PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
4.5.2020 - (12158/2019 – C9-0004/2020 – 2019/0181(NLE)) - ***
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Peter Vitanov (Petar Vitanov)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(12158/2019 – C9-0004/2020 – 2019/0181(NLE))
(Odobritev)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12158/2019),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja (12160/2019),
– ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 79(3) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0004/2020),
– ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0097/2020),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Belorusije.
OBRAZLOŽITEV
Odnosi Evropske unije z Republiko Belorusijo so se začeli leta 1995 s podpisom sporazuma o partnerstvu in sodelovanju (SPS), ki pa ga Unija zaradi nezavezanosti Belorusije demokraciji in temeljnim pravicam še ni ratificirala. Pozneje so bili zaradi kršitev temeljnih načel Unije v Belorusije trgovinski preferenciali začasno prekinjeni in uporabljene so bile sankcije. Poleg tega je Unija izključila Belorusijo iz evropske sosedske politike (ESP), ki je bila prvotno zasnovana za krepitev odnosov s sosednjimi državami na vzhodu in jugu. Leta 2009 je začela novo pobudo za poglobitev in okrepitev odnosov z nekaterimi državami na vzhodu, vključno z Belorusijo: vzhodno partnerstvo. V okviru te večstranske oblike so se odnosi med EU in Belorusijo izboljšali, zlasti v zadnjih letih. Belorusija dejavno sodeluje v vzhodnem partnerstvu, dvostranski odnosi pa se bodo krepili prek prednostnih nalog partnerstva med EU in Belorusijo, o katerih trenutno potekajo pogajanja.
V okviru vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekal maja 2009, je Unija s sklenitvijo sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazumov o ponovnem sprejemu z državami vzhodnega partnerstva ponovno potrdila svojo politično podporo popolni liberalizaciji vizumskega režima v varnem okolju in spodbujanju mobilnosti. V skladu s skupnim pristopom k razvoju politike Unije v zvezi s poenostavitvijo izdajanja vizumov, o katerem so se države članice dogovorile v okviru odbora Coreper decembra 2005, se sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov ne sklene brez sklenjenega sporazuma o ponovnem sprejemu.
Komisija je na podlagi tega 12. novembra 2010 Svetu predložila priporočilo, da bi pridobila smernice za pogajanja o sporazumih z Republiko Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje in o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja. Svet je 28. februarja 2011 uradno pooblastil Komisijo za pogajanja o teh dveh sporazumih med Unijo in Belorusijo.
Pogajanja so se uradno začela 30. januarja 2014, prvi krog uradnih pogajanj pa je bil 13. junija 2014 v Minsku. Sledili so še trije krogi pogajanj, najprej 25. novembra 2014 v Bruslju ter 11. marca 2015 in 20. junija 2017 v Minsku. Glavni pogajalci so besedilo sporazuma parafirali 17. junija 2019 z izmenjavo elektronske pošte.
Med pogajanji so Belorusija, Unija in sedem sodelujočih držav članic (Bolgarija, Romunija, Litva, Poljska, Madžarska, Finska in Latvija) 13. oktobra 2016 podpisale skupno izjavo o partnerstvu za mobilnost. To partnerstvo predvideva ukrepe za okrepitev sodelovanja na področju zakonitih in delovnih migracij, azila in zaščite beguncev, preprečevanja nedovoljenih migracij, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, in boj proti njim ter tudi za čim večji razvojni učinek migracij in mobilnosti.
Sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov in sporazum o ponovnem sprejemu sta soodvisna. Oba sporazuma sta bila podpisana 8. januarja 2020.
***
Belorusija je ratificirala številne pomembne mednarodne konvencije, vključno z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in protokolom iz leta 1967. Je članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in partnerska država v okviru vzhodnega partnerstva, ki temelji na zavezah načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kljub temu bodo konkretni ukrepi Belorusije za spoštovanje splošnih svoboščin, pravne države in človekovih pravic, vključno s svobodo govora, izražanja in medijev, ter pravic delavcev še naprej glavna merila za oblikovanje politike Unije do Belorusije.
Postopek krepitve odnosov med Unijo in Belorusijo bo nedvomno pripomogel k širitvi meja območja svobode, varnosti in pravice. Poročevalec meni, da je v skladu z mnenjem Komisije in Sveta Belorusija po več krogih pogajanj pripravljena skleniti sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.
***
V zvezi s sporazumom o ponovnem sprejemu je treba poudariti, da so obveznosti ponovnega sprejema določene na podlagi popolne vzajemnosti. V sporazumu je poudarjeno, da se mora uporabljati tako, da zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in ustreznih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo za pogodbenici.
Med določbami sporazuma je obveznost ponovnega sprejema državljanov, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več veljavnih pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju države članice. Pravila o ponovnem sprejemu se uporabljajo tudi za osebe, ki so se svojemu beloruskemu državljanstvu po vstopu na ozemlje države članice odpovedale, osebe z dovoljenjem za prebivanje ali veljavnim vizumom, ki ga je izdala Belorusija, in osebe, ki so nezakonito vstopile na ozemlje države članice neposredno po tem, ko so se zadrževale na ozemlju Belorusije ali potovale čez njeno ozemlje.
Poročevalec opozarja tudi na poseben primer državljanov tretjih držav, ki jih zadeva ponovni sprejem v Belorusijo v skladu z določbami člena 4 sporazuma. Meni, da bi morali prihodnji sporazumi vključevati določbe, ki bi zagotavljale, da se osebe najprej v skladu z načelom nevračanja in mednarodnim pravom poskusi vrniti v državo, katere državljanstvo imajo.
Oddelek IV sporazuma vsebuje tehnične določbe o postopku, priloge pa vključujejo vzorce obrazcev in seznam dokumentov, ki so potrebni za postopek ponovnega sprejema. Vključena sta tudi možnost hitrega postopka in oddelek o tranzitnih operacijah.
Oddelek VII predvideva ustanovitev skupnega odbora za ponovni sprejem za zagotavljanje pravilne uporabe sporazuma in odločanje o dogovorih za enotno izvajanje tega sporazuma.
V uvodnih izjavah so opredeljeni posebni položaji Danske, Združenega kraljestva in Irske. Sporazum vključuje izjavo, ki navaja, da sporazum ne velja za Dansko, in izjavo o tesnem sodelovanju Islandije in Norveške pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Prav tako vključuje dve izjavi, ki urejata odnose s Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn.
***
Poročevalec vztraja, da bi moral Parlament sodelovati pri začetku in poteku pogajanj o formalnih in neformalnih sporazumih o ponovnem sprejemu na splošno in biti o tem obveščen, ter poudarja, da bi bilo treba namesto neformalnih sklepati formalne sporazume. V zvezi s tem obžaluje, da člen 18 sporazuma o ponovnem sprejemu še vedno vključuje možnost dela na podlagi neformalnih sporazumov.
Poudarja tudi, da mora imeti v skladu s členom 19 Parlament ključno vlogo pri spremljanju izvajanja teh sporazumov o ponovnem sprejemu. Opozarja, da Evropsko unijo v skupnem odboru za ponovni sprejem zastopa le Evropska komisija, ki ji pomagajo strokovnjaki iz držav članic. Evropski parlament bi lahko kot institucija, ki zastopa evropske državljane, in kot branilec demokracije in načel Evropske unije sodeloval pri delu skupnega odbora. Poročevalec Evropsko komisijo poziva, naj ponovno pretehta sestavo skupnih odborov za upravljanje pri prihodnjih sporazumih. Evropsko komisijo prav tako poziva, naj v skladu z načelom dobrega medinstitucionalnega sodelovanja Evropski parlament v vseh fazah obvešča o rezultatih izvajanja sporazumov.
Člane Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva, naj to poročilo podprejo, Evropski parlament pa naj ga odobri.
MANJŠINSKO MNENJE
v skladu s členom 55(4) Poslovnika, ki ga
v imenu skupine Verts/ALE vlaga Tineke Strik
Skupina Verts/ALE ves čas poziva k postopkom, ki so skladni s človekovimi pravicami in zagotavljajo dostojno vračanje.
Da bi zagotovili skladnost s temeljnimi pravicami, bi morali pred sklenitvijo sporazuma o ponovnem sprejemu oceniti njegov morebitni učinek na temeljne pravice. Skupina Verts/ALE obžaluje, ker ta ocena ni bila opravljena. Prav tako je treba v vsak sporazum o ponovnem sprejemu vključiti ukrepe, ki bi zagotavljali neodvisno in praktično spremljanje njegovega izvajanja, da oseb ne bi (verižno) vračali v države, kjer jih utegnejo preganjati.
Sporazum vključuje obveznost ponovnega sprejema oseb, ki so v EU vstopile, potem ko so se zadrževale na ozemlju Belorusije ali so čez to ozemlje potovale. Skupina Verts/ALE trdi, da bi morali sporazumi vključevati določbe, ki bi zagotavljale, da bi državljane tretjih držav vračali v državo, katere državljanstvo imajo, ne pa v državo, čez katero so zgolj potovali.
Skupina vztraja, da bi bilo treba zagotoviti sklepanje formalnih sporazumov namesto neformalnih in s tem demokratični nadzor. V zvezi s tem obžaluje, da pogoji sporazuma ne izključujejo možnosti delovanja na podlagi neformalnih dogovorov.
Prav tako sklenitev sporazuma o ponovnem sprejemu ne bi smela biti pogoj za začetek liberalizacije vizumskega režima.
MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE (21.2.2020)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja
(12158/2019 – C9-0004/2020 – 2019/0181(NLE))
Pripravljavec mnenja: Petras Auštrevičius
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog kot pozitiven prispevek v odnosih med EU in Belorusijo ter poudarja njegov pomen, da bodo Belorusi dobili poenostavljen režim mobilnosti z EU in se bodo okrepili stiki med ljudmi. Zaveda se, da volilni postopki in politični sistem v Belorusiji niso v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi ter ne zagotavljajo in varujejo univerzalnih temeljnih svoboščin. Parlamentarne volitve leta 2019 so imele velike postopkovne pomanjkljivosti, med drugim tudi omejevalne ukrepe za opozicijske stranke in kandidate, ravno tako pa ni bilo opaziti napredka v demokraciji. Tako bi bilo treba okrepljeno mobilnost izkoristiti za tesnejše sodelovanje na lokalni ravni in nadaljnjo krepitev in podporo beloruske civilne družbe.
Komisija je že v svojem sporočilu z dne 4. decembra 2006 o krepitvi evropske sosedske politike (ESP) priporočila, naj se z državami vzhodnega partnerstva začnejo pogajanja o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov.
V skupni izjavi s praškega vrha z dne 7. maja 2009 o ustanovitvi vzhodnega partnerstva je bil poudarjen pomen spodbujanja mobilnosti državljanov v varnem okolju prek sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu. Kot dolgoročni cilj je bila določena liberalizacija vizumskega režima, hkrati pa je treba izboljšati varnostne razmere za boj proti čezmejnemu kriminalu in nedovoljenim migracijam. Na vrhu v Varšavi septembra 2011 in vrhu v Vilni novembra 2013 so bili ti cilji ponovno potrjeni, zlasti pa je bilo poudarjeno, da je treba pri nadaljnjem usklajevanju in sodelovanju med cilje dodati še preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim, spodbujanje varnih in dobro upravljanih migracij in mobilnosti ter integrirano upravljanje meja. Na vrhu v Bruslju novembra 2017 je bilo ponovno poudarjeno, da bi sklenitev sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu omogočila nadaljnji napredek na področju mobilnosti, hkrati pa bi se povečala varnost.
V skladu s skupnim pristopom k razvoju politike EU v zvezi s poenostavitvijo vizumskih postopkov, o katerem so se države članice dogovorile v odboru Coreper decembra 2005, sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov ni mogoče skleniti brez sporazuma o ponovnem sprejemu.
Predlagani sklep upošteva in odraža obstoječi okvir sodelovanja z Belorusijo, zlasti partnerstvo za mobilnost, vzpostavljeno 2016, izjave z vrhunskih srečanj vzhodnega partnerstva ter pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo. Podobni sporazumi so že bili sklenjeni z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.
Svet je 28. februarja 2011 uradno odobril pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo. Pogajanja so se začela januarja 2014, dogovorjeno besedilo pa je bilo parafirano 17. junija 2019. Evropska unija in Belorusija sta 8. januarja 2020 podpisali sporazum o poenostavitvi izdajanja izumov in sporazum o ponovnem sprejemu.
Predlagani sklep o sklenitvi sporazuma vsebuje niz standardnih elementov, ki so vključeni v sporazume o ponovnem sprejemu med EU in tretjimi državami. V sporazumu podpisnici ponovno potrdita, da se bo uporabljal za spoštovanje človekovih pravic ter obveznosti in odgovornosti pogodbenic v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, ki veljajo zanje.
Obveznosti ponovnega sprejema so določene tako, da v celoti upoštevajo načelo vzajemnosti in zajemajo državljane, državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, določeni pa so tudi predpogoji za obveznost ponovnega sprejema zadnjih dveh skupin. Sporazum določa potrebne tehnične določbe o postopku ponovnega sprejema, med drugim tudi ustanovitev skupnega odbora za ponovni sprejem, procesno prožnost, kadar ima oseba, ki se ponovno sprejema, veljavno potno listino, pa tudi pogoje za pospešeni postopek za osebe, prijete v bližini skupne kopenske meje med državo članico in Belorusijo ali na ozemlju nacionalnih letališč, tranzitne operacije, klavzule o stroških, varstvu podatkov in razmerju do drugih mednarodnih obveznosti.
Sporazum velja za ozemlja Belorusije in EU z izjemo Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva.
V preteklih štirih letih je v odnosih med EU in Belorusijo prišlo do napredka. Belorusija sodeluje v vzhodnem partnerstvu, predvsem v večstranskih oblikah, ki podpirajo našo zavezanost načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Belorusija si mora bolj prizadevati in narediti konkretne korake za spoštovanje univerzalnih temeljnih svoboščin, pravne države in človekovih pravic, kar bo bistvenega pomena pri pripravi prihodnje politike EU do Belorusije v duhu kritičnega sodelovanja. Na pobudo beloruskih oblasti je bil leta 2015 obnovljen letni dialog o človekovih pravicah med EU in Belorusijo. Leta 2016 je bilo vzpostavljeno partnerstvo za mobilnost, ki je postalo glavni instrument pri sodelovanju o migracijah, hkrati pa krepi mobilnost državljanov EU in beloruskih državljanov v dobro vodenem in varnem okolju.
Belorusija je ratificirala številne pomembne mednarodne konvencije, vključno z Ženevsko konvencijo iz leta 1951 o statusu beguncev in protokolom iz leta 1967. Je članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Zato glede na navedeno pripravljavec mnenja meni, da ima Belorusija dovolj trden okvir, da zagotovi spoštovanje pravic osebam, obravnavanim v skladu s sporazumom.
Sporazum o ponovnem sprejemu mora biti pravočasno sprejet in začeti veljati hkrati s sporazumom o poenostavitvi izdajanja vizumov, saj sta sporazuma povezana.
******
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj priporoči odobritev predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja |
|||
Referenčni dokumenti |
12158/2019 – C9-0004/2020 – 2019/0181(NLE) |
|||
Pristojni odbor
|
LIBE
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 16.1.2020 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Petras Auštrevičius 30.9.2019 |
|||
Datum sprejetja |
19.2.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
53 10 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alviina Alametsä, Maria Arena, Petras Auštrevičius, Traian Băsescu, Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Katalin Cseh, Tanja Fajon, Anna Fotyga, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Klemen Grošelj, Sandra Kalniete, Dietmar Köster, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Miriam Lexmann, Nathalie Loiseau, Jaak Madison, Lukas Mandl, Thierry Mariani, David McAllister, Vangelis Meimarakis, Sven Mikser, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Urmas Paet, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Kostas Papadakis, Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Jérôme Rivière, Nacho Sánchez Amor, Andreas Schieder, Radosław Sikorski, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Hermann Tertsch, Hilde Vautmans, Harald Vilimsky, Thomas Waitz, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Isabel Wiseler-Lima, Salima Yenbou, Željana Zovko |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Arnaud Danjean, Özlem Demirel, Engin Eroglu, Evin Incir, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Sergey Lagodinsky, Katrin Langensiepen, Gabriel Mato, Kris Peeters, Paulo Rangel, Ernest Urtasun, Nils Ušakovs, Mick Wallace |
|||
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju |
Tudor Ciuhodaru |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
53 |
+ |
ECR |
Anna Fotyga, Hermann Tertsch, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers |
ID |
Lars Patrick Berg, Anna Bonfrisco, Jaak Madison, Thierry Mariani, Jérôme Rivière, Harald Vilimsky |
NI |
Fabio Massimo Castaldo |
PPE |
Traian Băsescu, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Kinga Gál, Sunčana Glavak, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Miriam Lexmann, David McAllister, Lukas Mandl, Gabriel Mato, Vangelis Meimarakis, Francisco José Millán Mon, Kris Peeters, Paulo Rangel, Radosław Sikorski, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko |
RENEW |
Petras Auštrevičius, Katalin Cseh, Engin Eroglu, Klemen Grošelj, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Urmas Paet, Hilde Vautmans |
S&D |
Maria Arena, Włodzimierz Cimoszewicz, Tudor Ciuhodaru, Tanja Fajon, Evin Incir, Dietmar Köster, Sven Mikser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Kati Piri, Giuliano Pisapia, Nacho Sánchez Amor, Andreas Schieder, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Nils Ušakovs |
10 |
- |
GUE/NGL |
Özlem Demirel, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Mick Wallace |
NI |
Kostas Papadakis |
VERTS/ALE |
Alviina Alametsä, Sergey Lagodinsky, Katrin Langensiepen, Ernest Urtasun, Thomas Waitz, Salima Yenbou |
0 |
0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja |
|||
Referenčni dokumenti |
12158/2019 – C9-0004/2020 – 2019/0181(NLE) |
|||
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev |
10.1.2020 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 16.1.2020 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 16.1.2020 |
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Peter Vitanov (Petar Vitanov) 21.10.2019 |
|
|
|
Obravnava v odboru |
28.1.2020 |
|
|
|
Datum sprejetja |
23.4.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
54 13 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Magdalena Adamowicz, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Caterina Chinnici, Clare Daly, Marcel de Graaff, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Balázs Hidvéghi, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Patryk Jaki, Lívia Járóka, Marina Kaljurand, Assita Kanko, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Emil Radev, Paulo Rangel, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Cristian Terheş, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Javier Zarzalejos |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ondřej Kovařík, Kostas Papadakis, Anne-Sophie Pelletier, Miguel Urbán Crespo, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tatjana Ždanoka |
|||
Datum predložitve |
4.5.2020 |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
54 |
+ |
PPE |
Magdalena Adamowicz, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Lena Düpont, Andrzej Halicki, Balázs Hidvéghi, Lívia Járóka, Jeroen Lenaers, Lukas Mandl, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Emil Radev, Paulo Rangel, Ralf Seekatz, Tomas Tobé, Javier Zarzalejos |
S&D |
Katarina Barley, Pietro Bartolo, Caterina Chinnici, Sylvie Guillaume, Evin Incir, Marina Kaljurand, Juan Fernando López Aguilar, Javier Moreno Sánchez, Brigit Sippel, Sylwia Spurek, Cristian Terheş, Bettina Vollath, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Peter Vitanov (Petar Vitanov) |
RENEW |
Anna Júlia Donáth, Sophia in 't Veld, Fabienne Keller, Moritz Körner, Maite Pagazaurtundúa, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Ondřej Kovařík |
ID |
Nicholas Bay, Nicolaus Fest, Peter Kofod, Annalisa Tardino, Tom Vandendriessche |
ECR |
Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Patryk Jaki, Assita Kanko, Nicola Procaccini, Jadwiga Wiśniewska |
NI |
Laura Ferrara, Milan Uhrík |
13 |
- |
ID |
Marcel De Graaff |
VERTS/ALE |
Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Damien Carême, Alice Kuhnke, Tatjana Ždanoka, Diana Riba I Giner, Tineke Strik |
GUE/NGL |
Pernando Barrena Arza, Clare Daly, Anne-Sophie Pelletier, Miguel Urbán Crespo |
NI |
Kostas Papadakis |
0 |
0 |
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani