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter naj prilagodi politiko konkurence EU v skladu z najnovejšim razvojem trgovinskega okolja;

71. pozdravlja, da je bila 17. aprila 2019 sprejeta Direktiva (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi[17], kar je pomemben prvi korak v smeri poštenega razmerja med gospodarskimi subjekti in za reševanje problema neenakomerno razporejene pogajalske moči v živilski verigi; poziva države članice, naj direktivo nemudoma prenesejo v svojo zakonodajo, Komisijo pa, naj pozorno spremlja napredek pri tem in naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami; spodbuja države članice, naj prepovedo še nadaljnje nepoštene prakse in uvedejo visoke standarde;

72. želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnje konsolidacije že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in maloprodaje; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju združitev v teh sektorjih upošteva tudi druge učinke, ne samo vpliv na potrošniške cene; poudarja, da je treba zaščititi interese kmetov in državljanov EU ter okolje, a da je treba tudi na ravni kmetij celovito in celostno ovrednotiti vpliv združitev in prevzemov med kmetijskimi dobavitelji, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev;

73. ocenjuje za bistveno, da Komisija še naprej podrobno spremlja trg EU za pesticide, semena in sortne lastnosti ter spremlja vpliv digitalizacije na kmetijski sektor;

74. poziva Komisijo, naj oblikuje stalno informacijsko platformo na ravni EU o instrumentih za obvladovanje tveganja, da bi kmetom pomagala pri spoprijemanju z negotovimi podnebnimi razmerami, nestanovitnim trgom in drugimi tveganji, kjer si bodo lahko deležniki izmenjevali dobro prakso, kot je navedeno v njenem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva iz novembra 2017;

75. poudarja, da velike razlike pri neposrednih plačilih zavirajo trajnostne pobude kmetov za okolje in boj proti podnebnim spremembam ter izkrivljajo konkurenco v EU; želi spomniti na zavezo Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013, da bodo bo leta 2013 plačila v vsej EU harmonizirana;

76. opozarja na vse pogostejša protestna sporočila in ugotavlja, da so zaskrbljeni zaradi kumulativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov na kmetijsko-živilski sektor EU; se sprašuje, ali sporazumi o prosti trgovini postavljajo agroživilske proizvajalce EU v slabši konkurenčni položaj zaradi razlik v socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardih ter standardih s področja dela in dobrobiti živali; zato poziva Komisijo, naj karseda hitro objavi najnovejše poročilo o kumulativnem učinku sedanjih in prihodnjih trgovinskih sporazumov ter naj se za kmetijske proizvode uporabljata načeli vzajemnosti in skladnosti, pri prihodnjih in sedanjih trgovinskih pogajanjih pa naj se uporabita tudi za zaščito ranljivih sektorjev, zato da bodo res izvedeni vsi potrebni inšpekcijski pregledi;

77. pozdravlja predlagano uredbo o programu za enotni trg, natančneje o ukrepih v živilski verigi, ki naj bi jih predlagani program podprl, na primer o veterinarskih in fitosanitarnih ukrepih za reševanje kriz v zvezi z zdravjem živali in rastlin; poziva Svet in Parlament, naj hitro zaključita pogajanja in sprejmeta uredbo;

78. poudarja, da je treba pravočasno odločiti o obeh predlogih Komisije o prehodnih predpisih, da ne bi povzročali zamud in zapletov, ki bi lahko privedli do nestabilnosti na trgu;

79. meni, da je bistveno, da se v okviru generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo ohranijo vse pristojnosti v zvezi z izvajanjem členov 209 in 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov in v zvezi z državno pomočjo za spodbujanje razvoja kmetijstva in gozdarstva ter podeželja, s čimer se zagotavlja strokovno znanje, ki je zaradi posebne narave teh področij potrebno za obravnavanje in usklajevanje, in tudi popolna skladnost s cilji in pomočjo, predvideno v skupni kmetijski politiki;

80. poziva Komisijo, naj bo pri uporabi pravil o državni pomoči še naprej posebej pozorna na zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zlasti ko gre za izolirane, oddaljene ali obrobne regije ter otoke v Uniji; ugotavlja, da prihaja do določenih težav pri uporabi pravil iz svežnja Almunia za nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena, kot je poštni sektor, za katerega je naloge javne službe v skladu z zakonodajo EU mogoče določiti in organizirati na nacionalni ravni;

81. opozarja, da je potreben časovni načrt za bolje usmerjeno državno pomoč, zlasti za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, med drugim oskrbe z energijo, prometa in telekomunikacij;

82. znova poziva, naj se premogovniška območja opredelijo kot območja, ki prejemajo pomoč, v skladu s členom 107(3)(a) in (c) PDEU, pravila EU o državni pomoči pa naj se prilagodijo, da bo mogoče sprejeti ukrepe za upravljanje strukturnih sprememb; vztraja, da premogovniška podjetja in upravljalci termoelektrarn na premog, ki so prejemali in še prejemajo javno podporo za rudarjenje in kurjenje premoga, ne smejo biti deležni privilegirane obravnave v okviru državne pomoči, tudi ne za tradicionalne dejavnosti družbene odgovornosti podjetij, kot so obnova podtalnice, obnavljanje krajine ali druge dejavnosti čiščenja površin; poziva Komisijo, naj zagotovi jasne smernice in pogoje v skladu s podnebnimi zavezami EU;

83. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svoj ciljno usmerjen pregled uredbe o splošnih skupinskih izjemah[18] vključila razširitev tega sistema na projekte evropskega teritorialnega sodelovanja (oziroma Interreg);

84. je zaskrbljen zaradi asimetrične obravnave operacij, ki jih financira EU, odvisno od tega, ali jih EU podpira s sredstvi kohezijske politike ali pa z drugimi skladi oziroma programi EU, kot so Obzorje 2020/Obzorje Evropa ali EFSI2.0/InvestEU, kot je to predlagala Komisija v svojem pregledu uredbe o splošnih skupinskih izjemah; meni, da bi bilo treba ohraniti enake konkurenčne pogoje za projekte, ki so si med seboj sicer podobni, vendar imajo različne vire financiranja, saj bi to dalo prednost nekaterim programom financiranja in izrinilo nekatere druge;

Večje upoštevanje državljanov prek Evropskega parlamenta

85. poziva, naj se na področju politike konkurence brez spremembe primarnih pogodb uporablja redni zakonodajni postopek, po zgledu direktive o odškodninskih tožbah[19] in direktive o Evropski mreži za konkurenco plus (ECN+);

86. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o izvajanju in spremljanju sporazumov o sodelovanju na področju konkurence in o pregledu neposrednih tujih naložb; poziva Komisijo, naj ohrani visoke standarde preglednosti;

87. poudarja, da želi imeti pomembnejšo vlogo pri določanju in oblikovanju splošnega okvira za politiko konkurence; ugotavlja, da bi moral biti Parlament bolj vključen v dejavnosti delovnih skupin in skupin strokovnjakov, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, in sicer kot opazovalec, da bi bolje razumel zadeve in bil na tekočem z najnovejšim razvojem dogodkov, s tem pa bi bil bolj pripravljen v svoji vlogi kot sozakonodajalec; poziva Komisijo, naj zlasti vključi Parlament v oblikovanje instrumentov mehkega prava, kot so obvestila in smernice;

