POROČILO o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek II – Evropski svet in Svet
2.3.2020 - (2019/2057(DEC))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Tomáš Zdechovský
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek II – Evropski svet in Svet
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018[1],
– ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2018 (COM(2019)0316 – C9-0052/2019)[2],
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2018,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2018 z odgovori institucij[3],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[4] računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2018 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,
– ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[5] in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[6] in zlasti členov 59, 118, 260, 261 in 262,
– ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ustavne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0038/2020),
1. odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2018;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek II – Evropski svet in Svet
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek II – Evropski svet in Svet,
– ob upoštevanju priporočila evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1069/2019/MIG o sponzorstvu predsedovanja Svetu Evropske unije,
– ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi evropske varuhinje človekovih pravic OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU[7],
– ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenja Odbora za ustavne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0038/2020),
A. ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;
1. z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2018 ni navedlo večjih pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega sveta in Sveta;
2. je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da v celotnih plačilih za upravne odhodke Sveta v letu, ki se je končalo 31. decembra 2018, ni bilo pomembnih napak in da so bili pregledani nadzorni in kontrolni sistemi učinkoviti;
3. v splošnem obžaluje, da je deseto poglavje o upravi v poročilu Računskega sodišča za leto 2018 dokaj omejeno tako po obsegu kot po ugotovitvah, čeprav se razdelek 5 večletnega finančnega okvira, namenjen upravi, obravnava kot razdelek z majhnim tveganjem;
4. ugotavlja, da je Računsko sodišče za vse institucije in organe izbralo vzorec 45 transakcij v razdelku 5, ki je v večletnem finančnem okviru namenjen upravi; ugotavlja, da je bil vzorec izbran tako, da je reprezentativen za porabo v razdelku 5, ki predstavlja 6,3 % proračuna Unije; ugotavlja, da je Računsko sodišče upravne odhodke uvrstilo med odhodke z nizkim tveganjem; vseeno meni, da za sklop „druge institucije“ ni bilo izbranih dovolj transakcij, zato Računsko sodišče poziva, naj število transakcij, ki jih bo pregledalo, poveča vsaj za 10 %;
5. obžaluje, da zahteva o razdelitvi proračuna Evropskega sveta in Sveta na dva ločena proračuna, ki jo je postavil v prejšnjih resolucijah o razrešnici, ni bila upoštevana; poziva Svet, naj razdeli proračun na ta način zaradi preglednosti ter zaradi povečanja odgovornosti in učinkovitosti odhodkov obeh institucij;
6. ugotavlja, da je celotni proračun Sveta v letu 2018 znašal 572.854.377 EUR (v primerjavi s 561.576.000 EUR v letu 2017) in da je bila skupna stopnja izvrševanja 91,9 % (v primerjavi s 93,8 % v letu 2017); je seznanjen s povečanjem proračuna za 11,3 milijona EUR, kar pomeni 2-odstotno povečanje, v primerjavi s 3-odstotnim povečanjem leta 2017 in 0,6-odstotnim povečanjem leta 2016;
7. pozdravlja v splošnem preudarno in dobro finančno poslovodenje Sveta; se zaveda razvoja proračuna Sveta, ki se je s 634 milijonov EUR leta 2010 zmanjšal na 573 milijonov EUR leta 2018, kar je zmanjšanje za 9,63 %;
8. je seznanjen, da so odobritve, prenesene iz leta 2018 v leto 2019, znašale 56.599.584 EUR, kar je 10,7 % (v primerjavi s 60.576.175 EUR oziroma 11,5 % leta 2017), zadevajo pa predvsem kategorije, kot so računalniški sistemi (18,3 milijona EUR), stavbe (16,0 milijona EUR) in tolmačenje (11,9 milijona EUR); je seznanjen z razveljavljenimi odobritvami v letu 2018, ki so znašale 46.348.862 EUR (v primerjavi s 35.025.789 EUR leta 2017); opozarja Svet, da so prenosi izjeme od načela enoletnosti in da bi morali odražati dejanske potrebe, zato ga poziva, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi preprečil previsoko ocenjevanje potrebnih proračunskih sredstev;
9. ponovno ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja za potne stroške delegacij nizka, pri čemer so obveznosti znašale 11,1 milijona EUR, v primerjavi s končnim proračunom (vključno z notranjimi prerazporeditvami) v višini 22,3 milijona EUR; ugotavlja, da je Svet glede na to, da so morale države članice povrniti neporabljene zneske iz prejšnjih let, prevzel obveznosti zgolj za 11,1 milijona EUR plačil, ki so sledila; poziva Svet, naj obvesti Parlament o dosežkih v zvezi s politiko, o kateri se je pogajal z državami članicami, za rešitev tega dolgotrajnega vprašanja;
10. se zaveda, da je bilo število delovnih mest v kadrovskem načrtu za leto 2018 določeno na 3031 mest (v primerjavi s 3027 mesti za leto 2017); ugotavlja, da je Svet v letu 2018 zaposlil 137 oseb (74 stalnih uradnikov in 63 začasnih uslužbencev) in da je v tem času Svet zapustilo 184 oseb (154 stalnih uradnikov in 30 začasnih uslužbencev), kar pomeni neto zmanjšanje zasedenih delovnih mest za 47, kar je bil glavni razlog za premajhno porabo za proračunsko postavko „kadrovski načrt“ v višini 18,8 milijona EUR;
11. se zaveda povečanega obsega dela, izraženega v skupnem številu sestankov, ki je v letu 2018 znašalo 7733, v letu 2010 pa 6338; je seznanjen z drugim kvantitativnim kazalnikom dejavnosti, namreč številom pravnih aktov, objavljenih v Uradnem listu, pri čemer jih je bilo v letu 2018 objavljenih 1210, v letu 2010 pa 825;
12. pozdravlja prizadevanja Sveta pri izvajanju akcijskega načrta za bolj dinamičen, prilagodljiv in sodelovalen generalni sekretariat Sveta; je seznanjen z ukrepi za nadaljnje izboljšanje finančnega poslovodenja in smotrnosti Sveta, in sicer z vzpostavitvijo svetovalnega upravnega odbora, sprejetjem smernic za skupni okvir vodenja projektov in projektnih skupin, ustanovitvijo projektne skupine za reorganizacijo ter pregledom notranjih pravil po objavi nove finančne uredbe;
13. je seznanjen s stanjem glede stavb Sveta, zaradi katerega so leta 2018 potekala intenzivna pogajanja z belgijskimi organi, na podlagi katerih pa ni prišlo do prodaje štirih sosednjih zemljišč, in to kljub dogovoru o končni ceni projekta stavbe Evropa; je seznanjen, da sta se strani dogovorili o alternativni rešitvi, zaradi katere sredstva za začetno ceno za zemljišča v višini 4.672.944 EUR niso bila porabljena;
14. izraža zaskrbljenost zaradi informacij, o katerih poročajo evropski mediji in se nanašajo na gradnjo nove stavbe Evropa; poziva Svet, naj temeljito preuči glavnega izvajalca in celotno verigo podizvajalcev (do 12, kot poročajo mediji), pa tudi delovne razmere vseh zaposlenih delavcev, ter Odboru Parlamenta za proračunski nadzor posreduje vse svoje ugotovitve;
15. je seznanjen s spremenjenim okvirom notranje kontrole, ki je začel veljati 1. novembra 2018 in je bil vzpostavljen s petimi sestavnimi deli, ki so kontrolno okolje, ocena tveganj, kontrolne dejavnosti, informiranje in komuniciranje ter dejavnosti spremljanja, ter še 17 načeli in 33 značilnostmi za predložitev razumnega zagotovila o uresničitvi zastavljenih ciljev;
