POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020

4.5.2020 - (2019/2210(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Tonino Picula

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020

(2019/2210(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, sklepov Sveta z dne 18. junija 2019 in sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019, s katerimi so bile preložene odločitve o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo,

– ob upoštevanju končnega sporazuma z dne 17. junija 2018 o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta OZN št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Severno Makedonijo, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Krepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2018)0057),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

– ob upoštevanju globalne strategije EU iz leta 2016, ki navaja, da je verodostojna širitvena politika strateška naložba v varnost in blaginjo Evrope ter da je že znatno prispevala k miru na nekdanjih vojnih območjih;

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Širitvena strategija in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (COM(2013)0700),

– ob upoštevanju novega soglasja o širitvi, ki ga je Evropski svet decembra 2006 sprejel in nato junija 2019 potrdil v svojih sklepih;

– ob upoštevanju končne izjave z vrha v Zagrebu z dne 24. novembra 2000,

– ob upoštevanju izjave z vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

– ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

– ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014, zlasti izjave zunanjih ministrov Zahodnega Balkana z dne 27. avgusta 2015 o regionalnem sodelovanju in dvostranskih sporih ter ustanovitve regionalnega urada za sodelovanje mladih, in nadaljnjih vrhov na Dunaju (2015), v Parizu (2016), v Trstu (2017), v Londonu (2018) in v Poznanju (2019),

– ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v tej regiji,

– ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve 13 držav članic EU z dne 11. junija 2019 o zavezanosti EU vključevanju Zahodnega Balkana v evropske povezave,

– ob upoštevanju skupne izjave z vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki ga je 28. januarja 2020 sklical predsednik Evropskega parlamenta skupaj z vodstvom parlamentov Zahodnega Balkana,

– ob upoštevanju neformalnega srečanja z dne 16. februarja 2020, na katerem so se zbrali voditelji držav Zahodnega Balkana, predsednik Evropskega sveta, predsednica Evropske komisije, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednik vlade Republike Hrvaške kot predsedujoči Svetu Evropske unije,

– ob upoštevanju resolucije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. oktobra 2019 z naslovom Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: ohraniti je treba verodostojnost in geostrateške interese EU[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij o širitvenem svežnju 2019, sprejetega 13. februarja 2020[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici[3],

– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope[6],

– ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

– ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0091/2020),

A. ker širitev ni zgolj ena najuspešnejših in najbolj strateških politik EU, 

temveč tudi najučinkovitejši zunanjepolitični instrument, ki prispeva k širitvi dometa temeljnih vrednost Unije, tj. spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, spodbujanja miru in blaginje, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin po vsej Evropi;

B. ker je proces širitve sestavni del evropskega povezovanja in ostaja strateško pomemben za Evropsko unijo;

C. ker je na dosežkih temelječa možnost polnopravnega članstva v EU za države Zahodnega Balkana v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu same Unije;

D. ker je možnost članstva v EU ključno geopolitično vprašanje za združitev evropske celine in glavna spodbuda za reforme v državah Zahodnega Balkana;

E. ker so države Zahodnega Balkana z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika del Evrope ter je njihovo povezovanje z Evropsko unijo ključnega pomena, da se za celino kot celoto, živečo v svobodi in miru, zagotovita stabilnost in varnost;

F. ker proces širitve EU ni enosmerna cesta, temveč je treba na obeh straneh upoštevati zaveze, prav tako pa temelji na tem, da tako Evropska unija kot države kandidatke izpolnijo svoje obljube;

G. ker je izboljšana metodologija, ki jo je predlagala Komisija, namenjena uvedbi nove dinamike v proces širitve in zagotavlja nov zagon za preobrazbo pristopnih držav;

H. ker je EU vodilna vlagateljica, trgovinska partnerica in donatorka v tej regiji;

I. ker je Evropski parlament v svojih resolucijah pozdravil napredek, ki sta ga dosegli Severna Makedonija in Albanija; ker je na podlagi tega napredka Parlament soglašal z dodelitvijo nagrade za uspešnost v okviru instrumenta za predpristopno pomoč Severni Makedoniji in Albaniji;

J. ker Evropski parlament obžaluje, da Evropski svet leta 2019 ni pristal na začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo; ker je dejstvo, da se niso upoštevala priporočila Komisije iz let 2018 in 2019, ki jih je potrdil Parlament, spodkopalo verodostojnost Evropske unije, prispevalo k vzponu populizma, nacionalizma in nezaupanja v EU, ogrozilo prizadevanja držav kandidatk, prineslo tveganje za nastanek politične praznine in opogumilo tretje akterje, ki želijo doseči politični vpliv v tej regiji, v škodo procesa povezovanja EU;

K. ker se s procesom širitve spodbujajo in krepijo zmogljivosti za reševanje dvostranskih sporov in se skuša doseči spravo med družbami v tej regiji;

L. ker bi si morale države Zahodnega Balkana bolj prizadevati, da bi odpravile politično polarizacijo in dolgotrajne parlamentarne bojkote ter okrepile parlamentarni nadzor;

M. ker Evropski parlament ostaja zanesljiv partner držav v procesu pristopa k EU in zagovornik procesa širitve kot pozitivnega mehanizma Evropske unije za spodbujanje reform, namenjenih institucionalni in socialno-ekonomski krepitvi teh držav v korist njihovih državljanov;

N. ker je bilo v solunski agendi in izjavi iz Sofije poudarjeno, da bo posebna pozornost namenjena ustvarjanju dodatnih priložnosti za mlade, ob zagotavljanju, da bo to prispevalo k socialno-ekonomskemu razvoju Zahodnega Balkana;