88.  poziva Komisijo, naj organizira večsektorske in medinstitucionalne forume, v katerih bodo sodelovali industrija, nacionalni regulatorji, vključno z organi za varstvo podatkov, skupine potrošnikov in drugi ustrezni deležniki, da bi politiko konkurence povezala z drugimi področji delovanja;

89. poudarja, da je treba v veljavni obrazec za pritožbo v zvezi s primeri državne pomoči vnesti veliko podrobnosti o tem, kdaj je bila državna pomoč dodeljena, teh informacij pa navadni državljani ne morejo poznati; zato poziva Komisijo, naj poenostavi obrazec za pritožbo, da bi lahko tudi navadni državljani vlagali pritožbe;

90. z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija med preiskavo vloženih pritožb posreduje premalo informacij; poziva Komisijo, naj pritožniku pošlje potrdilo o prejetju pritožbe in obvestilo o začetku preiskave, vključno s podatki o tem, kako dolgo bo predvidoma trajala;

91. opozarja, da je pomembno usklajevanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno stanja v zvezi z izvajanjem direktive o Evropski mreži za konkurenco+; želi spomniti, da je Komisija v prilogi k direktivi o Evropski mreži za konkurenco+ opredelila začasne ukrepe kot ključno orodje, s katerim bi organi, pristojni za konkurenco, zagotavljali, da konkurenca ni prizadeta, medtem ko poteka preiskava; želi spomniti, da je treba oceniti, ali obstajajo načini za poenostavitev sprejemanja začasnih ukrepov v okviru Evropske mreže za konkurenco v dveh letih po datumu prenosa direktive, da bi se lahko organi, pristojni za konkurenco, učinkoviteje spopadali z razvojem dogodkov na hitro razvijajočih se trgih;

92.  opozarja, da je politična neodvisnost organov, pristojnih za konkurenco, izjemnega pomena, da bi zagotovili neodvisnost in verodostojnost politike konkurence; priznava, da je za preprečevanje izkrivljanja konkurence potreben javni nadzor lobiranja v vseh institucijah EU; zato znova poziva k okrepljenemu registru EU za preglednost; vztraja pri rednejši izmenjavi s Komisijo v skladu z medinstitucionalnim sporazumom s Parlamentom; poziva izvršno podpredsednico, pristojno za konkurenco, naj bo v tesnem stiku z odborom ECON in njegovo delovno skupino za konkurenco, ki je ustrezen prostor za vzpostavitev rednejšega dialoga;

93. želi spomniti na zaveze izvršne podpredsednice Evropske komisije v zvezi z Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, ki jih je dala na svoji predstavitvi ob potrditvi 8. oktobra 2019, da bo strogo ločevala portfelja digitalne politike in konkurence;

94. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (15.1.2020)

<CommissionInt>za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</CommissionInt>


<Titre>o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2019</Titre>

<DocRef>(2019/2131(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Enikő Győri</Depute>

 

 

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, naj svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je za Evropo in njena podjetja, zlasti mala in srednja, pa tudi za evropske delavce in potrošnike, pomembno imeti enake mednarodne konkurenčne pogoje v večstranskem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih; meni, da to pomaga spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, saj zagotavlja stabilno in predvidljivo okolje, krepi konkurenčnost in vzajemnost tretjih državah ohranja že obstoječa delovna mesta in ustvarja nova ter zagotavlja visoke delovne in okoljevarstvene standarde, saj je vse več delovnih mest odvisnih od teh verig; ob tem želi poudariti, da so v globalnih vrednostnih verigah pomembne preglednost, trajnost in odgovornost podjetij, ter poziva EU, naj med drugim razmisli o zakonskem okviru za obvezno potrebno skrbnost v teh verigah, kar je nujno potrebno, da vse našteto res dosežemo;

2. poziva Komisijo, naj glede na aktualne razprave uskladi pravila EU o konkurenci, industrijsko politiko in mednarodno trgovino, ob vsem tem pa je potrebna tudi trajnost in spoštovanje okolja; izrecno poudarja, da je treba financirati raziskave, ki so osnova za inovacije in razvoj v evropskih podjetjih in poglavitni element za okrepitev trgovine in konkurenčnosti;

3. poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo v mednarodni trgovini, saj izdelajo približno 30 % blaga, ki se iz EU izvozi v druge države[20]; meni, da daleč najpomembnejši trg za mala in srednja podjetja še vedno ostaja naš notranji trg; želi opozoriti, da bi morali trgovinska politika in politika konkurence prispevati h gospodarski pestrosti in k trgovinskemu okolju, ki bo prijazno malim in srednjim podjetjem, obenem pa bi morali posodobiti opredelitev malih in srednjih podjetij, predvsem z dodatnimi kvalitativnimi merili;

4. poudarja, da bi morala politika konkurence v EU spodbujati pošteno konkurenco in vzajemne trgovinske pogoje na notranjem trgu in tudi v svetovnem merilu, ter tako krepiti prizadevanja industrije za inovacije in pravičen prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo EU; zatrjuje, da pravila EU o konkurenci veljajo za vse subjekte, ki poslujejo na notranjem trgu; zato poziva k učinkoviti obravnavi nepoštenih trgovinskih praks z bolj usklajenim, odločnim in celovitim pristopom in z uporabo že obstoječih in okrepljenih instrumentov za konkurenco, trgovino, obrambo in javna naročila, pa tudi z oblikovanjem novih, učinkovitih politik in orodij za urejanje učinkov izkrivljanja na mednarodnih trgih, na primer tujega državnega lastništva in subvencij, zlasti kadar gre za financiranje EU; poziva k okrepitvi protisubvencijskega instrumenta, tako da bi vključili mehanizem za nadzor subvencij;

5 poziva Komisijo, naj v tem primeru razmisli, ali bi bilo primerno posodobiti ali osvežiti, kako so opredeljena pravila konkurence, ne da bi pri tem ovirali konkurenco na posameznih trgih EU, torej reformirati smernice o državni pomoči ter vključiti državne subvencije in vladno lastništvo v direktivah EU o javnih naročilih, zato da bi obranili dolgoročno vzdržnost evropske industrijske baze in delali v korist evropskih potrošnikov; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija sporočila, da namerava okrepiti mehanizem za pregled neposrednih tujih naložb, takoj ko bo zbranih dovolj informacij o izkušnjah s sedanjo zakonodajo;

6 poudarja, da je treba zmanjšati sedanjo asimetričnost na mednarodnih trgih javnih naročil, in poziva Komisijo, naj se bolj zavzame za odpiranje tujih trgov podjetjem EU, zlasti malim in srednjim podjetjem; pozdravlja obnovljeno razpravo o mednarodnem instrumentu EU za javna naročila in poziva, da bi ga v letu 2020 sprejeli in si tako zagotovili vzajemnost, kadar bi trgovinski partnerji omejevali dostop do svojih trgov javnih naročil;

7. poleg tega poziva Komisijo, naj še bolj okrepi globalno sodelovanje na področju konkurence, vključno z ustreznim dialogom z ZDA, Japonsko in drugimi partnerji; poziva Komisijo, naj poskrbi za enake konkurenčne pogoje v mednarodnem okviru in naj si v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov in mednarodnih forumov prizadeva za skupne standarde in postopke, na primer v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Konferenci OZN za trgovino in razvoj, Svetovni trgovinski organizaciji, Mednarodni organizacija dela in Svetovni banki; poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva okrepiti Mednarodno mrežo za konkurenco, in poudarja, da je pomembno dejansko sodelovati z ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav, da bi povečali učinkovitost posameznih preiskav;

8 popolnoma podpira prizadevanja Komisije v okviru aktualne reforme Svetovne trgovinske organizacije in njenega pritožbenega organa, da bi posodobili mnogostranska pravila o subvencijah ali sektorskih pobudah, s čimer bi omogočili ustrezno obravnavanje subvencij na mednarodni ravni, predvsem v zvezi z industrijskimi subvencijami, podjetji v državni lasti in prisilnimi prenosi tehnologije, poziva jo tudi, naj se bojuje proti netržnim politikam in praksam tretjih držav; poziva Komisijo, naj na tem področju popolnoma vključi Evropski parlament in države članice;

9. odobrava, da nedavno sklenjeni dvostranski trgovinski in naložbeni sporazumi vsebujejo izrecno poglavje o konkurenci, in poziva Komisijo, naj se v okviru celovite in ambiciozne trgovinske politike EU še naprej pogaja, da bi v vse prihodnje trgovinske sporazume vstavili sodobne, ambiciozne in izvršljive določbe o konkurenci in državni pomoči;

10 poudarja, da je dejansko izvrševanje določb trgovinskih sporazumov o trajnostnem razvoju pomembno za zagotovitev poštene konkurence in okoljevarstvenih in socialnih standardov; glede tega pozitivno gleda na uvedbo okoljevarstvenih in družbenih meril pri reformi protisubvencijskih in protidampinških ukrepov; meni, da bi lahko v sedanji reformi Svetovne trgovinske organizacije razmislili o tem, da bi v njene predpise vključili natančne, argumentirane temeljne standarde Mednarodne organizacije dela in tako prispevali k enakim konkurenčnim pogojem;

11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pravila konkurence skladna s hitro spremenljivim svetovnim gospodarstvom in da bodo kar najbolje služila evropskim potrošnikom, delavcem in podjetjem, namreč tako, da bo v njih celovito upoštevano, kako na delovanje svetovnih trgov vpliva digitaliziranje gospodarstva; poziva Komisijo, naj obravnava vpliv svetovne e-trgovine v smislu povečevanja konkurence na maloprodajnih trgih, pa tudi povečevanje potrošniške izbire ter vpliv na distribucijo proizvodov in delovna mesta; se zaveda, da so spletne platforme osrednje sredstvo digitalne trgovine, a želi izrecno poudariti, da razvoj digitalnega gospodarstva vodi k nesorazmernemu zgoščevanju trgov in moči; poudarja, da se je treba osredotočiti na najpomembnejša vprašanja, na primer o dostopu do podatkov in njihovi prenosljivosti, o vlogi in navzočnosti platform na trgih ter o tehnološki nevtralnosti;

12 ob tem pozdravlja ravno potekajoča večstranska pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o e-trgovini in poziva k izčrpno in ambiciozno zastavljenemu naboru pravil, s katerimi bi odpravljali ovire za digitalno trgovino, zagotovili, da si bodo podjetja enakovredno konkurirala na svetovni ravni, ter povečali zaupanje potrošnikov v spletno okolje, ne da bi ogrožali evropske standarde s področja varstva podatkov; poudarja, da bi morala EU v teh mednarodnih pogajanjih prevzeti vodilno vlogo, pri podrobnem posvetovanju pa bi morali sodelovati Evropski parlament, države članice in tudi civilna družba;

13. poziva Komisijo, naj ustrezno analizira in preuči trge javnih naročil v tretjih državah, s katerimi že ima prostotrgovinske sporazume ali se o njih še pogaja, zato da bi evropskim podjetjem izpogajala najboljše pogoje za dostop na trg;

14. poziva Komisijo, naj usklajuje potrebne ukrepe udeleženih generalnih direktoratov – za trgovino in konkurenco – in poskrbi, da bo v pravilih konkurence in pri njihovem izvajanju zajamčena poštena konkurenca za evropska podjetja na trgih tretjih držav in narobe;

15. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni temu, kako bi opredelitev mednarodnih standardov vplivala na pošteno konkurenco; vztraja, da bi morala EU okrepiti svoj večstranski pristop k opredeljevanju standardov, zlasti v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in Mednarodne komisije za elektrotehniko (IEC); svari pred nacionaliziranimi pristopi k opredeljevanju standardov, zlasti glede na kitajsko pobudo En pas, ena pot in druge pobude za večjo povezanost; poziva Komisijo, naj glede na to imenuje koordinatorja na visoki ravni za politiko standardizacije;

16. poudarja, da je tako na večstranski kot na dvostranski pomembno vključiti vidik spolov, pri čemer bi vključili poglavja o enakosti spolov v trgovinske sporazume in zasnovali ukrepe, pri katerih bo upoštevana različnost spolov (na primer z zagotovitvijo, da bo tako v predhodni kot naknadni oceni učinka upoštevan vpliv trgovinske politike in sporazumov EU na enakost spolov), zato da bi spodbudili konkurenco in podprli vključujočo gospodarsko rast.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.1.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Jordi Cañas, Anna Cavazzini, Ellie Chowns, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Nicola Danti, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Barbara Ann Gibson, Markéta Gregorová, Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Karin Karlsbro, Jude Kirton-Darling, Maximilian Krah, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Emmanuel Maurel, Samira Rafaela, Luisa Regimenti, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Liesje Schreinemacher, Sven Simon, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, James Wells, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angelika Winzig

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35

+

ECR

Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Jan Zahradil

ID

Roman Haider, Danilo Oscar Lancini, Luisa Regimenti

NI

Tiziana Beghin

PPE

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Arnaud Danjean, Enikő Győri, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Angelika Winzig

RENEW

Jordi Cañas, Barbara Ann Gibson, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Liesje Schreinemacher, Marie-Pierre Vedrenne

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Miroslav Číž, Nicola Danti, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt

VERTS/ALE

Anna Cavazzini, Ellie Chowns, Markéta Gregorová, Heidi Hautala

 

3

-

GUE/NGL

Emmanuel Maurel, Helmut Scholz

NI

James Wells

 

1

0

ID

Maximilian Krah

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (28.1.2020)

<CommissionInt>za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</CommissionInt>


<Titre>o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2019</Titre>

<DocRef>(2019/2131(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Isabel Carvalhais</Depute>

 

 

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je v členu 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije določeno, da se pravila konkurence uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi zgolj v takem obsegu, kot določi Evropski parlament, in ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike, ki so določeni v členu 39;

B. ker je po členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije eden od ciljev skupne kmetijske politike zagotavljanje primerne življenjske ravni kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka za posameznike, ki se ukvarjajo s kmetijstvom;

C. ker je Sodišče EU v svoji sodbi z dne 14. novembra 2017[21] (zadeva o francoskem trgu endivije) potrdilo, da ima skupna kmetijska politika prednost pred pravili konkurence; ker je Sodišče odločilo, da se lahko za prakse, povezane z usklajevanjem cen ali količin, danih na trg, ali za izmenjavo strateških informacij ne uporablja prepoved sklepanja sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj iz člena 101(1) PDEU, če se o njih dogovorijo člani iste organizacije proizvajalcev ali istega združenja organizacij proizvajalcev, ki ga priznava država članica, in so nujno potrebni za uresničitev enega ali več ciljev, ki jih imajo te organizacijam po zakonodaji EU;