16. pozdravlja, da je bilo leta 2018 izvedenih ali v procesu izvedbe 92 % priporočil notranje revizije, izdanih v letih 2015–2017; je seznanjen, da letni delovni program notranje revizije za leto 2018 temelji na posodobljeni oceni tveganja, ob upoštevanju pregleda evidenc tveganj, in da je bil uspešno izveden; je seznanjen s področji, na katerih so bile v letu 2018 opravljene revizije, kot so tehnično upravljanje, javno naročanje na področju IT, pravna služba in komunikacijska strategija;
17. je seznanjen, da sta v zvezi s predlogom novega medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru preglednosti, dostopnem v strojno berljivem formatu, za predstavnike interesov, ki zajema Parlament, Svet in Komisijo, v letu 2018 potekala dva kroga pogajanj v okviru bolgarskega predsedovanja in en krog v letu 2019 v okviru romunskega predsedovanja; želi spomniti na sklep evropske varuhinje človekovih pravic z dne 18. junij 2019, da bi moral generalni sekretariat Sveta voditi celoten zapisnik vseh sestankov med predstavniki interesov in predsednikom Evropskega sveta in da bi bilo treba ta zapisnik objaviti; obžaluje, da se Svet kljub vsem tem pogajanjem še vedno ni pridružil registru preglednosti, in ga poziva, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pogajanji, da bi dosegli uspešen izid in bo Svet končno vključen v register; poziva Svet, naj pokaže resnično zavezanost načelom preglednosti in odgovornosti ter sprejme konkretne ukrepe in sledi zgledu finskega predsedstva; poziva vse trojke predsedstev, naj bodo zgled in zavrnejo sestanke z neregistriranimi lobisti;
18. je seznanjen s priporočilom evropske varuhinje človekovih pravic, naj predsednik in kabinet Evropskega sveta objavita celoten seznam vseh sestankov z lobisti, ki so potekali; je razočaran, da novi predsednik Evropskega sveta še ni izvedel tega priporočila; je seznanjen, da se sicer zdi, da se predsednik Evropskega sveta ne sestaja s številnimi lobisti, da pa je načelo preglednosti lobiranja vseeno pomembno; poziva predsednika Evropskega sveta, naj zagotovi, da bosta on sam in njegov kabinet zavrnila vse sestanke z neregistriranimi lobisti in proaktivno objavljala izčrpen seznam opravljenih sestankov z lobisti; poziva sekretariat Sveta, naj zagotovi, da se bodo etična pravila, ki veljajo za predsednika Evropskega sveta, uskladila s tistimi, ki veljajo za predsednika Komisije, tako da bodo pravila glede pojava vrtljivih vrat veljala tri leta in da bo potrebna formalna odobritev za vse nove funkcije, povezane z dejavnostmi Unije;
19. pozdravlja vzpostavitev oddelka za digitalne storitve v okviru preoblikovanja generalnega sekretariata Sveta z dne 1. julija 2018; je seznanjen, da bo se bodo s programom za informiranje in upravljanje racionalizirali in digitalizirali ključni poslovni procesi, in sicer z zagotovitvijo popolnoma vključenega sistema aplikacij in storitev, ki bo uporabnikom dostopen prek sodelovalnega in varnega digitalnega delovnega mesta za uslužbence, predsedstva in delegate;
20. je seznanjen z obsežnim medijskim poročanjem in posebej visokim zanimanjem medijev za pogajanja v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije; pozdravlja stalni razvoj spletnega mesta Sveta in intenzivne ukrepe za povečanje števila obiskovalcev na vseh kanalih (povečanje števila obiskov spletnega mesta za 9 %, števila privržencev na omrežju Facebook za 13 %, števila sledilcev na omrežju Twitter za 26 % ter števila sledilcev na omrežju Instagram za 92 %); je seznanjen z velikim številom informativnih predstavitev in tiskovnih konferenc; je seznanjen s platformo novinarskega središča, ki tiskanim in drugim medijem omogoča ogled, prenos in vdelavo videoposnetkov in fotografij Sveta v visoki ločljivosti; prav tako spodbuja uporabo nelastniških platform za družbena omrežja, ki posebno pozornost namenjajo varstvu podatkov uporabnikov;
21. ponavlja svojo podporo priporočilom evropske varuhinje človekovih pravic glede preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta[8]; poziva Svet, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi zakonodajni proces postal bolj sledljiv in bralcem prijazen, naj preglednost osredotoči na mejnike v zakonodajnem procesu in naj normalizira identifikacijo in objavo prispevkov držav članic v strojno berljivem formatu (npr. izjave in predlogi sprememb) k zakonodajnim razpravam, tako na sejah Sveta, pripravljalnih razpravah v odboru stalnih predstavnikov Sveta kot v vseh njegovih pripravljalnih telesih; vendar ga poziva, naj okrepi svoja prizadevanja glede preglednosti, med drugim tako, da objavi zakonodajne dokumente Sveta, v formalni zapisnik pripravljalnih teles Sveta vključi zapis stališč držav članic in ta zapisnik objavi ter da na razpolago več dokumentov trialoga, v skladu s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic; je seznanjen z njegovimi prizadevanji za povečanje preglednosti prek potekajočih sprememb njegovega spletnega mesta in z dejavnostmi njegove ekipe za notranjo preglednost; poziva ga, naj uvede dodatne ukrepe, da bo dosegel uspešno politiko preglednosti, ki bo javnosti omogočala lažje spremljati zakonodajni proces Unije;
22. želi spomniti na sklepe iz posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta iz februarja 2018, v katerih je ugotovila nepravilnosti v sedanji praksi Sveta; želi spomniti na skupni delovni dokument Belgije, Danske, Estonije, Irske, Latvije, Luksemburga, Slovenije, Švedske in Nizozemske iz oktobra 2019 o povečanju preglednosti in odgovornosti Unije, v katerem se izrecno poziva Svet, naj poveča odprtost v tristranskih pogajanjih, tako da sistematično objavlja zakonodajne temeljne dokumente; poziva Svet, naj v imenu preglednosti resno razmisli o teh priporočilih in poroča Parlamentu;
23. izraža globoko zaskrbljenost zaradi informacij, o katerih poročajo evropski mediji in ki se nanašajo na korporacijsko sponzorstvo držav članic, ki predsedujejo Svetu, in se strinja s pomisleki, ki so jih o tem izrazili državljani Unije in poslanci; potrjuje, da se od držav članic pričakuje, da predsedovanje financirajo same, in obžaluje, da je uporaba korporacijskega sponzorstva za kritje nekaterih njihovih stroškov v zvezi s tem v zadnjih letih postala običajna praksa; je zelo zaskrbljen, da bi lahko ta praksa škodovala ugledu Unije, njenih institucij in zlasti Sveta ter povzročila izgubo zaupanja med državljani Unije; v celoti podpira oceno in priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic[9], naj Svet v zvezi s tem izda smernice za države članice; poleg tega Svetu močno priporoča, naj predsedstva vključi v proračun; poziva ga, naj o teh pomislekih obvesti države članice, zlasti sedanjo trojko predsedstev;
24. poziva, naj se kodeks ravnanja predsednika Evropskega sveta uskladi s kodeksi ravnanja Komisije in Parlamenta, da bi zagotovili formalno odobritev dejavnosti, povezanih z zakonodajo Unije v obdobju treh let po tem, ko zapusti Svet;
25. je globoko zaskrbljen zaradi sedanje prakse, po kateri zasebna podjetja sponzorirajo predsedovanje Svetu; želi spomniti na priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2020, naj se izdajo smernice glede sponzoriranja predsedovanj Svetu, da bi ublažili tveganja izgube ugleda Unije; je seznanjen, da Svet trdi, da je vprašanje sponzorstva izključna odgovornost vlade države članice, ki predseduje Uniji; je istega mnenja kot evropska varuhinja človekovih pravic, da javnost ne razlikuje med predsedovanjem Svetu in državo članico, ki predseduje Uniji; poziva Svet, naj resno razmisli o teh priporočilih in nato o tem poroča Parlamentu;
26. je globoko zaskrbljen zaradi obtožb nasprotja interesov številnih predstavnikov držav članic, ki sodelujejo v procesu odločanja na visoki ravni glede politike in proračuna; poziva Svet, naj zagotovi, da predstavniki držav članic, ki neposredno prejemajo subvencije Unije prek podjetij, katerih lastniki so, ne bodo sodelovali v razpravah in glasovanjih glede politike in proračuna, ki se nanašajo na ta podjetja; prav tako ga poziva, naj se pridruži Parlamentu pri njegovem pozivu Komisiji, naj predlaga nove revizijske postopke za pospešitev preiskave nujnih in hudih primerov nasprotja interesov ter zagotovi, da bo Parlament ustrezno obveščen o revizijskih ugotovitvah;
27. obžaluje, da Svet ponovno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta za pisni odgovor in da se njegov generalni sekretar ni udeležil predstavitve, ki je potekala 12. novembra 2019 v okviru letnega postopka razrešnice, kar kaže na stalno in popolno nepripravljenost Sveta na sodelovanje; poudarja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi tega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let; poudarja, da je Parlament edina institucija, ki jo neposredno volijo državljani Unije, in da je njegova vloga v postopku podelitve razrešnice neposredno povezana s pravico državljanov do obveščenosti o porabi javnega denarja;
Prihodnje sodelovanje med Svetom in Parlamentom
28. je seznanjen, da je vloga Parlamenta v postopku razrešnice za izvrševanje proračuna opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), finančni uredbi in Poslovniku Parlamenta;
29. je seznanjen, da iz člena 319 PDEU izhaja, da Parlament na priporočilo Sveta podeli razrešnico Komisiji za izvrševanje splošnega proračuna Unije; je seznanjen, da ima Svet vlogo institucije, ki v postopku podelitve razrešnice daje priporočila;
30. poudarja pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, namreč da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;
31. meni, da bi se morale različne vloge posameznih institucij v postopku podelitve razrešnice razlikovati, zato bi bilo treba izključiti enakovredno in vzajemno vlogo obeh institucij v letnem postopku podelitve razrešnice;
32. želi spomniti, da institucije v skladu s členoma 316 in 335 PDEU uživajo upravno samostojnost in da so njihovi odhodki navedeni v ločenih delih proračuna; je seznanjen, da so v skladu s členom 59 finančne uredbe institucije individualno odgovorne za izvrševanje svojih proračunov; poudarja pomen odgovornega in strokovnega ravnanja institucij pri izvrševanju svojih proračunov;
33. je seznanjen, da je Parlament v skoraj dvajsetih letih razvil prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam in organom Unije; želi spomniti, da Parlament podeli razrešnico institucijam in organom Unije, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na pisne vprašalnike ter opravi pogovor z njihovimi generalnimi sekretarji; ugotavlja, da vse institucije in organi Unije sprejemajo sodelovanje v postopku Parlamenta za podelitev razrešnice, pri čemer je edina izjema Svet; obžaluje, da je Svet zavrnil odgovore na vprašanja, ki jih je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor predložil 12. novembra 2019;
34. pozdravlja, da je Svet pokazal odprtost pri sklenitvi sporazuma s Parlamentom o tem, kako sodelovati v procesu podelitve razrešnice;
35. obžaluje nepripravljenost Sveta za sodelovanje v postopku razrešnice, zaradi česar Parlament generalnemu sekretarju Sveta že od proračunskega leta 2009 ni podelil razrešnice;
36. poudarja, da je potreben memorandum o soglasju med Svetom in Parlamentom, da bi poiskali rešitve za rešitev dolgoletnih razlik v stališčih med Svetom in Parlamentom o sedanji praksi podeljevanja razrešnice;
37. meni, da bi se lahko odgovori na vrsto ponavljajočih se vprašanj v vprašalniku, poslanem različnim institucijam, organom in agencijam, kot so na primer vprašanja o uravnoteženosti po spolu, geografski uravnoteženosti, nasprotju interesov, lobiranju in zaščiti žvižgačev, vključili tudi v poročilo o oceni financ Unije, ki se pripravi v skladu s členom 318 PDEU, če so te zadeve povezane z izvrševanjem proračuna; želi spomniti, da je poročilo iz člena 318 PDEU v členu 319(1) PDEU izrecno omenjeno kot eden od dokumentov, ki jih je treba preučiti v okviru postopka podelitve razrešnice;
38. želi spomniti, da finančna uredba od vseh institucij in organov zahteva, da na podlagi ugotovitev, ki spremljajo sklep Parlamenta o razrešnici, sprejmejo ustrezne ukrepe ter poročajo o njih; poudarja, da je mogoče institucijo, ki tudi po naknadnem pozivu ne izpolni te zahteve, tožiti zaradi opustitve ukrepanja v skladu s členom 265 PDEU;
39. pozdravlja izjavi, ki sta ju med predstavitvijo v Parlamentu podala kandidatka za podpredsednico Věra Jourová in kandidat za komisarja Johannes Hahn, namreč da sta pripravljena obravnavati to zadevo ter pomagati povečati preglednost pri izvrševanju proračuna Sveta; izpostavlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki;
40. meni, da zaveze kandidatov za komisarja napovedujejo pozitivno spremembo v primerjavi z dosedanjim stališčem Komisije, izraženim v pismu z dne 23. januarja 2014, v katerem je navedeno, da se od Komisije ne bi smelo pričakovati, da bo nadzirala izvrševanje proračuna drugih institucij;
41. poziva Svet, naj izpolni svojo posebno vlogo in priporočila v zvezi z razrešnicami da tudi drugim institucijam Unije.
MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (5.12.2019)
za Odbor za proračunski nadzor
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek II – Evropski svet in Svet
Pripravljavec mnenja: Pascal Durand
POBUDE
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker ima Evropski parlament v skladu s pogoji iz člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) izključno pristojnost podeliti razrešnico za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in ker je proračun Sveta oddelek proračuna Unije;
B. ker Parlament v skladu s členom 319 PDEU podeli razrešnico Komisiji;
C. ker je postopek ločenega podeljevanja razrešnice posameznim institucijam in organom Unije dolgoletna praksa, ki so jo sprejele vse institucije razen Sveta, in ker je bil ta postopek oblikovan, da bi zagotavljal preglednost in demokratično odgovornost do državljanov Unije ter potreben boj proti goljufijam;
D. ker mora Komisija v skladu s členom 319(2) PDEU Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije o izvrševanju odhodkov in delovanju sistemov finančnega nadzora;
E. ker se v skladu s členom 100 Poslovnika Evropskega parlamenta o „drugih postopkih razrešnice“ določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna v skladu s členom 319 PDEU, uporabljajo tudi za postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta, osebam, odgovornim za izvrševanje proračuna Sveta, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada ter organom, pristojnim za upravljanje proračuna pravno neodvisnih subjektov, ki opravljajo naloge Unije;
F. ker morajo vse institucije sodelovati, da bi zagotovile nemoten potek postopka razrešnice, pri tem pa v celoti spoštovati ustrezne določbe PDEU in ustrezne sekundarne zakonodaje; ker Parlament zaradi nepripravljenosti Sveta za sodelovanje v postopku razrešnice generalnemu sekretarju Sveta že od leta 2009 ni podelil razrešnice; ker Parlament zaradi stalnega nesodelovanja Sveta ne more informirano odločati o razrešnici, kar posledično dolgotrajno negativno vpliva na verodostojnost institucij EU in preglednost pri uporabi sredstev EU v očeh državljanov; ker nepripravljenost za sodelovanje negativno vpliva tudi na delovanje institucij in škodi ugledu postopka za politični nadzor nad upravljanjem proračuna, ki je določen v Pogodbah;
G. ker se pri postopku razrešnice upoštevajo poročila Evropskega računskega sodišča in pregledajo računovodski izkazi zadevne institucije, da bi preverili, ali deluje zakonito in pravilno ter ali upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja;
1. poudarja vlogo Parlamenta v postopku razrešnice, ki je določena s Pogodbo o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, in v celoti priznava vlogo Sveta kot institucije, ki v tem postopku daje priporočila, opozarja pa, da morajo biti različne vloge Parlamenta in Sveta tudi v prihodnje ločene, da bi spoštovali institucionalni okvir, ki je določen v ustanovnih pogodbah in finančni uredbi;
2. opozarja, da Parlament podeli razrešnico vsaki instituciji, organu in agenciji posebej, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na vprašanja ter zasliši njihove generalne sekretarje; meni, da se v okviru razrešnice, ki jo Parlament v skladu z določbami iz Pogodb podeli Komisiji, krepijo tudi demokratična legitimnost, preglednost in odgovornost drugih institucij, organov in agencij Unije;
3. meni, da bi se lahko odgovori na vrsto ponavljajočih se vprašanj v vprašalniku za institucije, organe in agencije, kot so na primer vprašanja o uravnoteženosti po spolu, geografski uravnoteženosti, navzkrižju interesov, lobiranju in zaščiti žvižgačev, vključili tudi v poročilo o oceni financ Unije, ki se pripravi v skladu s členom 318 PDEU, če so zadeve povezane z izvrševanjem proračuna; opozarja, da je poročilo iz člena 318 PDEU v členu 319(1) PDEU izrecno omenjeno kot eden od dokumentov, ki jih je treba preučiti v okviru postopka podelitve razrešnice;
4. opozarja, da finančna uredba od vseh institucij in organov zahteva, da na podlagi ugotovitev, ki spremljajo sklep Evropskega parlamenta o razrešnici, sprejmejo ustrezne ukrepe ter poročajo o njih; poudarja, da je mogoče institucijo, ki tudi po naknadnem pozivu ne izpolni te zahteve, tožiti zaradi opustitve ukrepanja v skladu s členom 265 PDEU;
5. je seznanjen, da Evropski parlament opozarja na vztrajne težave v zvezi s postopkom razrešnice, do katerih prihaja zaradi nepripravljenosti Sveta za sodelovanje, zaradi česar je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta od 2009 do 2017; poudarja, da mora Svet – enako kot druge institucije – v celoti in dobronamerno sodelovati v letnem postopku razrešnice, da bi v zvezi s sredstvi, ki so mu zaupana kot instituciji Unije, deloval pregledno in odgovorno do državljanov Unije; poudarja, da morata Evropski parlament in Svet obvezno skleniti memorandum o soglasju v zvezi s posredovanjem podatkov, ki jih potrebuje Parlament, da lahko sprejme informirano odločitev o podelitvi razrešnice, v katerem bi se ustrezno upoštevala vloga institucij v postopku razrešnice; pozdravlja doslej doseženi napredek v pogajanjih med Parlamentom in Svetom o „delovnem dokumentu“ o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Svetom med letnim postopkom razrešnice ter poziva obe instituciji, naj okrepita prizadevanja, da bi brez nepotrebnega odlašanja dosegli sporazum; meni, da bi bilo treba, če pogajanja s Svetom ne bodo uspela, vanje vključiti tudi Komisijo, da bo Parlament – bodisi neposredno bodisi prek Komisije – dobil potrebne informacije o tem, kako Svet izvršuje svoj proračun;
6. pozdravlja izjavi, ki sta ju med predstavitvijo v Parlamentu podala kandidatka za podpredsednico Věra Jourová in kandidat za komisarja Johannes Hahn, namreč da sta pripravljena obravnavati to zadevo ter pomagati povečati preglednost pri izvrševanju proračuna Sveta; spominja na sodno prakso Sodišča v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki;
7. meni, da zaveze kandidatov za komisarja napovedujejo pozitivno spremembo v primerjavi z dosedanjim stališčem Komisije, izraženim v pismu z dne 23. januarja 2014, v katerem je navedeno, da se od Komisije ne bi smelo pričakovati, da bo nadzirala izvrševanje proračuna drugih institucij;
8. predlaga, naj Parlament, če se pogajanja o memorandumu o soglasju ne bodo hitro nadaljevala, v sklopu pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru vztraja, da se v predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju vključi člen, s katerim bi se vse tri institucije zavezale, da bodo skupaj opredelile praktično ureditev za izmenjavo in posredovanje potrebnih informacij Evropskemu parlamentu v okviru postopka podelitve razrešnice ter da bodo nemudoma začele pogajanja v zvezi s tem;
9. meni, da bi bilo sicer mogoče trenutne razmere izboljšati s tesnejšim sodelovanjem med institucijami Unije v pogodbenem okviru, a bo navsezadnje morda potrebna sprememba pogodb, da se postopek podelitve razrešnice jasneje opredeli in Parlamentu podeli eksplicitna pristojnost za podelitev razrešnice vsaki instituciji in organu posebej. poudarja, da bi moral pristojni odbor Evropskega parlamenta natančno preučiti vpliv takšnih sprememb na medinstitucionalno ravnovesje, kakršno je določeno v Pogodbah.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
4.12.2019 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Bischoff, Damian Boeselager, Richard Corbett, Pascal Durand, Daniel Freund, Charles Goerens, Esteban González Pons, Maria Grapini, Laura Huhtasaari, Aileen McLeod, Giuliano Pisapia, Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira, Antonio Tajani, László Trócsányi, Guy Verhofstadt, Loránt Vincze, Rainer Wieland |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Vladimír Bilčík, Gilles Boyer, Helmut Scholz |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
23 |
+ |
GUE/NGL |
Helmut Scholz |
ID |
Laura Huhtasaari, Antonio Maria Rinaldi |
PPE |
Vladimír Bilčík, Esteban González Pons, Paulo Rangel, Antonio Tajani, László Trócsányi, Loránt Vincze, Rainer Wieland |
RENEW |
Gilles Boyer, Pascal Durand, Charles Goerens, Guy Verhofstadt |
S&D |
Gabriele Bischoff, Richard Corbett, Maria Grapini, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira |
VERTS/ALE |
Damian Boeselager, Daniel Freund, Aileen McLeod |
0 |
- |
|
|
0 |
0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
19.2.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 1 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Cristian Ghinea, Monika Hohlmeier, Jean-François Jalkh, Joachim Kuhs, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Michèle Rivasi, Nico Semsrott, Angelika Winzig, Lara Wolters, Tomáš Zdechovský |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Grapini, David Lega, Marian-Jean Marinescu, Mikuláš Peksa, Ramona Strugariu |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
József Szájer |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
23 |
+ |
GUE/NGL |
Luke Ming Flanagan |
ID |
Matteo Adinolfi, Joachim Kuhs |
NI |
Sabrina Pignedoli |
PPE |
Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Monika Hohlmeier, David Lega, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, József Szájer, Angelika Winzig, Tomáš Zdechovský |
RENEW |
Olivier Chastel, Cristian Ghinea, Ramona Strugariu |
S&D |
Caterina Chinnici, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Lara Wolters |
VERTS/ALE |
Mikuláš Peksa, Michèle Rivasi, Nico Semsrott |
1 |
- |
ID |
Jean-François Jalkh |
0 |
0 |
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] UL L 57, 28.2.2018.
- [2] UL C 327, 30.9.2018, str. 1.
- [3] UL C 340, 8.10.2019, str. 1.
- [4] UL C 340, 8.10.2019, str. 9.
- [5] UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
- [6] UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0045.
- [8] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0045).
- [9] Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1069/2019/MIG o sponzorstvu predsedovanja Svetu Evropske unije.