O. ker je Evropski parlament zavezan okrepitvi svoje politične in institucionalne podpore za demokratične in gospodarske reforme v tej regiji in pomoči državam Zahodnega Balkana v procesu pristopa k EU;

P. ker politične smernice Komisije za obdobje 2019–2024 potrjujejo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana;

Q. ker sta se podpredsednik/visoki predstavnik Josep Borrel in komisar Olivér Várhelyi med predstavitvijo pred Evropskim parlamentom zavezala, da bosta prednostno obravnavala proces širitve, pri čemer sta zagotovila, da bosta pospešila strukturne in institucionalne reforme ter proces povezovanja na Zahodnem Balkanu;

R. ker ambiciozna širitvena politika zahteva zadostna proračunska sredstva; ker bi moral Svet zagotoviti dovolj proračunskih sredstev v podporo širitveni politiki;

S. ker mora EU okrepiti tudi mehanizme pravne države znotraj Unije in pripraviti ambiciozen program za konferenco o prihodnosti Evrope;

T. ker sta evropska blaginja in varnost tesno povezani s procesom povezovanja ter spodbujanjem miru, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države v regiji Zahodnega Balkana ter prihodnosti držav te regije v močni in reformirani EU;

1. priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

a) podprejo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana ter izboljšajo proces pristopa, v ta namen pa zagotovijo, da bo krepil temeljne vrednote in načela pravne države ter prinesel trajnostne demokratične, gospodarske in ekološke spremembe in socialno konvergenco, prav tako pa naj poskrbijo za dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje, saj gre za bistvena elementa širitve in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ter zagotovijo, da bo širitev Unije potekala vzporedno z razpravami o prihodnosti Evrope in notranjo reformo EU;

b) povečajo prizadevanja za oblikovanje politične volje med državami članicami pri doseganju napredka glede širitve na Zahodni Balkan, namesto da bi dopustile, da bi napredek ovirali notranji procesi EU, ter izboljšajo politične in strateške smernice splošne politike v tej regiji;

c) nadaljujejo širitev, saj je ta potrebna za verodostojnost, uspeh ter vpliv EU v regiji in zunaj nje;

d) pospešijo pristopni proces držav, ki so se politično in upravno zavezale izvajanju reform, povezanih z EU;

e) zagotovijo, da bo izboljšana metodologija ohranila polnopravno članstvo v EU kot končni cilj in da bo EU določila in dosledno uporabljala bolj predvidljiva pravila in merila, temelječa na pogojenosti ter možnosti razveljavitve, da bo pristopni proces postal bolj dinamičen in da bo z uporabo spremenjene metodologije znova postal verodostojen;

f) zagotovijo, da večji poudarek na političnem značaju procesa, kot je predstavljen v predlogu Komisije za revidirano metodologijo širitve, ne nadomešča vrednotenj po izpolnitvi meril na strokovni ravni in ovira zavezanosti EU procesu širitve, ki temelji na dosežkih;

g) zagotovijo, da bo združevanje področij politike povečalo poglobljenost in kakovost ter trajnost reform in prineslo konkretne rezultate v državah pristopa, ob tem pa omogočilo sočasna pogajanja o različnih poglavjih;

h) zagotovijo jasna, pregledna in dosledna pristopna merila ter nepretrgano politično in tehnično podporo med celotnim procesom, prav tako pa izboljšajo merjenje napredka na kraju samem, tako da se bo vsaka država pristopa ocenjevala na podlagi pogojevanja in načela lastnih dosežkov;

i) zagotovijo neprekinjenost, odgovornost, doslednost in predvidljivost širitvenega procesa, tako da novo metodologijo Komisije uvedejo kot dolgoročno prilagoditev politike ter se vzdržijo priložnostnega spreminjanja procesa in njegovih parametrov na podlagi političnih premislekov posameznih držav članic; zagotovijo, da pristopna merila in podpora temeljijo na pridobljenih spoznanjih, da se prepreči ponavljanje starih napak in izboljša pristopni proces;

j) omogočijo uporabo izboljšane metodologije za države pristopa, ki se že pogajajo, če se bodo te države odločile zanjo, da se omogoči učinkovito in trajno približevanje evropskim standardom;

k) povečajo politične in ekonomske spodbude za države Zahodnega Balkana in povečajo skladnost med procesom širitve in političnimi pobudami v EU, in sicer prek letnih regionalnih srečanj ob robu srečanj Evropskega sveta z voditelji držav Zahodnega Balkana, da bi zagotovili redno udeležbo predstavnikov držav Zahodnega Balkana na zasedanjih Evropskega sveta, v Političnemu in varnostnemu odboru ter v delovnih skupinah Komisije;

l) spodbujajo postopno vključevanje držav pristopnic v procese, sektorske politike in programe EU pred njihovim pristopom, tudi prek ciljno usmerjene finančne podpore prek skladov EU, da bi zagotovili oprijemljive koristi za državljane, zlasti za otroke in mlade, ter okrepili predpristopno pomoč in prisotnost EU v teh državah, preden postanejo polnopravne članice;

m) omogočijo in spodbujajo tesnejše sodelovanje poslancev parlamentov držav, ki se pogajajo, pri delu Evropskega parlamenta;

n) vključijo predstavnike držav Zahodnega Balkana v konferenco o prihodnosti Evrope s posebnim poudarkom na udeležbi mladih;

o) okrepijo mehanizem pogojevanja in vztrajajo pri možnosti razveljavitve pristopnega procesa z uporabo objektivnih meril pri odločanju o tem, ali naj se pogajanja odložijo ali prekinejo; zagotovijo, da Komisija proces začne po temeljitem razmisleku in v odziv na predlog držav članic ali Evropskega parlamenta, pri tem pa naj upoštevajo, da se načelo klavzule o neravnovesju in možnost razveljavitve že uporabljata v sedanjih pogajalskih okvirih za Srbijo in Črno goro; zagotovijo, da mehanizem pogojenosti in prekinitve spremlja zanesljivo obveščanje s strani institucij EU o podrobnostih v zvezi z morebitno prekinitvijo;

p) povečajo odgovornost držav članic pri pristopnem procesu, tako da k sodelovanju povabijo več strokovnjakov za vladavino prava in druga področja iz držav članic, pa tudi predstavnike civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, prav tako pa naj izboljšajo merjenje celotnega napredka, pri tem pa še naprej upoštevajo dolgoročne objektivne standarde, preprečijo zlorabo tehničnih vidikov pristopnega procesa v politične namene ter se opirajo na poročila o spremljanju in priporočila Sveta Evrope in drugih organov za določanje standardov;

q) priznajo, da berlinski proces podpira in dopolnjuje širitveno politiko EU in ga ni mogoče obravnavati kot alternativo pristopu ali kot podvajanje prizadevanj v okviru širitve;

r) priznajo, da je začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije;

s)  potrdijo, da je odločitev Evropskega sveta, da junija 2018, junija 2019 in oktobra 2019 ne začne pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, škodila vlogi EU v regiji, negativno vplivala na javno mnenje v zvezi s pristopom k EU ter poslala negativno sporočilo državam Zahodnega Balkana, prav tako pa naj priznajo, da bi z začetkom pristopnih pogajanj procesu povrnili verodostojnost, kakor priporočata Evropski parlament in Komisija;

t) Kosovu čim prej odobrijo liberalizacijo vizumskega režima, saj so vsa merila izpolnjena od julija 2018;

u) povečajo dinamiko pogajanj, da bi pospešile pristop Črne gore in Srbije;

v) primat demokracije in pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin znova postavijo v središče procesa širitve, tako da kot prva odprejo in kot zadnja zaprejo poglavja v zvezi s pravosodjem, korupcijo in organiziranim kriminalom, pa tudi tista v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, ter medijsko svobodo in svobodo izražanja;

w) se osredotočijo na krepitev institucionalne in upravne zmogljivosti za povečanje preglednosti in učinkovitosti dobrega upravljanja na vseh ravneh;

x) uporabijo izkušnje iz nedavnih širitev, vključno s tistimi, pridobljenimi s srednjeevropskimi državami;

y)  še naprej sodelujejo z državami Zahodnega Balkana na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

z) zagotovijo osredotočanje na krepitev državnih zmogljivosti, izvrševanje sodb, pravosodne reforme in prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

aa) vztrajajo pri spoštovanju in doslednem izvajanju sodb domačih in mednarodnih sodišč, tudi sodb ustavnih sodišč in vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in njegovega naslednika mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča, posebnega sodišča in posebnega tožilstva za vojne zločine na Kosovu, pa tudi priporočil organov za spremljanje Sveta Evrope, tudi Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti;

ab) pozovejo države Zahodnega Balkana, naj izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti pri pregonu vojnih zločinov ter odločanju o usodi pogrešanih oseb; se zavzemajo za tesno sodelovanje z mednarodnim rezidualnim mehanizmom za kazenska sodišča, posebnim sodiščem in posebnim tožilstvom za vojne zločine na Kosovu ter izrecno podprejo delo in ugotovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, prav tako pa spodbujajo in razširjajo njegovo delo in dediščino med državljani; obsodijo vse poskuse poveličevanja vojnih zločincev in zanikanja zgodovinskih dejstev ter v zvezi s tem podprejo regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (pobuda RECOM);

ac) povečajo udeležbo EU pri reševanju dvostranskih vprašanj, spodbujanju dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja s krepitvijo zaupanja in prizadevanji za mediacijo ter pozovejo države Zahodnega Balkana, naj se zavežejo spravi in mirnim rešitvam za dolgotrajne spore;

ad) okrepijo pristopni proces, da bi povečali solidarnost med državljani držav Zahodnega Balkana in držav članic, ob upoštevanju njihove zgodovine, kulture in običajev;

ae) okrepijo in po možnosti povečajo skupna prizadevanja EU in držav Zahodnega Balkana na področju medosebnih stikov in izmenjav, da si prebivalci ustvarijo vzajemno pozitivno sliko drug o drugem;

af) spodbujajo ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za vključujoča politična okolja in poenostavijo prizadevanja v vseh državah Zahodnega Balkana, da bi se odpravila politična polarizacija in dolgotrajni parlamentarni bojkoti; razvijejo vključujočo in konstruktivno parlamentarno kulturo ter okrepijo parlamentarni nadzor in pregled; in spodbujajo odgovoren pristop k zastopanju interesov državljanov v parlamentih, da bi spodbujali demokratični nadzor in kakovostno zakonodajo;

ag) upoštevajo in olajšajo dejavnosti Evropskega parlamenta, povezane s pristopom in podporo demokraciji, vključno z dejavnostmi stalnih odborov in delegacij, prav tako pa naj omogočijo sodelovanje stalnih poročevalcev Parlamenta za države Zahodnega Balkana pri nadzoru in pregledih na kraju samem;

ah) spodbujajo volilne reforme, ki zagotavljajo svobodne, poštene, konkurenčne in pregledne volitve na centralni in lokalni ravni, pri katerih ne bo ustrahovanja in dezinformacijskih kampanj in ki bodo potekale v skladu z mednarodnimi standardi, tudi na področju preglednosti pri financiranju strank, in priporočili mednarodnih misij za opazovanje; spremljajo izvajanje mnenj Beneške komisije; prispevajo k programom Evropskega parlamenta za podporo demokraciji v tej regiji;

ai) spodbujajo nacionalne parlamente k uporabi orodij Evropskega parlamenta za podporo demokraciji, kot sta „dialog Jeana Monneta“ in medstrankarski dialog, za olajšanje političnega dela v zvezi s parlamentarnim dialogom ter okrepitev odgovornosti, pregleda, demokratičnega nadzora in kakovosti zakonodajnega dela;

aj) okrepijo in tesno povežejo civilno družbo v vlogi nepogrešljivega akterja pri procesu utrjevanja demokracije, regionalnega sodelovanja in reform, povezanih s pristopom, pri tem pa se osredotočajo na Evropi in demokraciji naklonjene sile v regiji;

ak) zagotovijo, da bodo državljani in družbe držav kandidatk tesneje povezani s pristopnim procesom in imeli od njega koristi; v zvezi s tem posebno podporo in spodbudo namenijo Evropi in demokraciji naklonjenim družbenim skupinam, stališčem in mnenjem;

al) zagotovijo, da bo vsak sprejeti ukrep vključeval obsežen in celovit dialog z organizacijami civilne družbe, akademiki in mladimi vse od začetne faze odločanja do faze izvajanja in vrednotenja, pri čemer je treba posebej paziti, da se ne bodo podpirale ali financirale sedanje lokalne protievropske strukture ali lokalne strukture dvomljivega demokratičnega ugleda, tako da se bo spodbudil razvoj na področju vrednot EU, pravne države in boja proti korupciji ter oblikovale močne in učinkovite demokratične institucije, ki so temelj uspešnega pristopa k EU; 

am) ostro obsodijo kampanje blatenja, grožnje in ustrahovanje, uperjene proti novinarjem in medijem, ter vztrajajo pri preiskavi in pregonu takšnih kaznivih dejanj, s tem omogočijo varno okolje za novinarje, pri tem pa obravnavajo vprašanje koncentracije, političnih in ekonomskih pritiskov na financiranje medijev in pomanjkanja preglednosti lastništva nad mediji;

an) dejavno podpirajo in krepijo demokratično, neodvisno in raznoliko medijsko okolje, pa tudi odgovornost in upravljanje medijev;

ao) okrepijo podporne ukrepe za povečevanje odpornosti na dezinformacije in razdiralne medijske kampanje, tudi tiste, ki se izvajajo prek operacij s tujim vplivom, katerih cilj je s hibridnim vojskovanjem spodkopati demokratične procese in suverenost držav Zahodnega Balkana;

ap) spodbujajo in dejavno podpirajo izvajanje protidiskriminacijskih politik ter vztrajajo pri pregonu zločinov iz sovraštva; spodbujajo hitrejši napredek na poti proti enakosti spolov ter pri boju proti diskriminaciji in pri zagotavljanju socialnega vključevanja etničnih, narodnih in verskih manjšin, invalidov, Romov in oseb LGBTIQ+, s posebnim poudarkom na otrocih, z uvedbo vključujočih politik za varstvo temeljnih pravic državljanov;

aq) pozovejo k trdnejšemu pravnemu okviru za preprečevanje feminicida in nasilja nad ženskami in otroki ter boj proti njima, pa tudi drugih vrst nasilja v družini, tudi z opozarjanjem na obveznosti iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima ter s sprejetjem potrebnih ukrepov za ratifikacijo konvencije; preprečujejo trgovino z ljudmi in se borijo proti njej;

ar) priznajo težave, s katerimi se države Zahodnega Balkana soočajo pri upravljanju migracij in tokov beguncev, ter znatna prizadevanja te regije, da bi ponudila zatočišče in humanitarno pomoč, zlasti s podporo EU; izvedejo sporazume med državami Zahodnega Balkana in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex);

as) poudarijo, kako pomemben je prispevek držav Zahodnega Balkana k varovanju zunanjih meja Evropske unije, in okrepijo evropsko podporo za upravljanje meja v tej regiji; v sodelovanju z Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO) in Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) okrepijo zmogljivost azilnega sistema v regiji;

at) opozorijo na ključni pomen socialne razsežnosti in socialno-ekonomske kohezije ter njuno ključno vlogo v celotnem pristopnem procesu;

au) več pozornosti namenijo izkoreninjanju revščine, podpori civilni družbi in izvajanju zavez na področju delovnega prava;

av) spodbujajo države Zahodnega Balkana k izboljšanju standardov delavskih in socialnih pravic, spodbujanju rasti in uveljavljanju pravnega reda EU na socialnem področju, prav tako pa naj v pogajanja s partnerji EU vključijo široko paleto deležnikov, kot so sindikati, gospodarske zbornice in delavske zbornice;

aw) obravnavajo beg možganov s konkretnimi ukrepi, kot je spodbujanje kakovostnih in vključujočih izobraževalnih reform, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bo izobraževalni sektor bolj usklajen s potrebami na trgu dela in prispeval k ustvarjanju dolgoročnih in trajnostnih zaposlitvenih priložnosti za mlade;

ax) podpirajo platformo za regionalni dialog „Bridging the Gap“ (Premoščanje vrzeli), ustanovljeno s programom Evropskega parlamenta za mlade politične voditelje, v prizadevanjih za odpravo vrzeli med mladinsko politiko, udeležbo mladih in poslanci na Zahodnem Balkanu ter spodbujajo konkretne ukrepe za povečanje udeležbe mladih v politiki ter izvajanje in izboljšanje izvajanja mladinskih politik v celotni regiji;

ay) spodbujajo priložnosti za mlade na področju prostovoljstva in državljanske udeležbe ter povečajo naložbe v mlade, ki živijo v regiji, s povečanjem sodelovanja držav pristopnic v obstoječih programih mobilnosti, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, in vzpostavitvijo novih programov za mobilnost znotraj regije;

az) okrepijo sodelovanje na področju znanosti, raziskav in inovacij prek namenskega načrtovanja programov Evropske komisije;

ba) povečajo pomoč državam Zahodnega Balkana, da bodo izboljšale svoje okoljske, energetske in podnebne zakone in da bodo imele zmogljivosti za njihovo izvajanje v skladu s standardi EU in Pariškim sporazumom, tudi s popolnim in hitrim začetkom uresničevanja mednarodnih obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, kar zadeva popolno uskladitev s pravnim redom Unije na področju energije in njegovo izvajanje;

bb) pozovejo oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe glede spremljanja, blaženja in preprečevanja onesnaževanja zraka in vode; zagotovijo predhodne strateške okoljske presoje in presoje vplivov na okolje, da bi zagotovili trajnostni razvoj vodne energije in turizma, ki bosta uravnotežena s prizadevanji za ohranjanje;

bc) poenostavijo regionalno energetsko vključevanje, povečajo diverzifikacijo in zanesljivost virov energije ter izboljšajo povezljivost energetskih infrastruktur in digitalnih omrežij;

bd) spodbujajo potreben energetski prehod na čistejše, obnovljive vire energije in opustitev uporabe premoga in lignita, ki povzročata resno socialno in zdravstveno tveganje za lokalno prebivalstvo in sosednje države; vključijo države pristopnice z Zahodnega Balkana v procesa evropskega zelenega dogovora in sklada za pravičen prehod;

be) opozorijo, da je EU največja tuja vlagateljica v regiji, saj je v letih 2014–2018 v njej opravila neposredne tuje naložbe v vrednosti 12,7 milijarde EUR; pripravijo strateški gospodarski in naložbeni načrt, da bi povečali konkurenčnost ter izboljšali pravno in poslovno okolje, položaj MSP in trajnostni razvoj v celotni regiji v skladu s priporočili iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora, pri čemer je treba upoštevati, da se gospodarska rast na Zahodnem Balkanu upočasnjuje, potem ko je v prejšnjih letih doživela kratkoročno oživitev naložb, in da se zmanjšuje prispevek naložb in izvoza h gospodarski rasti;

bf) spodbujajo in izboljšajo regionalno gospodarsko povezovanje na Zahodnem Balkanu, ki se že izvaja v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in se zgleduje po pravnem redu EU, ter dejavno podpirajo povezovanje med EU in to regijo z razširitvijo politik in notranjega trga EU na države Zahodnega Balkana, ko bodo izpolnjeni osnovni pogoji;

bg) podpirajo pobude, ki temeljijo na večletnem akcijskem načrtu za regionalno gospodarsko območje, ki so ga predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana sprejeli na vrhu v Trstu leta 2017 in katerega štiri stebri – trgovina, naložbe, mobilnost in digitalno povezovanje – so ključni za gospodarski razvoj te regije in pospešujejo zbliževanje z EU;

bh) podpirajo sodelovanje držav Zahodnega Balkana z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Svet za regionalno sodelovanje, Regionalni urad za sodelovanje mladih, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pa tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB);

bi) še naprej zagotavljajo potrebno podporo in takojšnjo pomoč, da bi uresničili proces pristopa Srbije ter Bosne in Hercegovine k Svetovni trgovinski organizaciji (STO), pri čemer pozdravlja njuni prošnji za članstvo, ki sta bili vloženi v letih 1999 in 2005, in poudarja, kako pomembno je članstvo v STO pri odpiranju trgovinskih priložnosti in približevanju držav kandidatk članstvu v EU; 

bj) ščitijo interese Unije z blaženjem negativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov z Evrazijsko gospodarsko unijo, ki so jih podpisale države, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji in ki jim je bila zagotovljena možnost sklenitve stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, vključno s pregledom ravni pomoči, zagotovljene tem državam;

bk) spodbujajo regionalno sodelovanje na področju razvoja infrastrukture med državami Zahodnega Balkana;

bl) prednostno obravnavajo regijo v okviru strategije EU za povezljivost, pri čemer je treba poudariti, kako pomembno je izboljšati prometno infrastrukturo v regiji in predvsem vlogo, ki jo ima ta pri poenostavljanju trgovine; podprejo izgradnjo evropskih železniških in cestnih koridorjev v državah Zahodnega Balkana; spodbudijo Komisijo, naj pospeši financiranje naložb v infrastrukturo;

bm) tesneje povežejo ljudi in gospodarstva regije in EU, pri tem pa vključijo države Zahodnega Balkana v omrežji TEN-T in TEN-E ter pomagajo zagotavljati kakovostne in varne storitve prevoza in energetske storitve ter izboljšajo infrastrukturo in splošne povezave v regiji, pa tudi med regijo in EU, v skladu s predlogom Komisije za strateški gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan;

bn) pospešijo izvajanje digitalne agende za Zahodni Balkan, da bi koristi digitalne preobrazbe prinesli državljanom; pomagajo državam iz te regije izboljšati možnosti financiranja in razvoja za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja;

bo) določijo predvidljiv časovni razpored in pospešijo uvedbo regionalnega območja, v katerem se ne bi zaračunaval dodatek za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih, prav tako pa naj dodatno znižajo tarife za komunikacijo z EU na podlagi okrepljenega fizičnega in digitalnega sodelovanja ter povezljivosti v regiji;

bp) povečajo doslednost, učinkovitost, prepoznavnost in preglednost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja in s tem spodbujajo razvoj vrednot Unije, pravno državo, boj proti korupciji ter vzpostavitev močnih in učinkovitih demokratičnih institucij; po potrebi uskladijo sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) s cilji evropskega zelenega dogovora;

bq) zagotovijo ustrezno, pravično, sorazmerno, na uspešnosti temelječo ter k rezultatom usmerjeno predpristopno pomoč, ki bo ustrezala potrebam upravičencev po preoblikovanju in jim pomagala izpolniti obveznosti za pristop k EU; namenijo prednost posebnim projektom, ki koristijo ljudem v zadevnih državah, in poskrbijo, da bodo upravičenci povečali svojo sposobnost črpanja;

br) tesneje usklajujejo vprašanja gospodarskega upravljanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in izboljšajo sodelovanje, da bi racionalizirali prizadevanja za podporo in preprečili podvajanje financiranja;

bs) okrepijo pogojevanje makrofinančne pomoči z napredkom pri boju proti korupciji ter spoštovanju pravne države in človekovih pravic;

bt) preprečijo zmanjšanje skupnih sredstev instrumenta za predpristopno pomoč, ki bi lahko upočasnilo izvajanje reform, povezanih z EU, in zmanjšalo sposobnost Unije, da doseže svoj strateški cilj stabilizacije in preobrazbe pristopnih držav ter njihove priprave na obveznosti članstva, pa tudi močno omejilo sposobnost obravnavanja več izzivov, povezanih z načeli pravne države, spravo, regionalnim povezovanjem in podnebnimi spremembami, zaradi česar bi bila regija še bolj dovzetna za vplive tretjih držav; poskrbijo za ustrezno in stalno pomoč civilni družbi;

bu) zagotovijo, da bodo instrument za predpristopno pomoč III vodile politične prednostne naloge, ki s konkretnimi projekti neposredno vplivajo na življenje državljanov, in da se bo predpristopno financiranje dodeljevalo pregledno, sorazmerno in brez diskriminacije ter bo temeljilo na zanesljivih kazalnikih uspešnosti, pri čemer je treba upoštevati predanost in napredek držav upravičenk pri izvajanju reform;

bv) z mehanizmom zadržanja okrepijo pristop na podlagi uspešnosti, da bi zagotovili skladnost z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; dopolnijo uredbo o instrumentu za predpristopno pomoč III s spremenjenim in izboljšanim „strateškim“ dialogom, na podlagi katerega se bo Evropski parlament pravočasno obveščalo in se z njim posvetovalo;

bw) spoštujejo demokratično odgovornost z zagotavljanjem polne udeležbe Evropskega parlamenta pri pregledu, nadzoru in strateškem usmerjanju oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumenta za predpristopno pomoč III prek delegiranih aktov;

bx) izboljšajo splošno prepoznavnost podpore EU v tej regiji in seznanjenost z njo, v ta namen pa okrepijo strateško komuniciranje in javno diplomacijo, da bi prenesli vrednote Unije in izpostavili dodano vrednost projektov, ki jih financira EU; v sodelovanju z državami Zahodnega Balkana pripravijo skupno komunikacijsko strategijo; si še naprej prizadevajo za boljše razumevanje prednosti procesa pristopa in združevanja po vsej evropski celini;

by) vztrajajo pri postopni uskladitvi pristopnih držav s skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno trgovinsko politiko EU;

bz) pohvalijo sodelovanje držav Zahodnega Balkana v misijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) z EU;

ca) obsodijo dejanja tretjih držav, namenjena destabilizaciji in spodkopavanju demokratičnega upravljanja v regiji Zahodnega Balkana;

cb) še naprej sodelujejo na področju preprečevanja hibridnih groženj, kar vključuje tudi boj proti ruski propagandi;

cc) zagotovijo, da se bo na vrhu EU-Zahodni Balkan leta 2020 ovrednotil in ponovno ocenil proces širitve ter da bo ta proces dobil novo dinamiko, in poskrbijo, da se bo našel nov zagon za preobrazbo pristopnih držav;

cd) potrdijo novo metodologijo, ki jo je predlagala Komisija za ponovni začetek procesa pred vrhom Zahodnega Balkana v Zagrebu ter za začetek pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo;

ce) nadaljujejo sodelovanje z Združenim kraljestvom na Zahodnem Balkanu, pri tem pa upoštevajo britanske vezi s to regijo in skupne cilje, kot so krepitev pravne države, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter drugi cilji misij SVOP;

cf) okrepijo politični dialog na visoki ravni z rednimi vrhi EU-Zahodni Balkan;

2. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom pristopnih držav.

PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

 

David McALLISTER

Odbor za zunanje zadeve

predsednik

 

Zadeva: Mnenje odbora INTA o poročilu odbora AFET o Zahodnem Balkanu

 

Spoštovani g. McAllister!

 

Pišem vam kot pripravljavec mnenja, ki ga bo odbor INTA podal k poročilu odbora AFET „o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu pred vrhom maja 2020“.

 

V odboru INTA bi morali o mnenju glasovati marca, vendar so bile v teh izrednih okoliščinah zaradi covida-19 načrtovane redne seje odpovedane. Da bi lahko začel Parlament pravočasno sodelovati pri pripravah na vrh, odbor INTA po informacijah, ki so trenutno na voljo, morda ne bo mogel glasovati o mnenju pred predvidenim sprejetjem poročila v odboru AFET.

 

Koordinatorji so se glede na zelo omejene možnosti za sestanke na eni ter politično dolžnost odbora AFET, da Parlamentu zagotovi pravočasen prispevek k pripravam na vrh, na drugi strani na seji 1. aprila dogovorili, da se izjemoma strinjajo s predstavitvijo stališča odbora INTA v obliki sporazumnih predlogov sprememb (o katerih so se dogovorile skupine), ki so bili v obliki pisma posredovani odboru AFET, pod pogojem, da se bo pismo obravnavalo kot mnenje in ustrezno upoštevalo. 

 

Zato vas prosim, da pričujoče pismo posredujete poročevalcu in priložene predloge sprememb obravnavate kot prispevek odbora INTA k poročilu odbora AFET o Zahodnem Balkanu. Verjamem, da boste v teh izjemnih okoliščinah pismo ustrezno vključili v postopek glasovanja v odboru.

 

S spoštovanjem!

 

 

Reinhard BÜTIKOFER

 

V vednost: Bernd LANGE, predsednik odbora INTA

 Tonino PICULA, poročevalec odbora AFET

 

Priloga: Stališče odbora INTA v obliki pisma

 

 

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu pred vrhom maja 2020

 

Stališče odbora INTA v obliki pisma

(pripravljavec mnenja odbora INTA: Reinhard Bütikofer)

 

 

1. poudarja, da so podpora z EU povezanim reformam na področjih demokracije, pravne države, socialnega tržnega gospodarstva, gospodarskega sodelovanja in trgovine, pa tudi dobri sosedski odnosi in uspešen začetek, potek in zaključek pristopnih pogovorov z Zahodnim Balkanom med osrednjimi prednostnimi nalogami EU v regiji; opozarja, da so okoljski cilji zelenega dogovora in ekološki prehod za Evropo lahko učinkoviti le, če tretje države, tudi tiste v neposrednem sosedstvu EU, prav tako sprejmejo učinkovite ukrepe, in poziva EU, naj s svojim vplivom, strokovnim znanjem in finančnimi sredstvi pritegne države Zahodnega Balkana k temu, da se ji pridružijo na trajnostni poti;

 

2. želi spomniti, da je EU glavna trgovinska partnerka držav Zahodnega Balkana in da se je dvostranska trgovina med letoma 2006 in 2016 podvojila; ugotavlja tudi, da EU pri trgovanju z Zahodnim Balkanom beleži stalen in visok trgovinski presežek, ki je leta 2019 znašal 9 milijard EUR, nadaljeval pa se je tudi leta 2019, predvsem zaradi večjega izvoza iz EU in manjšega uvoza v EU, o čemer je v študiji z naslovom „Rising Uncertainties (Vse večja negotovost)“ pisala tudi Svetovna banka;

 

3. upošteva novo metodologijo za pristopna pogajanja, ki jo je sprejela Evropska komisija in ki predvideva, da je širitvena politika EU dvosmerna ulica, na kateri morata obe strani spoštovati svoje zaveze, in podpira Komisijo pri nagrajevanju napredka v pogajanjih, pa tudi pri ponovnem odprtju pogajanj, kadar pričakovane reforme niso uresničene; poudarja, da bi morala hitrost pogajanj odražati dosežke in pripravljenost posamezne države, pa tudi njen napredek pri izvajanju notranjih reform;

 

4. poziva države kandidatke na Zahodnem Balkanu, naj pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini v celoti upoštevajo zaveze, prevzete v okviru sporazumov o stabilizaciji in pristopu; meni, da bi morala biti njihova trgovinska politika s tretjimi državami oblikovana glede na njihovo prihodnje članstvo v EU;

 

5. pozdravlja prošnji Bosne in Hercegovine ter Srbije za članstvo v STO, vloženi leta 1999 in leta 2005; opozarja, kako pomembno je članstvo v STO, saj odpira trgovinske priložnosti in države kandidatke približuje članstvu v EU; poziva EU, naj še naprej podpira Srbijo ter Bosno in Hercegovino ter jima zagotovi potrebno pomoč, da bi čim prej zaključili proces pristopa k STO;

 

6. poziva, naj se povečajo sredstva, namenjena instrumentu za predpristopno pomoč, in druga sredstva, s katerimi se podpirajo reforme in zagotavlja pomoč drugim državam Zahodnega Balkana; v zvezi s tem poziva k obsežnim prizadevanjem in projektom, da bi na primer prek skladov, kot je sklad za Zahodni Balkan, podprli države Zahodnega Balkana pri krepitvi pravne države, demokracije, človekovih pravic, boja proti korupciji ter njihove upravne in sodne zmogljivosti, s tem pa izboljšali gospodarsko konkurenčnost, obete in socialno blaginjo, proračunsko ravnovesje in strukturne reforme ter vzpostavili stabilne pogoje za poslovanje in naložbe v regiji;  v zvezi s tem poziva države kandidatke, naj izvedejo reforme, s katerimi bodo po korakih vzpostavile gospodarski sistem, temelječ na pravilih, v katerem bodo veljali enaki konkurenčni pogoji za vse udeležence, in sprejmejo standarde EU na področju delavskih in socialnih pravic;

 

7. spominja države Zahodnega Balkana, kako pomembni so regionalno gospodarsko sodelovanje, obsežnejše tržno okolje in dobri sosedski odnosi; opozarja, kako pomembna so prizadevanja za regionalno povezovanje, usklajena v okviru dialoga med Beogradom in Prištino, berlinskega procesa, gospodarskega sodelovanja v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, nadaljnjega dela v zvezi s programom povezljivosti in nadaljnjega sodelovanja pri oblikovanju regionalnega trgovinskega območja; podpira pobude, ki spodbujajo regionalno sodelovanje in dobre sosedske odnose, hkrati pa države približujejo članstvu v EU; poudarja, da sta tudi za EU pomembni stabilnost in blaginja v regiji; opozarja, da povračilni trgovinski ukrepi in diplomatske pobude, katerih cilj je nepriznavanje sosednje države, ovirajo regionalno gospodarsko povezovanje med državami in blokirajo več linij političnega dialoga;

 

8. opozarja, da je EU največja tuja vlagateljica v regiji, saj je v letih 2014–2018 v njej opravila neposredne tuje naložbe v vrednosti 12,7 milijarde EUR; poziva Evropsko komisijo, naj pripravi strateški gospodarski in naložbeni načrt, da bi povečali konkurenčnost in trajnostni razvoj v celotni regiji Zahodnega Balkana saj se gospodarska rast upočasnjuje, potem ko je v prejšnjih letih doživela kratkoročno oživitev naložb, prav tako pa se v regiji zmanjšuje prispevek naložb in izvoza h gospodarski rasti; poudarja, da je treba prednostno obravnavati regijo v okviru strategije EU za povezljivost; poudarja, kako pomembno je izboljšati prometno infrastrukturo v regiji in predvsem vlogo, ki jo ima ta pri poenostavljanju trgovine; podpira izgradnjo evropskih železniških in cestnih koridorjev v državah Zahodnega Balkana; spodbuja Evropsko komisijo, naj pospeši financiranje naložb v infrastrukturo;

 

9. poziva Komisijo, naj regiji Zahodnega Balkana zagotovi dodatno tehnično podporo, zlasti zasebnemu sektorju, da bi izboljšali okvir za zunanje naložbe, predvsem na področjih predvidljivosti in zaščite vlagateljev, med drugim tako, da v instrumentu za predpristopno pomoč poveča sredstva za tehnično pomoč;

 

10. znova poziva Komisijo, naj spremlja učinke politik EU, tudi trgovinske, na mala in srednja podjetja, saj imajo osrednjo vlogo v mednarodni trgovini; upravno breme je za mala in srednja podjetja zaradi njihove velikosti in omejenih sredstev še posebej nesorazmerno, zato bi morala biti trgovinska politika z Zahodnim Balkanom prijazna do MSP ter zagotavljati uporabnikom prijazne in posodobljene praktične informacije; poziva Komisijo, naj preuči možnost tesnejšega sektorskega sodelovanja, zlasti na področju naložb MSP in kapitalizacije na domačih trgih, izobraževanja in raziskav, inovacij in digitalizacije, pa tudi okoljskih in zelenih tehnologij, da bi poskrbela za izmenjavo strokovnega znanja in najboljše prakse; v zvezi s tem poudarja, kako pomembni so ciljno usmerjeni programi za mlade v regiji za izboljšanje njihovega položaja na trgu dela, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ter podporo mobilnosti in cikličnih migracij, ki bi nadomestile nepreklicno ekonomsko izseljevanje;

 

11. poudarja, da energetsko industrijo na Zahodnem Balkanu še zmeraj zaznamuje zastarela infrastruktura ter prevladujoč položaj premoga in vodne energije; poziva države Zahodnega Balkana, pa tudi tuje vlagatelje, predvsem EIB, EBRD in druge javne finančne institucije, naj si pri izbiri projektov v energetskem sektorju prizadevajo doseči podnebne cilje in izpolniti okoljsko zakonodajo EU, da bi zmanjšali energijsko revščino, povečali energetsko učinkovitost in varnost ter posebno pozornost namenili ohranjanju biotske raznovrstnosti in z mednarodnimi konvencijami zaščitenih območij; poziva k ocenam okoljskega učinka in javnim posvetovanjem o projektih, ki vplivajo na zaščitena območja, biotsko raznovrstnost in varstvo okolja, pri čemer je treba upoštevati tudi mnenja lokalnih skupnosti.

 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	20.4.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	58 7 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alviina Alametsä, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Reinhard Bütikofer, Fabio Massimo Castaldo, Susanna Ceccardi, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Sunčana Glavak, Raphaël Glucksmann, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Márton Gyöngyösi, Sandra Kalniete, Karol Karski, Dietmar Köster, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Andrius Kubilius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), David Lega, Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Antonio López-Istúriz White, Lukas Mandl, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Gheorghe-Vlad Nistor, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Manu Pineda, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Diana Riba i Giner, Jérôme Rivière, María Soraya Rodríguez Ramos, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Jacek Saryusz-Wolski, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Tineke Strik, Hermann Tertsch, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Idoia Villanueva Ruiz, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Nicolas Bay

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

58	+
ECR	Anna Fotyga, Karol Karski, Jacek Saryusz-Wolski, Hermann Tertsch, Witold Jan Waszczykowski
GUE/NGL	Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Manu Pindea, Idoia Villanueava Ruiz
NI	Fabio Massimo Castaldo, Márton Gyöngyösi
PPE	Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Traian Băsescu, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Sandra Kalniete, Andrius Kubilius, David Lega, Miriam Lexmann, David McAllister, Lukas Mandl, Vangelis Meimarakis, Gheorghe-Vlad Nistor, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko
RENEW	Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Hilde Vautmans
S&D	Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tanja Fajon, Raphaël Glucksmann, Dietmar Köster, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Nacho Sánchez Amor, Isabel Santos, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis)
Verts/ALE	Alviina Alametsä, Reinhard Bütikofer, Diana Riba i Giner, Tineke Strik, Viola Von Cramon-Taubadel, Thomas Waitz, Salima Yenbou

 

7
ECR	Charlie Weimers
ID	Lars Patrick Berg, Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Harald Vilimsky, Nicolas Bay
NI	Kostas Papadakis

 

5	0
GUE	Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou)
ID	Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi
PPE	Antonio López-Istúriz White, Francisco José Millán Mon

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

• [1] UL C 47, 11.2.2020, str. 15.
• [2] CDR 2727/2019
• [3] UL C 265, 11.8.2017, str. 142.
• [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0299.
• [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0050.
• [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0010.