D. ker Uredba (EU) št. 2017/2393[22] („omnibusna uredba“) vsebuje odstopanja od uporabe člena 101 PDEU, ki pravi, da so skupne dejavnosti organizacij proizvajalcev in njihovih združenj potrebne za uresničitev ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, pod pogojem, da se te dejavnosti zares izvajajo in da kmetom pomagajo povečati konkurenčnost; ker je prav zaradi tega načrtovanje proizvodnje in pogajanje o pogodbah izvzeto iz člena 101 PDEU;

E. ker je posebna narava in strukturne značilnosti kmetijskega sektorja EU, ki ga tvorijo pretežno male družinske kmetije, pomenijo razdrobljeno proizvodnjo in se nekateri kmetje le stežka le stežka prilagajajo spremembam in povpraševanju na trgu; ker je to v nasprotju z veliko zgoščenostjo drugih akterjev v živilski verigi, kar precej zmanjšuje pogajalsko moč kmetov in bi morali Komisija in nacionalni organi ustrezno upoštevati pri izvrševanju pravil konkurence;

F. ker bi morala biti prihodnja skupna kmetijska politika osredotočena na podporo malim in družinskim kmetijam, obenem pa zagotavljati, da se bodo res uporabljale trajnostne metode kmetovanja; ker je te cilje mogoče doseči le z usklajenim pristopom v vseh politikah EU, vključno s politiko konkurence;

G. ker lahko trg kmetijskih proizvodov postane še bolj nestanoviten, namreč zaradi naravnih nesreč in nepredvidljivih okoliščin v proizvodnji, kot so neugodne vremenske razmere in izbruhi bolezni, tako da imajo kmetje v razmerju do kupcev še slabša pogajalska izhodišča; ker je treba zato poskrbeti za dostop do izrednih ukrepov, s katerimi bi ohranili stabilnost na trgu;

H. ker je sodelovanje med kmeti bistveno za okrepitev njihovega položaja v živilski verigi, prispeva k uresničevanju ciljev skupne kmetijske politike in pomaga kmetom pri odzivanju na vse večje družbene zahteve; ker kmetje v EU še vedno nimajo dovolj koristi od članstva v organizacijah proizvajalcev, zato je njihov položaj v živilski verigi zelo krhek, njihova pogajalska moč pa vse manjša; ker je treba torej okrepiti in morda povezati organizacije proizvajalcev in združenja teh organizacij;

I. ker je konkurenčnost kmetov v EU močno odvisna od pravilnega in poštenega delovanja notranjega trga, pa tudi od jasne razlage in izvrševanja pravil državni pomoči in konkurenčne politike, ki veljajo za vse subjekte v agroživilski verigi, zlasti za organizacije proizvajalcev in združenja teh organizacij, in od drugih oblik sodelovanja med kmetijskimi proizvajalci;

J. ker nepoštene prakse in vse večje združevanje v proizvodnji in maloprodaji v kmetijski in živilski verigi izkrivlja konkurenco in inovacije, kar posredno in neposredno prizadene proizvajalce in potrošnike;

K. ker lahko digitalna tehnologija evropskim kmetom pomaga zagotavljati varno, trajnostno in kakovostno hrano ter zmanjšati okoljske vplive kmetijstva, izboljša delovne pogoje za kmete in poveča privlačnost podeželja, zlasti za mlajše generacije; ker ni toliko spodbud za zasebni sektor, da bi vlagal v nudenje širokopasovnih povezav na teh območjih;

1. poziva Komisijo, naj izrecno upošteva, da morajo imeti cilji skupne kmetijske politike prednost pred cilji konkurenčne politike, kot je razsodilo Sodišče Evropske unije, in sicer naj to doseže s prožnejšo, jasnejšo in bolj predvidljivo uporabo pravil konkurence za proizvajalce in organizacije proizvajalcev;

2. poudarja, da kmetijstva zaradi njegove posebne narave in dolgih proizvodnih ciklov pri vprašanju prožnosti ponudbe ni mogoče primerjati z nobeno drugo dejavnostjo, zato za ta sektor ni mogoče uporabiti logike trga tako, kot se uporablja za druge panoge;

3. pozdravlja, da je Komisija leta 2018 naročila študijo o organizacijah proizvajalcev in njihovih dejavnostih v sektorju oljčnega olja, govejega in telečjega mesa ter poljščin, kjer se je ponovno pokazalo, da so te organizacije in njihova združenja pomembna za boljši položaj primarnih proizvajalcev v živilski verigi in da pozitivno prispevajo k doseganju ciljev skupne kmetijske politike iz člena 39 PDEU; je seznanjen z ugotovitvami študije, da je nepriznanih organizacij proizvajalcev in njihovih združenj petkrat več kot uradno priznanih in da je odsotnost vladne podpore za ustanavljanje tovrstnih organizacij in združenj precejšen izziv; obžaluje, da organizacije proizvajalcev v vseh državah članicah niso enako razvite, in poziva, naj se odpravijo še preostale ovire za njihovo priznanje in se jim tako zajamči pravna varnost; zato poziva Komisijo, naj ozavešča o prednostih, ki jih priznanje organizacij proizvajalcev prinese po Uredbi (EU) št. 1308/2013[23] o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (uredba o enotni skupni ureditvi trgov), in spodbuja k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev, saj si kmetje tako lahko okrepijo položaj in se učinkovito pogajajo o cenah ter izravnajo neravnovesja moči v živilski verigi;

4. meni, da je pri sedanji reformi skupne kmetijske politike bistveno razjasniti določbe, ki v uredbi o enotni skupni ureditvi trgov urejajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja ter medpanožne organizacije, zlasti kar zadeva politiko konkurence, in se pri tem opreti na napredek, dosežen pri omnibusni uredbi, ter ravnati skladno s sodbo Sodišča v zadevi o endiviji in tako poskrbeti za večjo pravno varnost in izboljšati položaj kmetov v živilski verigi;

5. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje in razjasni področje uporabe člena 209 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov v zvezi z odstopanji od pravil konkurence za nekatere sporazume in prakse združenih kmetov, da bi jim zagotovila večjo jasnost in pravno varnost pri uporabi tega člena, Komisiji pa omogočila večjo prožnost pri izvajanju člena 209;

6. pozdravlja, da je Komisija naročila študijo o najboljših načinih za oblikovanje organizacij proizvajalcev ter za izvajanje in podpiranje njihovih dejavnosti, saj je s tem priznan prispevek teh organizacij in njihovih združenj h gospodarskemu, tehničnemu in socialnemu razvoju njihovih članov, pa tudi morebitni posredni učinki za nevčlanjene kmete in pozitivni dodatni učinki za druge udeležence v živilski verigi; poudarja, da je treba organizacijam proizvajalcev zagotoviti pravno varnost, predvsem pri merilih za priznanje in pri dejavnostih;

7. se zaveda, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo v verigi, saj imajo vlogo platforme za dialog, raziskave in razvoj, dobro prakso in preglednost trga;

8. poziva, naj se okrepi vloga medpanožnih organizacij, da se v živilski verigi vzpostavijo bolj uravnoteženi odnosi, in podpira razširitev klavzule o porazdelitvi vrednosti na vse gospodarske subjekte, ne le na prvega kupca, kar bi bilo skladno z osnutkom poročila o novi skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov v okviru prihodnje reforme skupne kmetijske politike, ki ga je aprila 2019 sprejel Odbor Parlamenta za kmetijstvo;

9. poziva, da bi v členu 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov omogočili izrecno in samodejno odstopanje od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, zato da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;

10. poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo začele hitro izvajati določbe člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov neravnovesja, zato da se bomo spoprijeli z resnim izkrivljanjem trga;

11. odobrava, da so se ukrepi za upravljanje ponudbe kakovostnih sirov in pršuta, ki so jih zahtevale organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije in skupine operaterjev, izkazali za uspešne; poziva, da bi razširili področje uporabe določb uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, ki dovoljujejo uvedbo pravil o nadzoru ponudbe, tako da bi zajele vse proizvode z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo, s čimer bi bolje uravnovesili ponudbo in povpraševanje;

12. poziva Komisijo, naj se vse ustrezne deležnike pritegne v dialog o delovanju verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter naj prilagodi politiko konkurence EU v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov v trgovinskem okolju;

13. pozdravlja, da je bila 17. aprila 2019 sprejeta Direktiva (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi[24], kar je pomemben prvi korak v smeri poštenega razmerja med gospodarskimi subjekti in za reševanje problema neenakomerno razporejene pogajalske moči v živilski verigi; poziva države članice, naj direktivo nemudoma prenesejo v svojo zakonodajo, Komisijo pa, naj pozorno spremlja napredek pri tem in naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami; spodbuja države članice, naj prepovedo še nadaljnje nepoštene prakse in postavijo visoke standarde;

14. obžaluje, da področje uporabe direktive o nepoštenih praksah v živilski verigi ne zajema vseh dobaviteljev, saj izključuje tiste, ki niso malo ali srednje podjetje, in da na seznamu prepovedanih praks na ravni EU ni navedena prodaja z izgubo;

15. ima pomisleke zaradi nevzdržnega pritiska za nižanje kmetijskih cen zaradi nesorazmerne moči predelovalcev ali kupcev, ki so nižje v verigi preskrbe s kmetijskimi proizvodi; spodbuja Komisijo, naj pregleda svoj pristop k ocenjevanju zlorabe prevladujočega položaja na trgu in vključi primere, kjer se povzroča nevzdržen pritisk za nižanje kmetijskih cen, ne glede na to, ali to vpliva na višje potrošniške cene; meni, da je v širšem interesu potrošnikov tudi njihova podpora poštenim dohodkom za kmete, da se jim zagotovi pošten delež vrednosti, ki se ustvarja v živilski verigi, ter bi tako začeli zagotavljati, da bo kmetijski sektor gospodarsko in okoljsko trajnosten;

16. poudarja, da je pomoč skupne kmetijske politike med drugim namenjena temu, da bi bile kmetije trajnostne in da bi kmete spodbujali k pridelavi kakovostne hrane po razumnih cenah; izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega razkoraka med proizvodno in prodajno ceno v živilskem sektorju; poziva Komisijo, naj opredeli in začne izvajati učinkovite tržne ukrepe, s katerimi bo to razhajanje zmanjšala in vzpostavila uravnovešeno in vzdržno razmerje med obema cenama;

17. se zaveda, da bi lahko združenja kupcev odigrala pomembno vlogo pri povečevanju ekonomske učinkovitosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi; poudarja pa, da zaradi sedanjega pomanjkanja informacij ni mogoče oceniti gospodarskih učinkov teh združenj na delovanje dobavne verige, zlasti učinkov morebitnih strateških povezav, ki bi lahko zmanjšale konkurenco in marže za naložbe in inovacije; poziva Komisijo, naj nadaljuje poglobljeno analizo o tem, kakšen obseg in učinek imajo združenja kupcev na gospodarsko delovanje verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, zlasti vpliv na kmete, male proizvajalce in dobavitelje ter mala in srednja podjetja;

18. pozdravlja, da je bila sprejeta Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev[25]; je seznanjen, da je Komisija začela uradno protimonopolno preiskavo, s katero namerava oceniti, kako Amazon uporablja občutljive podatke neodvisnih trgovcev na drobno in ali morda prihaja do zlorab v njegovi dvojni vlogi trgovca na drobno in trgovske platforme, in izraža pomislek, da se utegne podobno vzporedno dogajati tudi pri evropskih veletrgovskih platformah; poudarja, da bi lahko morebitno različno ali diskriminatorno obravnavanje lastne blagovne znamke in drugega maloprodajnega blaga izkrivljalo konkurenco na trgu in zmanjšalo inovacije in potrošniško izbiro med proizvodi; poudarja, da morajo Komisija in nacionalni organi za konkurenco dobro opravljati svojo vlogo in poskrbeti, da do tega ne bo prišlo;

19. pozdravlja, da je Komisija objavila poročilo o uporabi pravil konkurence v kmetijskem sektorju; ugotavlja, da velik del kršitev konkurenčnega prava v tem sektorju zakrivijo predelovalci kmetijskih proizvodov, medtem ko večina pritožb prihaja od kmetov; poziva k učinkovitemu nadzoru Komisije nad podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo hrane;

20. želi spomniti, da je prišlo do znatnega horizontalnega in vertikalnega prestrukturiranja, ki je privedlo do nadaljnjega konsolidiranja že tako koncentriranega sektorja semen, agrokemije, gnojil, živalske genetike in kmetijskih strojev ter predelave in maloprodaje; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju združitev v teh sektorjih upošteva tudi druge učinke, ne samo vpliv na potrošniške cene; poudarja, da je treba zaščititi interese kmetov in državljanov EU ter okolje, a da je treba tudi na ravni kmetij celovito in celostno ovrednotiti vpliv združitev in prevzemov med kmetijskimi dobavitelji, vključno s proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev;

21. ocenjuje za bistveno, da Komisija še naprej podrobno spremlja trg EU za pesticide, semena in sortne lastnosti ter spremlja vpliv digitalizacije na kmetijski sektor;

22. meni, da je treba pri dogovarjanju o cenah v pogodbah med proizvajalci in trgovci na drobno oziroma predelovalci v celoti upoštevati stroške proizvodnje, cene pa bi morale kmetom zagotavljati tudi pravično plačilo; poudarja, da je treba povečati preglednost trga, da bi prispevali k bolj poštenemu prenosu cen v vsej dobavni verigi; poziva Komisijo, naj izboljša podatke opazovalnic za trg o količinah, cenah in maržah, zlasti v sektorju ekološke pridelave; poziva jo, naj razvije kazalnike za proizvodne stroške in marže, ki se bodo lahko uporabljali kot reference v pogodbah, da bodo bolje upoštevani proizvodni stroški in plačila; poziva jo tudi, naj zagotovi jasne smernice o delitvi vrednosti v dobavni verigi, da bi omogočila prenos cen na taki ravni, da bo pravično do potrošnikov in proizvajalcev;

23. poziva Komisijo, naj oblikuje stalno informacijsko platformo na ravni EU o instrumentih za obvladovanje tveganja, da bi kmetom pomagala pri spoprijemanju z negotovimi podnebnimi razmerami, nestanovitnim trgom in drugimi tveganji, kjer si bodo lahko deležniki izmenjevali dobro prakso, kot je navedeno v njenem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva iz novembra 2017;

24. poudarja, da velike razlike pri neposrednih plačilih zavirajo trajnostne pobude kmetov v korist podnebnih sprememb in okolja in izkrivljajo konkurenco v EU; želi spomniti na zavezo Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013, da bodo bo leta 2013 plačila v vsej EU harmonizirana;

25. želi omeniti vse pogostejša protestna sporočila in note kmetov, ki opozarjajo na zaskrbljujoči kumulativni učinek prostotrgovinskih sporazumov na kmetijsko-živilski sektor EU; se sprašuje, ali sporazumi o prosti trgovini postavljajo agroživilske proizvajalce EU v slabši konkurenčni položaj zaradi razlik v socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardih ter standardih s področja dela in dobrobiti živali; zato poziva Komisijo, naj čim prej objavi najnovejše poročilo o kumulativnem učinku sedanjih in prihodnjih trgovinskih sporazumov ter naj se za kmetijske proizvode uporabljata načeli vzajemnosti in skladnosti, pri prihodnjih in sedanjih trgovinskih pogajanjih pa naj se uporabita tudi za zaščito ranljivih sektorjev, zato da bodo res izvedeni vsi potrebni inšpekcijski pregledi;

26. meni, da je treba javno povpraševanje po bolj trajnostnih živilskih sistemih obravnavati v politiki konkurence, zato da bi pri določanju cen hrane bolje upoštevali vrednost javnih dobrin, pa tudi socialne in okoljevarstvene pomisleke ter dobrobit živali; poziva Komisijo, naj proizvajalcem in nacionalnim organom za konkurenco pojasni, pod katerimi pogoji lahko gospodarski subjekti v isti panogi brez kršenja konkurenčnega prava sklepajo sporazume, s katerimi želijo izboljšati trajnost v živilski verigi, kajti s tem bi priznala prispevek sporazumov o trajnosti pri izboljševanju kmetijske proizvodnje in njihovo koristnost za potrošnike in vso družbo, še posebej v sklopu sedanjega pregleda uredbe o horizontalnih skupinskih izjemah in s tem povezanih smernic; meni, da so jasne smernice še posebej pomembne za kmetijski sektor, ker se spoprijema z okoljskimi izzivi in mora izpolnjevati merila trajnosti;

27. meni, da mora evropski zeleni dogovor zagotoviti skladnost politik s področja kmetijstva, podnebnih ukrepov, okolja in trgovine;

28. poudarja, da je treba v strategiji od kmetije do mize („od vil do vilic“) in konkurenčnem pravu EU priznati, da so primarni proizvajalci pomembni za oskrbo z visokokakovostno hrano in zagotavljanje javnega dobrega v družbi, za kar trenutno niso zadostno plačani, zato si je treba prizadevati za trajnost v vsej živilski verigi; se zaveda, da bi bil za strategijo od kmetije do mize potreben usklajen pristop za vse politike EU, zato da bi obvarovali pošteno konkurenco in vsem podjetjem zagotovili enake konkurenčne pogoje, seveda pa je treba upoštevati, da na delovanje in trajnost živilske verige in na prehransko varnost vplivajo tudi podnebne spremembe;

29. pozdravlja, da se ravno preverja ustreznost svežnja za posodobitev področja državnih pomoči iz leta 2012 ter revidira uredba o skupinskih izjemah za kmetijstvo in smernice Evropske unije za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki bodo prenehale veljati 31. decembra 2020;

30. meni, da je javno financiranje bistveno za vzpostavitev širokopasovnih omrežij na podeželju in oddaljenih območjih; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira nosilce odločanja v javnem sektorju, da bi bolje preučili možnosti za javno podporo na podlagi smernic EU za uporabo pravil o državni pomoči pri hitrem uvajanju širokopasovnih omrežij, zato da bi se čim hitreje in čim lažje uvedla širokopasovna infrastruktura ter bi poskrbeli, da podeželska območja ne bodo prezrta;

31. poziva Komisijo, naj iz pravil o državni pomoči izvzame izrecne davčne določbe za kmetijski sektor, ki so jih države članice uvedle kot spodbudo kmetom za prostovoljno previdnostno varčevanje, da se bodo lažje spopadali z vse večjimi podnebnimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami;

32. pozdravlja, da je končan pregled kmetijske uredbe de minimis; poudarja, da bo povečanje najvišjega zneska pomoči za eno samo podjetje in zvišanje nacionalne zgornje meje, skupaj z uporabo sektorske zgornje meje, pomagalo kmetom pri spopadanju s podnebnimi izzivi, obenem pa preprečilo izkrivljanje trga;

33. pozdravlja predlagano uredbo o programu za enotni trg, natančneje o ukrepih v živilski verigi, ki jih naj bi jih predlagani program podprl, na primer o veterinarskih in fitosanitarnih ukrepih za reševanje kriz v zvezi z zdravjem živali in rastlin; poziva Svet in Parlament, naj hitro zaključita pogajanja in sprejmeta uredbo;

34. poudarja, da je treba pravočasno odločiti o obeh predlogih Komisije o prehodnih predpisih, da ne bi povzročali zamud in zapletov, ki bi lahko privedli do nestabilnosti na trgu;

35. meni, da je bistveno, da se v okviru generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo ohranijo vse pristojnosti v zvezi z izvajanjem členov 209 in 210 uredbe o enotni skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov in v zvezi z državno pomočjo za spodbujanje razvoja kmetijstva in gozdarstva ter podeželja, s čimer se zagotavlja strokovno znanje, ki je zaradi posebne narave teh področij potrebno za obravnavanje in usklajevanje, in tudi popolna skladnost s cilji in pomočjo, predvideno v skupni kmetijski politiki.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.1.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Sheila Ritchie, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Franc Bogovič, Balázs Hidvéghi, Pär Holmgren, Peter Jahr, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Zbigniew Kuźmiuk, Ivan Vilibor Sinčić, Massimiliano Smeriglio

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

45

+

ECR

Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

ID

Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas

NI

Dino Giarrusso

PPE

Álvaro Amaro, Franc Bogovič, Daniel Buda, Herbert Dorfmann, Balázs Hidvéghi, Peter Jahr, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marlene Mortler, Anne Sander, Simone Schmiedtbauer, Juan Ignacio Zoido Álvarez

RENEW

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Sheila Ritchie

S&D

Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Juozas Olekas, Massimiliano Smeriglio

VERTS/ALE

Benoît Biteau, Martin Häusling, Pär Holmgren, Bronis Ropė, Sarah Wiener

 

0

-

 

 

 

0

0

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

PISMO ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV

Irene Tinagli

predsednica

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

SPINELLI 15G306

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2019</Titre> <DocRef>(2019/2131(INI))</DocRef>

Spoštovana gospa predsednica!

Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov je bilo v postopku iz naslova naloženo, da pripravi mnenje in ga v obliki pisma predloži vašemu odboru.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je zadevo obravnaval na seji 23. januarja 2020. Na tej seji[26] se je soglasno se je odločil, da Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor pozove, naj svojemu poročilu priloži pobude, navedene v nadaljevanju.

Odbor želi izraziti tudi veliko zaskrbljenost v zvezi s poročilom odbora ECON, in sicer z odstavkom 14, v katerem se predlaga ustanovitev evropskega organa za varstvo potrošnikov. S predlogom spremembe št. 199, ki je bil vložen v odboru ECON, se dodaja, da bi moral ta organ vključevati „mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov“.

Odbor IMCO želi opozoriti, da je varstvo potrošnikov v splošnem v njegovi izključni pristojnosti in da kot tako ne bi smelo biti vključeno v poročilo odbora ECON, ki bi moral obravnavati zadeve, ki so v njegovi izključni pristojnosti. V zvezi s tem želim spomniti, da je bil dosje o uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (Uredba (EU) 2017/2394) v pristojnosti odbora IMCO, odbor ECON pa pri tem postopku ni sodeloval. Poleg tega zadeva tudi ne sodi v okvir letnega poročila o politiki konkurence, na katerem temelji sedanji postopek. Zato vas pozivam, da odstavek 14 osnutka poročila in vse predloge sprememb, vezane nanj, vključno s predlogom spremembe št. 199, razglasite za nedopustne.

Zahvaljujem se vam za pozornost in se zanašam na vaše razumevanje in sodelovanje pri tem pomembnem vidiku.

S spoštovanjem,

Petra De Sutter, dr. med.
predsednica

 

 

 

 

 

 

 

 

V vednost: – Antonio TAJANI, predsednik konference predsednikov odborov


POBUDE

I. Notranji trg

 

1. želi spomniti, da ima politika konkurence ključno vlogo na notranjem trgu in da temeljni cilji konkurenčnega prava, kot so preprečevanje izkrivljanja konkurence, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse udeležence na podlagi sposobnosti, spodbujanje rasti inovativnih podjetij, visoka raven blaginje potrošnikov ter možnost potrošnikov, da izbirajo med različnimi dobavitelji, da bi dobili najboljše in najbolj stroškovno učinkovite ponudbe, ostajajo neločljivo povezani z dokončnim oblikovanjem notranjega trga; meni, da bi lahko imela mala in srednja podjetja korist od stroge uporabe predpisov o konkurenci, zlasti v digitalnem okolju;

 

2. pozdravlja stalno preverjanje ustreznosti, ki ga izvaja Komisija, in prihodnji celostni pregled smernic Komisije glede konkurenčnega prava in politike konkurence, kot ga je napovedala nova komisarka na njeni predstavitvi ob potrditvi; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje izid tekoče revizije vertikalne uredbe o skupinskih izjemah in z njo povezanih smernic, ki naj bi bila kočana do leta 2022; poziva Komisijo, naj okrepi in pospeši izvrševanje pravil konkurence v zvezi s hitro razvijajočimi se trgi; poudarja, da morajo biti politika konkurence ter z njo povezane odločitve Komisije in držav članic popolnoma neodvisne od drugih politik in odločanja; poudarja, da takšna neodvisnost daje težo in vrednost odločitvam o konkurenci ter zagotavlja, da jih podjetja in vlade spoštujejo; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v preteklosti pri zakonodajnih dosjejih o politiki konkurence uporabila člena 103 in 114 PDEU, ter poziva k sistemski uporabi rednega zakonodajnega postopka za prihodnje zakonodajne predloge, povezane s konkurenco;

 

3. ugotavlja, da je v vse bolj globaliziranem gospodarstvu pomembno priznati, da lahko podjetja iz tretjih držav, ki prejemajo državno financiranje v obliki državne pomoči ali subvencij, izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi zagotovila pravičen dostop do trgov;

 

4. vendar poudarja, da se odločitve o politiki konkurence ne bi smele uporabljati kot zaščitniški ukrepi ali necarinske ovire za trgovino ter da bi morali z njimi med drugim zagotavljati sorazmernost in dolžno postopanje ter analizirati posamezne primere konkurence na enotnem trgu, pri tem pa iskati rešitve za nedelovanje trga;

 

5. poudarja, da je storitveni sektor sicer največji del gospodarstva EU, vendar dodaten razvoj storitev na notranjem trgu ovira nova in obstoječa nacionalna zakonodaja, ki omejuje tako konkurenco med podjetji kot izbiro za potrošnike; obžaluje, da so nekateri lokalni regulativni standardi še vedno usmerjeni v zaščito svojih trgov pred pošteno konkurenco;

 

6. želi spomniti, da je treba za učinkovit boj proti protikonkurenčnim praksam upoštevati vse vidike nelojalne konkurence;

 

II. Enotni digitalni trg

 

7. poudarja, kako pomembno je, da Komisija in organi za konkurenco v državah članicah držijo korak z novimi izzivi digitalne dobe, ko gre za prednostne naloge pri izvrševanju, zmogljivosti za izvrševanje ter ocenjevanje škode za potrošnike;

 

8. pozdravlja dejstvo, da Komisija preiskuje nekatere protikonkurenčne prakse podjetij, ki delujejo na digitalnih trgih; spodbuja Komisijo, naj karseda hitro zaključi tekoče postopke in si prizadeva za politiko proaktivnega in učinkovitega izvrševanja pravil o konkurenci, da bi se lahko uspešno borila proti zlorabi prevladujočih položajev in s tem spodbudila inovacije in inovativne poslovne modele ter da bi potrošnikom omogočila izkoriščanje vseh možnosti, ki jih omogoča v celoti delujoč enotni digitalni trg;

 

9. ugotavlja, da gre pri enotnem digitalnem trgu in načinu, kako digitalizacija vpliva na konkurenco, za neločljivo povezano dopolnjevanje med ureditvijo trga in politiko konkurence, kot je poudarjeno v poročilu posebnih svetovalcev Komisije z naslovom Competition policy for the digital era (Politika konkurence za digitalno dobo), v skladu s katerim lahko primarna zakonodaja Unije, kot je določena v členih od 101 do 109 PDEU, deluje kot učinkovit „temeljni sistem“ za izvajanje ciljno usmerjene zakonodaje za boj proti praksam, ki izkrivljajo konkurenco na digitalnih trgih, in sicer na podlagi temeljite analize posameznih trgov in primerov nedelovanja trga;

 

10. želi spomniti, da je bila ureditev digitalnih trgov v osmem zakonodajnem obdobju osrednje delo odbora IMCO; pri tem poudarja, da je pomembno temeljito pregledati direktivo o elektronskem poslovanju, zlasti ob upoštevanju zaveze Komisije, da bo predlagala akt o digitalnih storitvah;

 

Podatki

 

11. želi spomniti na osrednjo vlogo podatkov v svetovnem digitalnem gospodarstvu; opozarja, da se na digitalnem trgu pojavljajo akterji, ki imajo pod nadzorom vse večje količine podatkov; poudarja, da je primerljivost podatkov bistven element realnega gospodarstva kot vir znatne gospodarske moči in kot finančni vzvod; poziva Komisijo, naj se bori proti neupravičenim praksam na trgu in nacionalnim regulativnim oviram, ki povzročajo monopolizacijo zbiranja podatkov ter omejujejo pretok podatkov in dostop do njih; poziva Komisijo, naj podpira odprte podatke in pravičen dostop do podatkov za vsa podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, da bi spodbujala konkurenčno digitalno okolje, v katerem bodo nastajale inovacije, izdelki višje kakovosti in boljše storitve za potrošnike;

 

Platforme

 

12. opozarja, da spletne platforme milijonom podjetij, tudi mnogim evropskim malim in srednjim podjetjem, omogočajo, da izkoristijo prednosti elektronskega poslovanja; meni, da je treba za vzpostavitev pravičnih konkurenčnih pogojev izvajati regulativno politiko, ki vključuje predloge za ciljno usmerjeno sektorsko zakonodajo, da bi odpravili neravnovesja, ki akterjem na trgu omogočajo zlorabo položaja, hkrati pa bi zaščitili evropske vrednote; v zvezi s tem poudarja, da morajo nove regulativne obveznosti za platforme upoštevati načelo sorazmernosti in da podjetjem ne smejo nalagati neupravičenih regulativnih bremen, ki bi lahko zavirala inovacije in konkurenco;

 

13. poudarja, da je pomembno nadaljevati regulativno razpravo o ustreznih mehanizmih za ohranjanje celovitosti evropskega trga glede na to, da majhno število spletnih platform na podlagi mrežnih učinkov in sistema, v katerem zmagovalec uživa vse koristi, dosega prevladujoče položaje; je zaskrbljen, ker se zaradi sedanjih vrzeli v zakonodaji na takšne platforme vse pogosteje prenašajo pooblastila za določanje pravil; poziva Komisijo, naj uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo, za boj proti novim vrstam protikonkurenčnega ravnanja, ki jih izvajajo platforme s prevladujočim položajem, kot je nepoštena prednostna obravnava lastne platforme, ter naj zagotovi, da vsi udeleženci na trgu upoštevajo uredbo o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (2019/1150); nasprotuje negativnim učinkom vezanosti na ponudnika, ki jih imajo take protikonkurenčne prakse na izbiro za potrošnike in dostop do trga;

 

Pravna sredstva

 

14. pozdravlja dejstvo, da je Komisija nedavno uporabila začasne ukrepe v sektorju mikroelektronike; vendar obžaluje, da Komisija začasnih ukrepov ni pripravljena uporabiti v digitalnem sektorju, ter jo poziva, naj oceni svojo uporabo začasnih ukrepov ter drugih strukturnih in ravnalnih ukrepov poleg denarnih kazni, ko ocenjuje, ali lahko operaterji preprečijo vstop na trg, omejijo izbiro za potrošnike in informacijske tokove ter manipulirajo z vedenjem potrošnikov, da bi preprečila izkrivljanje konkurence, ki bi lahko škodovalo evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, in povzročilo škodo potrošnikom;

 

Geografsko blokiranje

 

15. poziva Komisijo, naj po sprejetju uredbe o geografskem blokiranju ((EU) 2018/302) še naprej dejavno spremlja vsa morebitna vprašanja konkurence, povezana z neupravičenim geografskim blokiranjem in drugimi omejitvami spletne prodaje; spodbuja Komisijo, naj s harmoniziranimi pravili za varstvo potrošnikov izvaja ambiciozno vizijo za boj proti spletni diskriminaciji potrošnikov; poziva Komisijo, naj pri pregledu uredbe o geografskem blokiranju, ki je predviden za marec 2020, ubere v prihodnost usmerjen in potrošnikom prijazen pristop;

 

III. Blaginja potrošnikov

 

16. z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija pri praksah izvrševanja, ki so osredotočene na blaginjo potrošnikov in preprečevanje škode za potrošnike, kot bistven vidik politike konkurence uporablja pristop, ki temelji na učinkih; pozdravlja razširjeno razlago pojmov koristi in škode za potrošnika, zlasti na digitalnih trgih, ter nov pristop k obravnavanju varstva podatkov kot merila kakovosti pri ocenjevanju učinkov združitev na blaginjo potrošnikov; ugotavlja, da združitve niso same po sebi negativne za potrošnike in lahko vodijo k inovacijam in boljšim proizvodom, da pa mora biti blaginja potrošnikov odločilnega pomena;

 

17. zato poudarja, da mora varstvo potrošnikov ostati osrednji politični cilj tako sedanjih praks izvrševanja kot morebitne prihodnje sektorske zakonodaje, zlasti v digitalnem sektorju; pozdravlja ugotovitev v poročilu posebnih svetovalcev, da je treba standard blaginje potrošnikov prilagoditi digitalni dobi, in sicer v smislu potrebnih standardov za dokazovanje pri ocenjevanju agresivnih strategij, ki jih uporabljajo platforme s prevladujočim položajem, ko želijo zmanjšati pritisk konkurence, ne da bi pri tem ustrezno prispevale k blaginji potrošnikov; želi spomniti, da mora poštena konkurenca konec koncev zagotoviti visoko raven izbire in varstva potrošnikov.

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.2.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

5

18

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carmen Avram, Gunnar Beck, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Frances Fitzgerald, Luis Garicano, Sven Giegold, Claude Gruffat, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Siegfried Mureşan, Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Stéphanie Yon-Courtin

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Karima Delli, Niels Fuglsang, Maximilian Krah, Andreas Schwab, Stéphane Séjourné, Jessica Stegrud, Antonio Tajani

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Bloss, Łukasz Kohut, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

28

+

ID

Francesca Donato, Herve Juvin, Antonio Maria Rinaldi

RENEW

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Luis Garicano, Ondřej Kovařík, Stéphane Séjourné, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Carmen Avram, Jonás Fernández, Giuseppe Ferrandino, Niels Fuglsang, Eero Heinäluoma, Łukasz Kohut, Aurore Lalucq, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang

VERTS/ALE

Michael Bloss, Karima Delli, Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts

 

5

-

ECR

Derk Jan Eppink, Jessica Stegrud

ID

Gunnar Beck, Maximilian Krah

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

 

18

0

GUE/NGL

Manon Aubry, Martin Schirdewan

NI

Piernicola Pedicini

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Markus Ferber, Frances Fitzgerald, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Andreas Schwab, Ralf Seekatz, Antonio Tajani

RENEW

Billy Kelleher

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0062.

[2] UL L 11, 14.1.2019, str. 3.

[3] UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

[4] UL C 372, 9.12.1997, str.5.

[6] UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

[7] UL L 11, 14.1.2019, str.3.

[8] UL C 289, 9.8.2016, str.65.

[9] UL C 267, 22.10.2008, str.1.

[10] UL L 283, 31.10.2003, str.51.

[11] UL L 173, 12.6.2014, str. 190.

[12] UL C 216, 30.7.2013, str. 1.

[14] UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

[15] UL L 352, 24.12.2013, str.1.

[16] UL C 213, 8.9.2009, str. 9.

[17] UL L 111, 25.4.2019, str. 59.

[18] UL L 187 26.6.2014, str. 1.

[19] UL L 349, 5.12.2014, str. 1.

[21] Sodba Sodišča z dne 14. novembra 2017 v zadevi President de l’Autorité de la concurrence proti Association des producteurs vendeurs d’endives in drugim.

[22] UL L 350, 29.12.2017, str. 15.

[23] UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

[24] UL L 111, 25.4.2019, str. 59.

[25] UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

[26] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Petra De Sutter (predsednica, pripravljavka mnenja), Pierre Karleskind (podpredsednik), Maria Grapini (podpredsednica), Róża Thun und Hohenstein (podpredsednica), Maria Manuel Leitão Marques (podpredsednica), Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek, Marco Zullo, Pablo Arias Echeverría, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Dan-Ştefan Motreanu, Kris Peeters, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Edina Tóth, Marion Walsmann, Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Dinesh Dhamija, Svenja Hahn, Morten Løkkegaard, Anne-Sophie Pelletier, Martin Schirdewan, Alessandra Basso, Lars Patrick Berg, Hynek Blaško, Virginie Joron, Alex Agius Saliba, Brando Benifei, Biljana Borzan, Evelyne Gebhardt, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Christel Schaldemose, Rasmus Andresen, Anna Cavazzini, Alexandra Geese, Marcel Kolaja.

Zadnja posodobitev: 6. marec 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov