POROČILO o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020
28.2.2020 - (2019/2212(INI))
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Klára Dobrev
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2019 o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 (COM(2019)0650),
– ob upoštevanju predloga skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 17. decembra 2019 k sporočilu o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 (COM(2019)0653),
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 17. decembra 2019 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2018)0652),
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2019 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2020 (COM(2019)0651),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2019 o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020: celovita ocena (COM(2019)0900),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/1181 z dne 8. julija 2019 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019[3],
– ob upoštevanju političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo v obdobju 2019–2024: Bolj ambiciozna Unija, ki jih je predstavila predsednica Komisije Ursula von der Leyen,
– ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so jih svetovni voditelji sprejeli septembra 2015 ter ki jih je Svet potrdil in se zavzel za njihovo uresničevanje,
– ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Evropski svet, Parlament in Komisija,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[4],
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. novembra 2019 z naslovom Labour Market and Wage Developments in Europe – Annual review 2019 (Razvoj trga dela in plač v Evropi – letni pregled za leto 2019),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. oktobra 2019 o ekonomiji blaginje[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti[6],
– ob upoštevanju sporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z dne 15. junija 2018 z naslovom A Broken Social Elevator? How to Promote Social Mobility (Pokvarjeno socialno dvigalo? Kako spodbujati socialno mobilnost),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu[8],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[11],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 o digitalnem razkoraku med spoloma[12],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov[13],
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite[14],
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno[15],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),
– ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 8. junija 2010 o Enakosti in zdravju v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja
– ob upoštevanju pobude OECD in Komisije v zvezi s ciklom o zdravstvenem stanju v EU,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o možnostih za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev[16],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020[17],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083) ter delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih sporočilu, o naložbah v zdravje (SWD(2013)0043) in dolgotrajni oskrbi v starajočih se družbah – izzivi in možnosti politike (SWD(2013)0041),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 4. septembra 2013 o poročilu o neenakostih v zdravju v Evropski uniji (SWD(2013)0328),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2014 o učinkovitih, dostopnih in prožnih zdravstvenih sistemih (COM(2014)0215),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2014 o gospodarski krizi in zdravstvenem varstvu[18],
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov z dne 3. septembra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije Odboru z dne 5. junija 2014 o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidk[19],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (COM(2020)0014),
– ob upoštevanju svežnja o krožnem gospodarstvu (direktive (EU) 2018/849[20], (EU) 2018/850[21], (EU) 2018/851[22] in (EU) 2018/852[23]),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[24],
– ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2020,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,
– ob upoštevanju stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0025/2020),
A. ker je stopnja zaposlenosti oseb, starih od 20 do 64 let, v drugi četrtini leta 2019 dosegla 73,9 % v EU in 72,7 % v euroobmočju; ker je bilo v tretjem četrtletju 2019 v EU zaposlenih 241,9 milijona ljudi, kar je najvišja doslej dosežena raven; ker je visoka udeležba na trgu dela temeljni pogoj za socialno Evropo; ker bi se lahko stopnja zaposlenosti približala cilju strategije Evropa 2020, vendar ga verjetno ne bo dosegla; ker je skupno število delovnih ur doseglo raven iz leta 2008; ker je stopnja zaposlenosti ranljivih skupin, kot so invalidi (50,6 % v letu 2017), brezdomci in Romi (43 %), bistveno nižja;
B. ker se je stopnja zaposlenosti starejših delavcev (starih od 55 do 64 let) v letu 2018 povečala na 58,7 %; ker so starejši delavci še naprej glavno gonilo rasti zaposlovanja; ker je pomanjkanje ustreznih storitev oskrbe, denimo oskrbe otrok in starejših) ovira, ki starejšim delavcem, zlasti ženskam, preprečuje dostop do trga dela;
C. ker višjo stopnjo zaposlovanja spremlja povečanje zaposlovanja v atipičnih in neformalnih oblikah zaposlitev, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; ker prekarni delavci običajno ne morejo uveljavljati svojih pravic, nimajo varnosti zaposlitve in socialne varnosti oziroma sta ti zelo omejeni, se soočajo z večjimi tveganji za zdravje in varnost ter prejemajo dohodke, ki jim ne omogočajo dostojnega življenja; ker je delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom še vedno nad ravnjo iz leta 2008; ker je delež delavcev z neprostovoljnim krajšim delovnim časom še vedno zelo visok; ker je delež zaposlenih za določen čas še vedno visok;
D. ker se je stopnja zaposlenosti mladih sicer povečala, vendar je še vedno pod ravnjo pred krizo; ker obstajajo velika nihanja v stopnji brezposelnosti mladih med državami članicami in znotraj posameznih držav članic;
E. ker se je brezposelnost v tretji četrtini leta 2019 zmanjšala na 6,3 % v EU in 7,5 % v euroobmočju; ker pa v nekaterih državah članicah in regijah ostaja visoka; ker je dolgotrajna brezposelnost še naprej visoka v polovici držav članic;
F. ker sta pomanjkanje delovne sile in beg možganov v nekaterih državah članicah dosegla kritično raven in ovirata nadaljnjo gospodarsko rast; ker bodo v prihodnjem svetu dela potrebne rešitve po meri, ki bodo ustrezale različnim trgom in tradicijam, obenem pa zaščitile mobilne delavce;
G. ker je socialni dialog osrednji element evropskega socialnega modela in je bistvenega pomena pri iskanju rešitev po meri za trg dela; ker obstaja jasna pozitivna korelacija med socialnim dialogom ter konkurenčnostjo in učinkovitostjo industrije; ker socialni dialog zahteva močne in reprezentativne socialne partnerje; ker se je socialni dialog oslabil, obseg kolektivnih pogajanj pa se je po vsej Evropi zmanjšal, pri čemer so med državami članicami velike razlike; ker je delež zaposlenih v državah članicah, za katere je veljala kakršna koli oblika kolektivne pogodbe o plačah, v letu 2016 segal od 98 % do 7,1 %; ker neustrezen civilni dialog zaostruje vrzel med državljani in institucijami;
H. ker je dohodkovna neenakost še naprej velika; ker se številne države članice soočajo s stagnacijo plač; ker je gospodarska kriza privedla do povečanega števila zaposlenih z nizkimi dohodki; ker konkurenca na področju davkov in stroškov dela škoduje enotnemu trgu povezanosti med državami članicami; ker visoka obdavčitev oseb z nizkimi dohodki povečuje neenakost; ker je medgeneracijska socialna mobilnost v večini držav članic omejena; ker so po ocenah OECD celo v najuspešnejših državah potrebne dve do tri generacije, da se lahko ljudje iz družin z nizkimi dohodki približajo povprečnim dohodkom v državi;
I. ker je več kot petina prebivalcev EU izpostavljena revščini in socialni izključenosti; ker krovni cilj strategije Evropa 2020, da se število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjša za 20 milijonov, še ni dosegljiv; ker je leta 2018 9,5 % delavcev živelo v gospodinjstvih, ki jim grozi revščina; ker so otroci še naprej izpostavljeni visokemu tveganju revščine ali socialne izključenosti, saj je njihov delež leta 2018 znašal 24,3 %, nekatere države članice pa so zabeležile celo zaskrbljujoče stopnje nad 30 %; ker je tveganje revščine zaposlenih še vedno veliko; ker 6 % prebivalstva EU živi v hudem materialnem pomanjkanju;
J. ker je leta 2017 vsak deseti prebivalec EU živel v podstandardnih stanovanjih, pri čemer je najmanj 40 % dohodka gospodinjstva porabil za stanovanje; ker ima vsak deseti prebivalec EU previsoke stanovanjske stroške, predvsem gospodinjstva z nizkimi dohodki in ljudje, ki živijo v mestih; ker lahko boj proti podnebnim spremembam dodatno vpliva na stanovanjske stroške; ker je pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj resen in vse večji problem, ki vse več ljudi potiska v negotovost v zvezi s stanovanjskim vprašanjem in brezdomstvo;
K. ker se je brezdomstvo v zadnjih desetih letih povečalo v večini držav članic, revna gospodinjstva pa so vse bolj preobremenjena zaradi naraščajočih stanovanjskih stroškov; ker sta nastanitev in pomoč za brezdomstvo ena od prednostnih nalog evropskega stebra socialnih pravic; ker je brezdomstvo velik zdravstveni problem, saj je pričakovana življenjska doba brezdomcev bistveno nižja kot pri drugih prebivalcih;
L. ker zgodnje opuščanje šolanja in slabi učni rezultati ovirajo zaposlovanje in gospodarsko rast ter so tesno povezani z revščino, socialno izključenostjo in segregacijo; ker bi morali izobraževalni sistemi ustrezno podpirati socialno mobilnost; ker je stopnja izobraževanja odraslih v EU v letu 2018 dosegla 11,1 %, kar močno zaostaja za ciljem 15 % iz strategije do leta 2020, stopnja za Rome pa je s 70 % bistveno višja kot za druge kategorije učencev;
M. ker lahko tehnologija in inovacije prinesejo nove priložnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest; ker so v digitalni dobi digitalne spretnosti bistvene, pa vendar več kot 40 % odraslih v EU nima osnovnih tovrstnih spretnosti; ker se lahko z digitalizacijo zmanjšajo socialne neenakosti, vendar je treba obenem sprejeti ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje digitalne izključenosti in prekarnih oblik zaposlitve;
N. ker so zato mala in srednja podjetja, ki predstavljajo več kot 90 % vseh podjetij v Evropi, pomembna za trajnosten razvoj, vključujočo rast in ustvarjanje delovnih mest; ker bi morala Komisija podpirati razvoj podjetij ter se osredotočiti na mala in srednja podjetja;
O. ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v členih 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji; ker člena 8 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člen 23 Listine o temeljnih pravicah jasno določajo, da je EU zavezana vključevanju načela enakosti spolov v vse svoje politike in dejavnosti;
P. ker so spodbujanje enakosti spolov, izboljšanje zaposlitvenih možnosti za ženske, zagotavljanje enakega plačila, omogočanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu bistvenega pomena za gospodarsko rast, produktivnost, dolgoročno fiskalno vzdržnost in socialno stabilnost EU;
Q. ker je zastopanost žensk v dobro plačanih sektorjih in na vodilnih položajih premajhna in ker so na trgu dela EU še vedno razlike med spoloma, kot so razlike v zaposlenosti med spoloma (11,5 %), razlike v plačilu med spoloma (16 %) in razlike v pokojninah med spoloma (35,7 %), zaradi česar se lahko ženske znajdejo v ranljivem ali negotovem položaju; ker so razlike v plačah in pokojninah med spoloma višje za priseljenke in pripadnice etničnih manjšin; ker so za odpravo razlik v plačah in pokojninah med spoloma potrebna velika prizadevanja;
R. ker do teh razlik prihaja tudi zaradi nesorazmerne delitve odgovornosti za oskrbo, omejenega dostopa do storitev oskrbe za otroke in starejše ter posledične odsotnosti s trga dela; ker je samo 30 % otrok, mlajših od treh let, vključenih v otroško varstvo; ker se kakovost storitev oskrbe in dostop do njih med državami članicami močno razlikuje;
S. ker evropski steber socialnih pravic določa enako obravnavo in enake možnosti za moške in ženske, enako plačilo za delo enake vrednosti in dostop do cenovno dostopnih kakovostnih storitev oskrbe; ker bi bilo treba načela evropskega stebra socialnih pravic spremljati v okviru evropskega semestra;
T. ker so ženske premalo zastopane v izobraževanju in poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ker je večja udeležba žensk v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bistvena za zmanjšanje razlik med spoloma v poklicih na teh področjih;
U. ker člen 168 PDEU določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi; ker 20 načel evropskega stebra socialnih pravic vključuje zdravo, varno in ustrezno prilagojeno delovno okolje ter zdravstveno varstvo;
V. ker je eden od glavnih ciljev evropskega zelenega dogovora zaščititi zdravje in blaginjo ljudi pred okoljskimi tveganji in vplivi; ker je univerzalno zdravstveno varstvo bistveno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;
W. ker je zdravje naložba v človeški kapital ter v socialni in gospodarski razvoj in je tudi ključni dejavnik osebne blaginje; ker so v EU še vedno precejšnje neenakosti na področju zdravja, ki so tesno povezane z razlikami v dohodkih in bogastvu, revščino in socialno izključenostjo, vplivajo na pričakovano življenjsko dobo in omejujejo možnosti za polno vključevanje v družbo;
X. ker je leta 2019 16 držav članic prejelo priporočila za posamezne države o nacionalnih zdravstvenih sistemih;
Y. ker naj bi se koeficient starostne odvisnosti starejših v naslednjih desetletjih v EU znatno povečal; ker je za zagotovitev vključujoče rasti v vse starejših in vse bolj raznolikih družbah potreben celovit pristop, ki bo temeljil na kombinaciji političnih rešitev na področju pokojnin, socialne varnosti, dolgoročne oskrbe, zdravstvenih sistemov, socialne vključenosti in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
Z. ker v EU živi 80 milijonov invalidov; ker je izvajanje ukrepov za zagotavljanje dostopnosti invalidom še vedno nezadostno; ker je stopnja zaposlenosti invalidov leta 2017 znašala 50,6 % v primerjavi s skupno stopnjo zaposlenosti 74,8 %; ker so invalidi bolj izpostavljeni revščini zaposlenih;
AA. ker se je kohezijska politika kot glavna naložbena politika EU za družbeni, gospodarski in teritorialni razvoj izkazala za učinkovito pri zmanjševanju neenakosti in regionalnih razlik, zlasti v najrevnejših regijah;
AB. ker so sistemi socialne zaščite in politike trga dela globoko zakoreninjeni v nacionalnih tradicijah in med državami članicami obstajajo velike razlike, ki bi jih bilo treba ohraniti v prizadevanjih za doseganje skupnih socialnih ciljev v okviru evropskega semestra; ker se vprašanja, ki nimajo nadnacionalne razsežnosti, rešujejo na nacionalni ravni v skladu s primarnima pogodbama in načelom subsidiarnosti;
AC. ker bo pri prehodu na zeleno gospodarstvo in digitalizaciji gospodarstva prišlo do precejšnje gospodarske diverzifikacije ter preoblikovanja poslovnih modelov in oblikovanja politik; ker se bodo s tem odprle nove priložnosti, obenem pa bo v številnih regijah in industrijskih panogah prišlo tudi do večjih družbeno-gospodarskih izzivov; ker mora EU sprejeti skupno strategijo za spremljanje delavcev in podjetij, s čimer bi zagotovila, da nihče ne bo zapostavljen;
AD. ker rast produktivnosti v EU ostaja veliko nižja kot pri drugih svetovnih konkurentih; ker je izboljšanje produktivnosti ključnega pomena za boljše dobro počutje; ker je treba podpreti reforme, ki lahko vodijo k večji produktivnosti, vključno z zmanjšanjem nepotrebnih upravnih bremen, saj spodbujajo ustvarjanje pravičnih delovnih mest, trajnostno rast in socialno zaščito;
AE. ker so zdrave javne finance izrednega pomena; ker so morale države, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela, tudi najbolj zmanjšati javne izdatke, ki bi lahko potencialno spodbudili rast; ker socialni rezi škodljivo vplivajo na ranljive ljudi in ovirajo zaposlovanje, potrošništvo ter trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, med drugim z omejevanjem dostopa do osnovnih storitev (zdravstvo, stanovanja, izobrazba);
AF. ker lahko poštene plače, trdni sistemi kolektivnih pogajanj, demokracija na delovnem mestu, preglednost plač, predvidljive delovne ure, ustrezna socialna zaščita in davčne ugodnosti zmanjšajo neenakosti in ustvarjajo povpraševanje;
1. pozdravlja letno strategijo za trajnostno rast za leto 2020 in cilj Komisije, da sedanji pristop evropskega semestra dopolni z vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja in ciljev evropskega zelenega dogovora; poudarja, da bo morala nova strategija EU za rast prispevati k ustvarjanju kakovostnih trajnih delovnih mest ter krepitvi konkurenčnosti, inovacij in produktivnosti ter čim bolj povečati koristi za zdravje, kakovost življenja in odpornost ob prehodu na krožno in ogljično nevtralno gospodarstvo; znova poudarja, da morajo biti trajnostnost, socialno vključevanje in blaginja ljudi v središču oblikovanja gospodarske politike EU, s čimer bi zagotovili, da se bodo socialni, okoljski in gospodarski cilji obravnavali enako;
2. poziva Komisijo, naj opredeli posebne cilje EU in glavne kazalnike v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, ki bodo odražali dejansko stanje in izzive, s katerimi se sooča EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev, da bi lahko merili učinkovitost političnih odločitev ter zagotovili boljše ciljno usmerjanje financiranja ter ustrezno in skladno nadaljnje ukrepanje v skladu s strategijo Evropa 2020;
3. pozdravlja vključitev evropskega stebra socialnih pravic v letno strategijo za trajnostno rast za leto 2020; poziva, da je treba poskrbeti za poštenost in da morajo socialne pravice v novem gospodarskem modelu postati enakovredne okoljski trajnosti in makroekonomski stabilnosti; poudarja osrednjo vlogo pregleda socialnih kazalnikov v evropskem semestru; poziva Komisijo, naj nadgradi obstoječe kazalnike, pregled socialnih kazalnikov pa okrepi, tako da vključi dodatne kazalnike in jasne cilje, ki bodo odražali vseh 20 načel evropskega stebra socialnih pravic, vključno z dostopom do izobraževanja, zdravja, prehrane, zaposlitve, stanovanja ter ohranitvijo socialnih pravic, in naj poskrbi, da bodo ti kazalniki analizirani po razčlenjenih kategorijah (npr. otroci, mladi, starejši, po spolu, migranti, invalidi); poziva Komisijo, naj ohrani raznolikost nacionalnih socialnih sistemov in modelov trga dela, predloži pa naj tudi socialni akcijski načrt za nadaljnje izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in revidirane Evropske socialne listine, tako da sprejme namenske ukrepe na ustrezni ravni;
4. poziva, naj se pristojne ministre za socialne zadeve, zdravstvo in okolje bolj vključi v proces evropskega semestra na ravni Sveta; obžaluje, da številna priporočila za posamezne države sploh niso bila izvedena oziroma niso bila v celoti izvedena; poziva države članice, naj vendarle izvajajo vsa priporočila za posamezne države, tudi tista o zaposlovanju in socialnih zadevah;
Brezposelnost
5. je zaskrbljen, ker je stopnja brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti v nekaterih državah članicah še vedno visoka ter ker so tu velike razlike med regijami; zato poudarja, da so potrebni individualno prilagojeni ukrepi za vključevanje brezposelnih na trg dela, predvsem v socialnih podjetjih in zelenem gospodarstvu, ter za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva države članice, naj ustrezno vlagajo v učinkovite politike za trg dela in v celoti izkoristijo instrumente financiranja EU, zato da se prepreči brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost; meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o strukturnih reformah trga dela, zato da bi še naprej vlagali v družbo in državljane ter zagotovili prihodnost in stabilnost držav članic in vse EU; zato poudarja, da potrebujemo finančno okrepljen Evropski socialni sklad plus in močan Sklad za pravičen prehod;
Enake možnosti
6. je zaskrbljen zaradi omejene medgeneracijske družbene mobilnosti in večje dohodkovne neenakosti v primerjavi z ravnjo pred krizo; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostno rast; poziva Komisijo in države članice, naj se spoprimejo z dohodkovnimi neenakostmi in diskriminacijo, med drugim s spodbujanjem ustreznih minimalnih plač, visoke pokritosti s kolektivnimi pogodbami, enakih možnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, enakosti spolov in vsesplošnega dostopa do kakovostnih storitev; poudarja, da bi bilo treba nacionalne davčne sisteme in sisteme socialnih prejemkov oblikovati tako, da ne bi le zagotavljali finančno stabilnost, temveč bi tudi zmanjšali neenakosti, spodbujali pravičnost in preglednost ter ponujali spodbude za vključevanje na trge dela;
Minimalne plače in kolektivna pogajanja
7. pozdravlja posvetovanje Komisije s socialnimi partnerji o okviru EU za minimalne plače; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za večjo socialno konvergenco na podlagi rezultatov posvetovanja; poziva, naj se določi minimalna raven plač nad pragom revščine, in sicer na podlagi kolektivnih pogodb ali zakonodaje v skladu z nacionalnimi tradicijami ter ob doslednem upoštevanju avtonomije nacionalnih socialnih partnerjev in dobro delujočih modelov kolektivnih pogajanj; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU, da bi preprečili škodljivo konkurenco na področju stroškov dela in povečali navzgor usmerjeno socialno konvergenco za vse;
8. meni, da plače v nekaterih državah članicah stagnirajo, kar ima škodljive posledice za gospodarstvo EU in enotni trg; poudarja, da bi morale plače za delo s polnim delovnim časom omogočati dostojen življenjski standard;
Socialni dialog
9. poudarja, da je dobro delujoč socialni dialog ključno orodje pri oblikovanju pogojev dela in zaposlovanja; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, ohranijo in okrepijo socialni dialog, pravice do kolektivnih pogajanj ter njihovo pokritost na vseh ravneh, pri oblikovanju politik pa naj upoštevajo stališča socialnih partnerjev, tudi za evropski semester; poudarja pomen strukturiranega in sistematičnega dialoga s civilno družbo na nacionalni ravni, da bi se povečalo prevzemanje odgovornosti;
Revščina in socialna izključenost
10. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost; je zlasti zaskrbljen zaradi visoke stopnje revščine otrok in zaposlenih; poziva Komisijo, naj predloži celovito strategijo EU za boj proti revščini, ki bo temeljila na integriranem aktivnem vključevanju, in vzpostavi evropsko jamstvo za otroke z ustreznim financiranjem in dobro oblikovanimi podpornimi storitvami, da bi prispevala k temu, da bodo imeli vsi otroci enak dostop do brezplačnega kakovostnega zdravstvenega varstva, brezplačnega kakovostnega izobraževanja, brezplačnega kakovostnega otroškega varstva ter dostojnega bivališča in ustrezne prehrane;
11. poudarja, da je treba v okviru novega evropskega socialnega sklada plus več sredstev nameniti za najbolj ogrožene, saj je to bistveni element evropske solidarnosti ter način, kako prispevati k boju proti najhujšim oblikam revščine v EU, kot sta pomanjkanje hrane in revščina otrok; poudarja, da evropskega jamstva za otroke ne bi smeli financirati na račun obstoječih finančnih instrumentov;
12. poziva k oblikovanju novega okvira EU za nacionalne strategije za vključevanje Romov s konkretnimi cilji;
13. ugotavlja, da imajo vse države članice različne oblike sistemov minimalnega dohodka, s katerimi zagotavljajo minimalno raven socialne zaščite in varnostno mrežo za tiste, ki jo potrebujejo; poudarja, da se sistemov minimalnega dohodka ne sme zamenjati s konceptom osnovnega dohodka za vse; poziva Komisijo, naj izvede primerjalno študijo različnih sistemov minimalnega dohodka v državah članicah in naj izpostavi zglede najboljše prakse, da bi predložila ustrezen okvir; poudarja, da bi bilo treba minimalni dohodek dopolniti z ukrepi za dejavno vključevanje;
Stanovanjska problematika in brezdomstvo
14. poziva Komisijo in države članice, naj se na problematiko pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj, slabih stanovanjskih razmer, nedostopnih stanovanj in stanovanjske izključenosti odzovejo odločno in celostno; ugotavlja, da se je povečalo število deložacij, in poziva države članice, naj to težavo rešijo;
15. poziva Komisijo, naj predlaga okvir EU za nacionalne strategije za brezdomstvo, in poziva države članice, naj ob upoštevanju načela Housing First („najprej stanovanje“) pripravijo lastne strategije za brezdomstvo, pri čemer naj stalno nastanitev prednostno zagotovijo brezdomcem in jih več ne kriminalizirajo; poleg tega poudarja, da je treba zbirati boljše in bolj usklajene podatke o brezdomcih v EU;
16. poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom 19 evropskega stebra socialnih pravic predlaga okvir EU za socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi zagotovili učinkovito usklajevanje nacionalnih stanovanjskih politik;
17. poziva k zagotovitvi, da bodo naložbe v javna stanovanja upravičene do kohezijskih sredstev, namenjenih za izboljšanje obstoječih ali izgradnjo novih javnih stanovanj; zato poziva k reviziji pravil o dodelitvi državne pomoči;
18. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo konkretne predloge, da bi zagotovile pravičen prehod v procesu izboljšanja energetske učinkovitosti obstoječih stanovanj, pri čemer se ne sme prekomerno obremeniti ranljivih skupin, ter da bi se v okviru zelenega dogovora ustrezno lotile vprašanja energetske revščine;
Izobraževanje in usposabljanje
19. je zaskrbljen, ker delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, stagnira, zlasti pripadnikov marginaliziranih skupin, delež slabih učencev pa vse bolj narašča; poziva države članice, naj izboljšajo kakovost, dostopnost in vključujočo naravo svojih izobraževalnih sistemov z vidika vseživljenjskega učenja, pri čemer ne smejo le upoštevati zaposlitvene potrebe, temveč tudi spodbujati vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, medsebojno spoštovanje in svoboda izbire; poudarja, da je treba izobraževalne sisteme ustrezno financirati; poudarja, da vrzeli v osnovni računski in bralni pismenosti ter digitalnih veščinah resno ovirajo uspešno vključevanje v družbo in na trg dela, ter poziva države članice, naj zagotovijo kakovostno usposabljanje na področju osnovnih znanj in spretnosti s prilagojeno podporo najbolj marginaliziranim skupinam v družbi in dejavnim nagovarjanjem teh skupin; poudarja, da na učne rezultate negativno vplivajo socialna izključenost, diskriminacija, stereotipiziranje, revščina in segregacija, s katerimi se je treba tudi spoprijeti; poziva Komisijo, naj izvede celovito analizo dejavnikov, ki spodbujajo zgodnje opuščanje šolanja, vključno s socialnimi vidiki, in predstavi predlog za rešitev problema;
20. ponovno poudarja, da se je treba osredotočiti na mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, tako da se odpravi ovire, zaradi katerih ne morejo uresničiti svojega potenciala in se ne morejo uspešno vključiti na trg dela; poudarja, da je potreben sistem potrjevanja kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, vključno z nekognitivnimi ali „mehkimi“ spretnostmi, da bi spodbudili vključevanje delavcev z nizko stopnjo izobrazbe na trg dela;
21. pozdravlja posodobitev programa znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je napovedala Komisija, da bi se odzvala na izziv prilagajanja znanj in spretnosti ekološki in digitalni preobrazbi, s čimer bi se prilagodili potrebam trga dela po vsej EU; poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v cenovno sprejemljivo, dostopno, vključujočo in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, krepijo ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje, vključno z digitalnimi in prenosljivimi znanji, ter spodbujajo vseživljenjsko učenje, da bi delavce pripravile na potrebe trga dela, na katerega bo vplivala zelena in digitalna preobrazba; meni, da bo vzajemno priznavanje kvalifikacij koristno za odpravljanje pomanjkanja znanj in spretnosti ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;
22. poudarja, da je pomembno tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi sistemi in podjetji, na primer v okviru dualnega izobraževanja, vajeništva in drugih oblik učenja na delovnem mestu; poziva države članice, naj spodbujajo podjetništvo med mladimi ter podpirajo združenja in pobude, ki mladim podjetnikom pomagajo pri razvoju inovativnih projektov;
23. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ukrepe za spodbujanje kakovostnega vajeništva v EU in preučijo načine za sprejetje evropskega statuta za vajeništvo;
Mobilnost delovne sile
24. poudarja, da je mobilnost delovne sile pomembna za dobro delujoč enotni trg; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mobilnost delovne sile in pretok storitev kot način za ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti za delavce in za zagotavljanje dela za podjetja; poziva države članice, naj spodbujajo in uporabljajo ustrezna orodja EU, kot je mreža delovnih mest EURES, in vzpostavijo čezmejna partnerstva za pomoč mobilnim delavcem v čezmejnih regijah;
25. poziva Komisijo, naj analizira mobilnostne trende, vključno z begom možganov v nekaterih regijah in sektorjih, ter podpira mobilne delavce z zagotavljanjem pravične mobilnosti in s krepitvijo prenosljivosti pravic; poudarja, da lahko digitalizacija javnih storitev prispeva k pravični mobilnosti delovne sile, zlasti z usklajevanjem sistemov socialne varnosti;
Mala in srednja podjetja
26. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo rasti prijazno naložbeno okolje ter podpirajo mala in srednja podjetja ter njihove zaposlene pri prehodu na bolj digitalno in bolj zeleno gospodarstvo, v procesu oblikovanja politik pa naj ustrezno upoštevajo interese malih in srednjih podjetij, tako da analizirajo morebitne učinke politik nanje; poudarja, da je treba izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do javnega in zasebnega financiranja, vključno z mikrokrediti in množičnim financiranjem, ter zmanjšati nepotrebna regulativna bremena; poudarja, da je socialno gospodarstvo prilagodljivo in učinkovito, ter poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezen zakonodajni okvir za spodbujanje socialnih podjetij;
Enakost spolov
27. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti na enakem mestu; poziva Komisijo, naj pripravi direktivo o preglednosti plač; poziva k večjim prizadevanjem za odpravo razlik v zaposlenosti ter plačne in pokojninske vrzeli med spoloma, pa tudi dejavnikov, ki ženske odvračajo od dela; poziva k oblikovanju politik, s katerimi bi podprli podjetništvo žensk in jim zagotovili dostop do financiranja in poslovnih priložnosti; je zaskrbljen, ker je premalo žensk vključenih v procese odločanja, predvsem na gospodarskem področju; poziva države članice, naj odpravijo blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih in horizontalne direktive o preprečevanju diskriminacije; poziva Komisijo, naj okrepi izvajanje zakonodaje, politike in prakse proti diskriminaciji, da bi učinkovito preprečevali diskriminacijo na vseh področjih;
28. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, zlasti o udeležbi žensk na trgu dela in temeljnih vzrokih za neenakosti med spoloma;
29. poziva države članice, naj hitro in v celoti izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter preidejo na popolnoma plačan porodniški in očetovski dopust; poziva države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, da bi spodbujali vključevanje žensk na trg dela in njihovo ekonomsko neodvisnost ter odločno ukrepali proti spolnemu nadlegovanju in nadlegovanju na podlagi spola;
30. obžaluje, ker okvir evropskega semestra ne vsebuje še širšega upoštevanja vidika spola in dodatnih kazalnikov, ter poziva Komisijo, naj indeks enakosti spolov vključi kot enega od orodij evropskega semestra za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih ciljev in naj prizna učinek, ki ga imajo makroekonomske politike na enakost spolov;
31. poziva Komisijo, naj pri pripravi priporočil za posamezne države nameni več pozornosti enakosti med spoloma, da bi se spoprijeli s še vedno obstoječimi razlikami med spoloma;
Storitve oskrbe
32. poziva k dostopnim in cenovno ugodnim kakovostnim storitvam otroškega varstva in predšolske vzgoje ter kratko- in dolgoročnim storitvam oskrbe, vključno za starejše in invalide, da bi ženskam olajšali vključevanje na trg dela; poziva k oblikovanju okvira EU za storitve oskrbe, da bi določili minimalne standarde in smernice za kakovost; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezno zakonodajo ter zagotovijo zadostno financiranje storitev oskrbe in s tem učinkovito uporabo ustreznih programov EU, v svojih nacionalnih programih reform opredelijo posebne kvantitativne cilje v skladu z zastavljenimi barcelonskimi cilji, in med seboj izmenjujejo zglede najboljše prakse; poziva Komisijo, naj države članice pri tem podpre;
Delovni pogoji
33. poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2018 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite, da bi zagotovile dostop do socialne zaščite za vse; poudarja, da so še posebej ranljivi delavci, ki opravljajo atipične oblike dela, zlasti tisti, ki so neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas ali s pogodbo o zaposlitvi za določen čas; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nimajo ustreznega dostopa do sistemov socialne zaščite;
34. priznava, da so čedalje bolj razširjene nove oblike zaposlovanja, denimo platformno delo; poziva Komisijo, naj izvede celovito oceno delovnih pogojev teh delavcev in predlaga ukrepe za okrepitev njihovih pravic in socialne zaščite; poziva države članice, naj ljudem ,ki opravljajo platformno delo, zagotovijo pravične delovne pogoje in ustrezno pokritost s kolektivnimi pogodbami;
35. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo skritih stroškov dela; poudarja, da so delodajalci dolžni kriti vse stroške opreme, ki je potrebna za opravljanje delovnih obveznosti;
Zdravstveno varstvo
36. poziva države članice, naj zagotovijo dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva, ki je vsem cenovno dostopno, in naj zdravstvene sisteme preusmerijo v preventivno zdravstveno varstvo, zlasti z izvajanjem ustreznih priporočil za posamezne države; poudarja, da so pomembne kampanje za preprečevanje in promocijo zdravja; pozdravlja dejstvo, da se je na področju zdravstvenega varstva proces evropskega semestra od varčevanja preusmeril na uspešnost sistema zdravstvenega varstva; poziva k oblikovanju skupnih kazalnikov in metodologij za ocenjevanje neenakosti in uspešnosti sistemov zdravstvenega varstva;
Varnost in zdravje pri delu
37. poziva Komisijo, naj predstavi novo strategijo EU za varnost in zdravje pri delu, vključno z načrtom za popolno odpravo smrtnih nesreč pri delu in raka, povezanega z delom, ki bo vsebovala dodatne zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in strožjo direktivo o azbestu ter nove direktive o psihosocialnih tveganjih in zdravju na delovnem mestu;
Demografske spremembe in pokojnine
38. meni, da so demografske spremembe resen izziv za gospodarsko rast in da bodo dolgoročno vplivale na različna področja, vključno s pokojninskimi sistemi in zdravstvenim varstvom; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spoprijemanje s tem izzivom, tudi priporočila za posamezne države in skupne smernice;
39. poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za aktivno staranje, socialno vključevanje starejših in medgeneracijsko solidarnost; poziva Komisijo, naj na podlagi svoje ocene evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti sprejme nadaljnje ukrepe;
40. poudarja, da je treba vsem zagotoviti dostop do javnih sistemov primernih pokojnin in starostnih pokojnin, ki bodo temeljili na solidarnosti; poudarja, da bi morali javni pokojninski sistemi zagotavljati ustrezen pokojninski prihodek znatno nad pragom revščine, in sicer ločeno ali v kombinaciji s sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja; meni, da je najboljši način za zagotavljanje vzdržnih, varnih in primernih pokojnin povečanje skupne stopnje zaposlenosti, plač in delovne aktivnosti ter izboljšanje pogojev dela in zaposlovanja;
Invalidi
41. poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z načelom 17 evropskega stebra socialnih pravic okrepijo svoja prizadevanja za dodatno vključevanje invalidov na odprti trg dela, in sicer s prepovedjo njihove diskriminacije, odpravljanjem ovir, z zagotavljanjem primerne prilagoditve na delovnem mestu[25] ter ustvarjanjem spodbud za delodajalce in zagotavljanjem dostopa do izobraževanja in usposabljanja; opozarja, da je treba dosledno izvajati vodilna načel konvencije o pravicah invalidov, kot so polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo, enakost možnosti in dostopnost, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, pri čemer morajo aktivno sodelovati različni deležniki;
Finančna sredstva kohezijske politike
42. poziva, naj se okrepijo finančna sredstva kohezijske politike in zagotovi, da lahko v njej sodelujejo vse regije EU, vključno s podeželskimi in najbolj oddaljenimi regijami; nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje finančnih sredstev za Evropski socialni sklad plus kljub temu, da je bilo njegovo področje uporabe razširjeno; poziva države članice, naj v celoti uporabijo razpoložljiva sredstva; poudarja, da je treba kohezijsko politiko bolje uskladiti z evropskim semestrom in cilji politik Unije, obenem pa v njeno načrtovanje še bolj vključiti regionalne in lokalne organe; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in ocenjuje uporabo finančnih sredstev EU v državah članicah ter okrepi prizadevanja za boj proti goljufijam, zlorabam in korupciji;
Sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti
43. pozdravlja napoved predsednice Komisije glede predstavitve sistema pozavarovanja EU za primer brezposelnosti, da bi bili delavci bolje zaščiteni, obenem pa bi se zmanjšal pritisk na javne finance v času zunanjih pretresov; poziva Komisijo, naj analizira potrebo po minimalnih standardih za sisteme zavarovanja za primer brezposelnosti v državah članicah;
Pravičen prehod
44. poudarja, da je treba odločno podpreti družbo, delavce in podjetja, da bi se lahko uspešno soočili z izzivi digitalizacije in prehodom na ogljično nevtralnost; poziva, naj se sprejmejo strategije in zagotovi podpora za tiste, ki jih je prehod najbolj prizadel, zlasti za ranljive ljudi, s čimer bi zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen; pozdravlja ustanovitev sklada za pravičen prehod in poziva Komisijo, naj zagotovi njegovo izvajanje v skladu z drugimi kohezijskimi skladi; poziva države članice, naj povečajo naložbe v sisteme socialne varnosti, da bi okrepile njihovo odpornost;
45. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne in pravične socialne in okoljske naložbe za resnično „pravičen prehod“, izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in doseganje ciljev trajnostnega razvoja; pozdravlja javno posvetovanje Komisije, katerega namen je bil preučitev možnosti za razvoj fiskalnih pravil EU;
Davčna ureditev
46. poziva države članice, naj obdavčevanje preusmerijo z dela na druge vire, kjer bo imelo manj škodljiv učinek na trajnostno rast; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter naj učinkovito preprečujeta škodljive davčne prakse; poziva k novim virom lastnih sredstev za proračun EU, da bi lahko bolje obravnavala sedanje in prihodnje izzive;
Strukturne reforme
47. ugotavlja, da se EU še vedno spopada s socialnimi problemi, ki so posledica finančne in gospodarske krize ter nekaterih političnih odločitev, ki so ji sledile; poudarja, da je treba z javnimi in zasebnimi naložbami okrepiti domače povpraševanje ter spodbujati uravnotežene strukturne reforme ob upoštevanju kratkoročnih fiskalnih posledic ter njihovih dolgoročnih okoljskih, gospodarskih in socialnih učinkov; poudarja, da morajo odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, povezovanju in socialni pravičnosti, da bi izboljšal življenjski standard vseh prebivalcev in zagotovila javna podpora za prehod;
Pravna država
48. ponovno poudarja, da so pravna država, vključno z neodvisnimi in učinkovitimi pravosodnimi sistemi, kakovostne javne uprave, javna naročila in trdni protikorupcijski okviri pomembna podlaga za zdravo poslovno okolje, delujoče trge dela in ustrezno rabo sredstev EU; poudarja, da bi morala biti zato ocena pravne države in učinkovitosti pravosodnega sistema še naprej vključena v evropski semester; poziva države članice, naj ratificirajo spremenjeno Evropsko socialno listino;
°
° °
49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (19.2.2020)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu trajnostne rasti za leto 2020
Pripravljavka mnenja: Sabine Verheyen
POBUDE
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poziva k nenehnemu izboljševanju politik EU in držav članic na področju izobraževanja, usposabljanja in kvalifikacij, da bi zagotovili kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ki sta dostopna vsem, obravnavali zlasti vse večjo vrzel v znanjih in spretnostih, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi ter znanji in spretnostmi za digitalno prihodnost, ter potrebo po razumevanju in oblikovanju digitaliziranega gospodarstva in družbe in se pripravili na prihodnji vpliv umetne inteligence na trg dela in v javnem življenju; poudarja, da bi morale te politike spodbujati osebni in družbeni razvoj in nove zaposlitvene priložnosti v prihodnosti, hkrati pa tudi upoštevati cilje energetskega prehoda k nizkoogljičnemu in trajnostnemu gospodarstvu in evropskemu zelenemu dogovoru; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje priporočil za posamezne države;
2. poudarja, da je socialno-ekonomska prikrajšanost pogosto pokazatelj slabih izobraževalnih rezultatov in obratno; vztraja, da lahko ustrezno financiran, kakovosten in vključujoč sistem izobraževanja in vseživljenjskega učenja pomaga prekiniti ta začarani krog in spodbuja socialno vključenost in enake možnosti; podpira načrte, da bi v bližnji prihodnosti uresničili evropski izobraževalni prostor, s posebnim poudarkom na priznavanju izobraževalnih kvalifikacij, tako da bi vsem omogočili dostop do kakovostnega izobraževanja; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri reformi in posodobitvi njihovih izobraževalnih sistemov, vključno z digitalnim učenjem in kakovostnim poučevanjem, ter spodbuja izmenjavo dobrih praks v okviru programa Erasmus+;
3. trdi, da kakovostna, dostopna in vključujoča predšolska vzgoja in varstvo pozitivno vplivata na vse otroke, še bolj pa na otroke iz manj privilegiranih socialno-ekonomskih okolij in na otroke s posebnimi potrebami, s tem pa prispevata k zmanjšanju socialnih neenakosti in spodbujata vključevanje v družbo; poudarja, da imata predšolska vzgoja in varstvo ključen vpliv na razvoj, učenje in dobrobit otrok, ter ustvarjata temelje za večjo uspešnost pri doseganju dolgoročnih življenjskih ciljev, socialno vključenost in zaposljivost; zato podpira prizadevanja za vzpostavitev evropskega jamstva za otroke, pri čemer je treba upoštevati rezultate študije izvedljivosti in spoštovati načelo subsidiarnosti;
4. poziva države članice, naj več vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, ker je strukturno vlaganje v človeški kapital s poudarkom na mladih in ljudeh z manj priložnostmi, ključno za spodbujanje znanjsko intenzivne, trajnostne, kakovostne in vključujoče rasti, ki temelji na znanju, saj vlada vse večje pomanjkanje znanj in spretnosti ter neskladje med ponudbo znanj in spretnosti, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, (umetnosti) in matematike, ter povpraševanjem po njih v hitro spreminjajočem se svetu dela, zlasti v času digitalizacije; poudarja, da je pomembno že v zgodnjem otroštvu zagotoviti okoljsko in podjetniško izobraževanje, da bi mlade spodbudili k ustanavljanju podjetij, in meni, da je treba storiti več, da bi več deklet pritegnili na področje naravoslovja, tehnike, inženirstva, (umetnosti) in matematike; poudarja, da bi morala biti digitalna in medijska pismenost osnovni sestavni del izobraževalnih politik in bi morala med drugim vključevati kibernetsko varnost, kibernetsko higieno, kibernetsko odgovornost in varstvo podatkov;
5. poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ukrepe za spodbujanje kakovostnega vajeništva v EU in preučijo možnosti za sprejetje evropskega statuta za vajeništvo;
6. meni, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi ključno vlogo pri izboljšanju dostopa do učnega gradiva in informacij ter za dejavno vključevanje mladih, zlasti tistih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih ali na območjih, v katerih prebivalstvo upada, ali tistih, ki so po izvoru priseljenci; v zvezi s tem ugotavlja, da imajo lahko pomembno vlogo inovativne tehnike poučevanja in učenja v povezavi z dostopom do digitalnih virov informacij;
7. opozarja, da leta 2018 v EU 16,5 % ljudi, starih od 20 do 34 let – torej vsak šesti mladi – ni bilo zaposlenih, se ni izobraževalo ali usposabljalo ter da je delež mladih, ki so zgodaj opustili šolanje, znašal 10,6 %; priznava, da so te številke tako nizke kot v prvem četrtletju 2008 in najnižje, odkar so se tovrstni podatki začeli zbirati v prvem četrtletju 2006; vendar Komisijo in države članice poziva, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi zmanjšale zgodnje opuščanje šolanja in delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti med tistimi iz socialno prikrajšanih okolij, naj izboljšajo učne rezultate in pri tem upoštevajo razlike med regijami in demografske razlike ter naj izvajajo celovite strategije preprečevanja in mlade, ki zgodaj opustijo šolanje, vključijo v izobraževanje in usposabljanje;
8. poziva države članice, naj spodbujajo nadaljnje sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, da bi pospešili razvoj nizkoogljičnih lokalnih in regionalnih gospodarstev ter obravnavali sedanje in prihodnje neskladje v znanju in spretnostih, tudi s spodbujanjem tehničnih, podjetniških in digitalnih znanj in spretnosti, naj spodbujajo poklicno usposabljanje in programe dualnega izobraževanja in študija ter naj vzpostavijo učinkovite in celovite metodologije za medsebojno priznavanje in potrjevanje znanj in spretnosti, diplom in kvalifikacij ter neformalnega in priložnostnega učenja; poudarja, da bi evropske univerze lahko postale centri odličnosti in inovacij, če se bo pobuda evropskih univerz učinkovito izvajala; opozarja, da je za to potrebno obsežno financiranje, in v zvezi s tem opozarja na njegovo zahtevo, da se proračun programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 potroji;
9. poziva k izboljšanju kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, h krepitvi celovitega vseživljenjskega učenja ter k razvoju znanj in spretnosti in preusposabljanja, predvsem pri ljudeh z nižjo stopnjo izobrazbe, zlasti pri odraslih in mladih odraslih ter drugih prikrajšanih skupinah, vključno z Romi in ljudmi, ki so po izvoru priseljenci; poudarja, da bi morali izobraževalni sistemi spodbujati zdrave navade, zlasti ukvarjanje s športom, ki bistveno prispeva k socialnemu vključevanju in integraciji, ter ponovno izraža podporo državljanski vzgoji v šolah, saj gre za ključni steber evropske demokracije; poudarja, da imajo izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje odraslih pozitiven vpliv na posameznika, gospodarstvo in družbo;
10. meni, da so za doseganje enakosti, raznolikosti in odličnosti v izobraževanju ključni učinkovito upravljanje in ustrezno financiranje vseh izobraževalnih sistemov, kakovostni sodobni učni viri in poučevanje, motivirani in sposobni učitelji, ki so dobro plačani in uživajo ugled v družbi, ter vseživljenjsko učenje; poudarja, da si je treba prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov v izobraževanju ter k poučevanju privabiti več motiviranih kandidatov z dobrimi akademskimi ali poklicnimi izkušnjami in pedagoškimi kompetencami; poziva k vzpostavitvi stalnega kakovostnega usposabljanja in podpornih sistemov za učitelje in izvajalce usposabljanja;
11. trdi, da je v današnjem vse bolj medsebojno povezanem in odvisnem svetu znanje jezikov pomembna veščina, ki posameznikom omogoča neposrednejšo in bolj smiselno komunikacijo s svetom, hkrati pa jih pripravlja na delovanje in uspeh v globalnem gospodarstvu in družbi; zato poziva države članice, naj si prizadevajo doseči cilj, da bodo vsi državljani znali vsaj dva tuja jezika, in da se bodo tuje jezike začeli učiti zgodaj, kot je določeno v sklepih Sveta iz decembra 2017.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
19.2.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 1 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Asim Ademov, Christine Anderson, Andrea Bocskor, Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Gianantonio Da Re, Tomasz Frankowski, Romeo Franz, Irena Joveva, Petra Kammerevert, Niklas Nienaß, Peter Pollák, Domènec Ruiz Devesa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Salima Yenbou, Milan Zver |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Heléne Fritzon, Ibán García Del Blanco, Łukasz Kohut, Elżbieta Kruk, Martina Michels, Monica Semedo |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki) |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
23 |
+ |
ECR |
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Elżbieta Kruk, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov) |
GUE/NGL |
Martina Michels |
PPE |
Asim Ademov, Andrea Bocskor, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Tomasz Frankowski, Peter Pollák, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver |
RENEW |
Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Irena Joveva, Monica Semedo |
S&D |
Heléne Fritzon, Ibán García Del Blanco, Petra Kammerevert, Łukasz Kohut, Domènec Ruiz Devesa |
VERTS/ALE |
Romeo Franz, Salima Yenbou |
1 |
- |
ID |
Christine Anderson |
2 |
0 |
ID |
Gianantonio Da Re |
VERTS/ALE |
Niklas Nienaß |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (6.2.2020)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2020
za Odbor za pravice žensk in enakost spolov: Lina Gálvez Muñoz (poročevalka)
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojnemu odboru naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog resolucije
Uvodna izjava A a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Aa. ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU in je zapisano v členih 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter ker je v členih 8 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členu 23 Listine o temeljnih pravicah jasno zapisana zaveza EU, da bo vključevanje načela enakosti spolov uporabila kot orodje za odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti spolov in boj proti diskriminaciji v vseh svojih politikah in dejavnostih; |
Predlog spremembe 2
Predlog resolucije
Uvodna izjava B a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Ba. ker so še vedno prisotne razlike med spoloma, kot so 11,5-odstotna vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma, 16-odstotna vrzel v plačah med spoloma in 35,7-odstotna vrzel v pokojninah med spoloma ter premajhna zastopanost žensk v dobro plačanih sektorjih, kar je deloma posledica dejstva, da morajo številne ženske zagotavljati neformalno oskrbo in opravljati neplačana gospodinjska dela, kar je nepravično, prav tako pa ženske postavlja v ranljiv ali prekaren položaj, kot sta revščina ali socialna izključenost; ker so razlike v plačah in pokojninah med spoloma še višje pri priseljenkah in pripadnicah narodnih manjšin, ki se soočajo z dodatnimi ovirami pri zaposlovanju in z večjo diskriminacijo pri zaposlovanju in na delovnem mestu; ker si je nujno treba prizadevati za odpravo teh vrzeli in razlik, saj so ena od glavnih ovir za dosego enakosti spolov in nesprejemljiva oblika diskriminacije na podlagi spola; |
Predlog spremembe 3
Predlog resolucije
Uvodna izjava C a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Ca. ker so še posebej pomembne razlike v plačah in pokojninah med spoloma, ki so rezultat več vrst neenakosti, s katerimi se ženske srečujejo vse življenje, in posledica obdobij odsotnosti s trga dela; ker je večina teh neenakosti posledica dejstva, da zaradi obveznosti oskrbe v EU ne dela 7 milijonov žensk v primerjavi s pol milijona moških; ker bi moral evropski semester prispevati k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic in spremljati izvajanje vseh 20 ključnih načel s posebnim poudarkom na zagotavljanju enake obravnave moških in žensk in zagotavljanju enakih priložnosti obema spoloma, pravici do enakega plačila za enako delo ter pravici do cenovno dostopnih kakovostnih storitev oskrbe; |
Predlog spremembe 4
Predlog resolucije
Uvodna izjava D a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Da. ker dostop do storitev, vključno z otroškim varstvom in dolgotrajno oskrbo, najbolj vpliva na ženske, saj morajo pogosto zapolniti vrzeli v oskrbi in podpori družini, kar ohranja njihovo nesorazmerno odgovornost za zagotavljanje oskrbe; |
Predlog spremembe 5
Predlog resolucije
Uvodna izjava E a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Ea. ker je OECD poudarila, da vlaganje v večjo enakost spolov prispeva h gospodarski rasti; ker so med drugim spodbujanje enakosti spolov, izboljšanje zaposlitvenih možnosti za ženske, zagotavljanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti, omogočanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja žensk in moških ter preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu bistvenega pomena za gospodarsko rast EU ter njeno produktivnost, dolgoročno fiskalno vzdržnost in socialno stabilnost; |
Predlog spremembe 6
Predlog resolucije
Uvodna izjava F a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Fa. ker se kakovost storitev oskrbe in dostop do njih med državami članicami močno razlikuje; ker kljub zavezam držav članic, da bodo dosegle barcelonska cilja, šestina gospodinjstev v EU nima izpolnjenih potreb po storitvah otroškega varstva; ker tretjina gospodinjstev v EU nima dostopa do ustreznih storitev strokovne oskrbe na domu; |
Predlog spremembe 7
Predlog resolucije
Uvodna izjava G a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
Ga. ker bi večje število žensk na vodilnih položajih okrepilo enakost spolov in ker so po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov1a zavezujoče kvote najboljše orodje za dosego tega cilja; |
|
1a. odstotek žensk v upravnih odborih družb dosega 35,3 % v državah članicah z zavezujočimi kvotami, 27 % v državah članicah z mehkimi ukrepi in 15,4 % v državah članicah, ki niso sprejele nobenih ukrepov; Vir: https://eige.europa.eu/news/ageing-societies-migration-and-climate-change-bring-new-challenges-gender-equality |
Predlog spremembe 8
Predlog resolucije
Odstavek 1 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
1a. poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo posebne kvantitativne cilje, naj dosežejo barcelonska cilja in izvajajo posebne ukrepe za skupine žensk z zelo nizko stopnjo zaposlenosti, kot so na primer mlade in starejše ženske, migrantke, invalidke, samohranilke in Rominje; poudarja, da je vrzel v stopnjah zaposlenosti še posebej velika pri materah in ženskah z obveznostmi varstva in oskrbe; |
Predlog spremembe 9
Predlog resolucije
Odstavek 2 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
2a. poziva države članice, naj v svojih nacionalnih reformnih programih v okviru evropskega semestra pozornost namenijo vidiku spola, zlasti pri sistematičnih ukrepih za doseganje enakosti spolov na področju zaposlovanja, socialne vključenosti, boja proti revščini, izobraževanja ter raziskav in inovacij; poziva države članice, naj strukturne reforme redno analizirajo z vidika spola; |
Predlog spremembe 10
Predlog resolucije
Odstavek 3 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
3a. poziva Komisijo, naj pri pripravi priporočil za posamezne države več pozornosti nameni vidiku spola, da bi obravnavala še vedno obstoječe razlike med spoloma; |
Predlog spremembe 11
Predlog resolucije
Odstavek 4 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
4a. poziva, naj se v strategijo, ki bo nasledila strategijo Evropa 2020, uvede steber za enakost spolov in krovni cilj enakosti spolov ter naj se v izzive za posamezne države, ki so ugotovljeni pri pregledu socialnih kazalnikov, vključijo cilji in kazalniki, ki se razlikujejo glede na spol; |
Predlog spremembe 12
Predlog resolucije
Odstavek 5 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
5a. poudarja in pozdravlja poziv iz sklepov Sveta o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: pot naprej iz decembra 2019, da je treba več pozornosti nameniti enakosti spolov v različnih fazah procesa evropskega semestra, tudi z obravnavo že obstoječih kazalnikov enakosti spolov in oblikovanjem novih ter z nadaljnjim razvojem zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu, in s statističnimi metodami in analizami za spremljanje napredka v zvezi z enakostjo spolov; |
Predlog spremembe 13
Predlog resolucije
Odstavek 6 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
6a. obžaluje, ker okvir evropskega semestra ne vsebuje še širšega upoštevanja vidika spola in dodatnih kazalnikov, ter poziva Komisijo, naj indeks enakosti spolov vključi kot enega od orodij evropskega semestra za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih ciljev in naj prizna učinek, ki ga imajo makroekonomske politike na enakost spolov; |
Predlog spremembe 14
Predlog resolucije
Odstavek 7 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
7a. poziva Komisijo, naj pregled socialnih kazalnikov v okviru evropskega stebra socialnih pravic dodatno vključi v postopek spremljanja evropskega semestra; |
Predlog spremembe 15
Predlog resolucije
Odstavek 8 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
8a. pozdravlja zavezo nove Komisije, da bo v prvih stotih dneh svojega mandata predlagala strategijo EU za enakost spolov, ki bo vključevala zavezujoče ukrepe za preglednost plač; poziva Komisijo, naj to pobudo dopolni z orodji, ki bodo vsebovala objektivna merila za ocene, nevtralne glede na spol, in primerjave vrednosti dela v različnih sektorjih, da bi dosegli enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti za ženske in moške v vseh sektorjih in poklicih; |
Predlog spremembe 16
Predlog resolucije
Odstavek 9 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
9a. države članice in Komisijo poziva, naj odstranijo v vse ovire, ki ženskam otežujejo udeležbo na trgu dela, in naj vidik spola vključijo v davčne politike, vključno s pregledi fiskalnih politik glede na enakost spolov, da bi odpravile z davki povezano spolno pristranskost, ter naj zagotovijo, da ne bodo nastali nobeni novi zakoni, programi ali prakse s področja davkov ali porabe, ki bi povečali razlike med spoloma glede tržnega dohodka ali dohodka po obdavčitvi ali ki bi utrdili model moškega hranitelja družine; |
Predlog spremembe 17
Predlog resolucije
Odstavek 10 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
10a. ponovno poziva k obogatitvi preglednice makroekonomskih neravnovesij s socialnimi kazalniki, vključno z razlikami med spoloma, ki morajo biti enakovredni ekonomskim kazalnikom; |
Predlog spremembe 18
Predlog resolucije
Odstavek 11 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
11a. je zaskrbljen, ker so vertikalna in horizontalna segregacija na trgu dela in razlike v plačah in pokojninah med moškimi in ženskami še vedno zelo prisotne povsod v Evropski uniji in ker je premalo žensk vključenih v procese odločanja, predvsem ekonomske, vključno s socialnim dialogom; poudarja, da te in druge neenakosti najbolj občutijo prikrajšane skupine žensk, in zato poziva, naj se v politike zaposlovanja in socialno zaščito vključi medsektorski pristop za zaščito ranljivih skupin žensk, vključno z invalidkami; meni, da je za uspešno izvajanje tega medsektorskega pristopa med drugim treba pridobiti podatke in informacije, ločene po spolu, predvsem za platformno in neprijavljeno delo, aktivne politike zaposlovanja, mobilnost, individualne akcijske načrte ali nadomestila za brezposelnost; |
Predlog spremembe 19
Predlog resolucije
Odstavek 12 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
12a. poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo za zagotovitev enake zastopanosti žensk v organih odločanja družb, enakega plačila za moške in ženske in enakih priložnosti za razvoj poklicne poti, med drugim z javnim indeksom za merjenje enakosti v podjetju in z uvedbo kazni za podjetja, ki ne dosežejo ciljev na področju enakosti; |
Predlog spremembe 20
Predlog resolucije
Odstavek 13 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
13a. poudarja, da je treba zagotoviti splošne, kakovostne, dostopne in cenovno ugodne zmogljivosti za varstvo otrok, da bi povečali zaposlenost žensk; je zaskrbljen, ker sta bila barcelonska cilja, in sicer zagotoviti varstvo za 33 % otrok, mlajših od treh let (cilj 1), in izobraževanje za 90 % otrok, starih od treh let do šoloobvezne starosti (cilj 2), od leta 2002 dosežena le v 12 državah članicah; poziva države članice, naj direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev nemudoma in učinkovito prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo; poziva k oblikovanju okvira EU za gospodarstvo oskrbe, ki bi podobno kot barcelonska cilja urejal minimalno raven oskrbe starejših in odvisnih oseb, pa tudi k oblikovanju smernic za kakovost pri profesionalizaciji gospodinjskega dela in oskrbe; |
Predlog spremembe 21
Predlog resolucije
Odstavek 14 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
14a. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopek evropskega semestra prispeval k uresničitvi evropskega stebra socialnih pravic in bo državam članicam omogočil dovolj manevrskega prostora za financiranje in ohranjanje financiranja za storitve oskrbe; |
Predlog spremembe 22
Predlog resolucije
Odstavek 15 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
15a. priznava, da so za organizacijo in vsebino predšolske vzgoje, zdravstvenih sistemov in zagotavljanje dolgoročne oskrbe odgovorne posamezne države članice, hkrati pa poudarja, da lahko sodelovanje na evropski ravni skupaj z učinkovito uporabo sredstev EU prispeva k razvoju kakovostnih storitev oskrbe, in sicer s podpiranjem in dopolnjevanjem ukrepov na regionalni in nacionalni ravni, ter pomaga državam članicam pri obravnavanju skupnih izzivov; |
Predlog spremembe 23
Predlog resolucije
Odstavek 16 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
16a. \je zaskrbljen, ker se premalo žensk izobražuje in poklicno udejstvuje na znanstvenih področjih, v tehnologiji, inženirstvu in matematiki, ter poziva države članice, naj se borijo proti spolnim stereotipom in izboljšajo udeležbo, dosežke in nadaljnje udejstvovanje deklet in žensk na teh področjih, da bi zmanjšali razlike med spoloma v tovrstnih poklicih; poudarja, da je vseživljenjsko učenje priložnost, da se ženske preusposobijo na stalno spreminjajočem se trgu dela; |
Predlog spremembe 24
Predlog resolucije
Odstavek 17 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
17a. poudarja, da je poleg pomožnih kazalnikov pomembno spremljati odstotek mladih med 15. in 24. letom starosti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter da je treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam in dekletom, saj med mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, obstaja znatna razlika med spoloma; |
Predlog spremembe 25
Predlog resolucije
Odstavek 18 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
18a. poziva države članice, naj zagotovijo navzgor usmerjeno konvergenco k enakemu, neprenosljivemu in v celoti plačanemu porodniškemu in očetovskemu dopustu, saj je to ukrep, ki bo izboljšal enakost med spoloma pri oskrbi, omogočil enako udeležbo žensk in moških na trgu dela in bolj pošten delež neplačanega in gospodinjskega dela, s tem pa odpravil vrzeli pri zaposlovanju za določen čas in delu s krajšim delovni časom; |
Predlog spremembe 26
Predlog resolucije
Odstavek 19 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
19a. poziva države članice, naj odpravijo blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih; |
Predlog spremembe 27
Predlog resolucije
Odstavek 20 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
20a. poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo zbiranje podatkov, ločenih po spolu, predvsem o vzrokih za razlike med spoloma na trgu dela, kot je izraba različnih vrst dopusta za nego, ali primerljivih podatkov o različnih vzrokih za razlike v plačilu med spoloma po državah članicah; je prepričan, da bi bilo treba dovolj redno in na dovolj velikem vzorcu opravljati anketo o porabi časa, da bi zagotovili informacije o razlikah med spoloma pri neplačani oskrbi in gospodinjskem delu; zato močno poudarja, da je treba spremljati napredek na področju enakosti spolov in dolgoročni učinek reform; poziva Komisijo, naj spremlja udejstvovanje žensk na trgu dela glede na število opravljenih ur v tednu, vrste pogodb in/ali finančno neodvisnost; |
Predlog spremembe 28
Predlog resolucije
Odstavek 21 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
21a. poudarja, da je treba zagotoviti prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, če želimo doseči cilje v zvezi z enakostjo spolov; poziva k vključitvi sistematične ocene učinka ukrepov na enakost spolov in k zagotavljanju posebnih sredstev za enakost spolov, da bi dosegli pošten prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, pri katerem ne bo nihče zapostavljen in ki bo namenjen boju proti vsem oblikam diskriminacije; spodbuja države članice, naj opredelijo učinkovite modele financiranja, ki bodo prilagojeni nacionalnim in lokalnim razmeram; |
Predlog spremembe 29
Predlog resolucije
Odstavek 22 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
22a. poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo vključevanje načela enakosti spolov in pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, ter učinkovito izvajanje tega proračuna na vseh področjih politik, predvsem v okviru evropskega semestra; |
Predlog spremembe 30
Predlog resolucije
Odstavek 23 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
23a. opozarja na pomen evropskega semestra in zlasti poročil za posamezne države pri spremljanju napredka držav članic pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, predvsem cilja številka 5 in njegovih podciljev 5.4 in 5.5; |
Predlog spremembe 31
Predlog resolucije
Odstavek 24 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
24a. poziva Svet, naj odpravi blokado pogajanj za horizontalno direktivo o preprečevanju diskriminacije, s katero bi zagotovili zaščito žensk in drugih ranljivih skupin na vseh družbenih področjih; |
Predlog spremembe 32
Predlog resolucije
Odstavek 25 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
25a. poziva države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo o odpravi nasilja nad ženskami in dekleti, saj je nasilje na podlagi spola dodatna ovira, ki ženskam preprečuje udeležbo na trgu dela in ekonomsko neodvisnost; |
Predlog spremembe 33
Predlog resolucije
Odstavek 26 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
26a. poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za obravnavanje spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola pri zaposlovanju in na delovnem mestu, vključno z zahtevami za neodvisne mehanizme poročanja; poziva države članice, naj obravnavajo vse večje nasprotovanje ženskam v politiki in v medijski industriji, vključno z nadlegovanjem in zlorabami na spletu in na delovnem mestu, ki ženske izrivajo iz javnih položajev in prispevajo k škodljivemu in izključevalnemu okolju za ženske, ki so zaposlene v teh sektorjih; |
Predlog spremembe 34
Predlog resolucije
Odstavek 27 a (novo)
|
|
Predlog resolucije |
Predlog spremembe |
|
27a. poziva k oblikovanju politik, ki podpirajo podjetništvo žensk, olajšujejo njihov dostop do finančnih sredstev in poslovnih priložnosti, zagotavljajo njim prilagojeno usposabljanje in uvajajo ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; |
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
22.1.2020 |
|
|
|
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
20.2.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32 9 11 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Sandra Pereira, Dragoş Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marianne Vind, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Stéphane Bijoux, José Gusmão, Joanna Kopcińska, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Kim Van Sparrentak, Marie-Pierre Vedrenne |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Thierry Mariani |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
32 |
+ |
PPE |
David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc |
RENEW |
Stéphane Bijoux, Radka Maxová, Dragoş Pîslaru, Monica Semedo, Marie-Pierre Vedrenne |
S&D |
Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Elisabetta Gualmini, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind |
VERTS/ALE |
Katrin Langensiepen, Mounir Satouri, Kim Van Sparrentak, Tatjana Ždanoka |
9 |
- |
GUE/NGL |
Leila Chaibi, Özlem Demirel, Sandra Pereira |
ID |
France Jamet, Elena Lizzi, Thierry Mariani, Guido Reil, Stefania Zambelli |
NI |
Daniela Rondinelli |
11 |
0 |
ECR |
Margarita de la Pisa Carrión, Helmut Geuking, Joanna Kopcińska, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło |
GUE/NGL |
José Gusmão |
PPE |
Andrea Bocskor, Ádám Kósa, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl |
RENEW |
Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli) |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1]UL L 185, 11.7.2019, str. 44.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0033.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0202.
- [4] UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
- [5] UL C 400, 26.11.2019, str. 9.
- [6] UL C 356, 4.10.2018, str. 89.
- [7] UL C 346, 27.9.2018, str. 156.
- [8] UL C 346, 27.9.2018, str. 171.
- [9] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0485.
- [10] UL C 337, 20.9.2018, str. 135.
- [11] UL L 76, 28.2.2018, str. 93.
- [12] UL C 440, 6.12.2018, str. 37.
- [13] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0464.
- [14] UL C 387, 15.11.2019, str. 1.
- [15] UL L 35, 31.1.2018, str. 157.
- [16] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0325.
- [17] UL C 366, 27.10.2017, str. 117,
- [18] UL C 217, 10.7.2014, str. 2.
- [19] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0484.
- [20]UL L 150, 14.6.2018, str. 93.
- [21]UL L 150, 14.6.2018, str. 100.
- [22]UL L 150, 14.6.2018, str. 109.
- [23]UL L 150, 14.6.2018, str. 141.
- [24] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
- [25] Člen 2 Konvencije o pravicah invalidov določa, da „primerna prilagoditev“ pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-02-0045?sop=2008-02-0045); Člen 5 Direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu določa: „Da se zagotovi skladnost z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, se zagotovijo razumne prilagoditve. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami.“ ( https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32000L0078&from=SL); Na spletni strani Komisije lahko beremo, da je razumna prilagoditev „vsaka sprememba delovnega mesta ali delovnega okolja, ki je potrebna, da se invalidni osebi omogoči, da se prijavi na določeno delovno mesto, opravlja določeno funkcijo, napreduje ali se usposablja“. (https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1473&langId=sl)