Postopek : 2019/2127(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0118/2020

Predložena besedila :

A9-0118/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0191

<Date>{16/06/2020}16.6.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0118/2020</NoDocSe>
PDF 218kWORD 61k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018</Titre>

<DocRef>(2019/2127(INI))</DocRef>


<Commission>{CONT}Odbor za proračunski nadzor</Commission>

Poročevalec: <Depute>Bas Eickhout</Depute>

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018

(2019/2127(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2018,

 ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2018 in statističnega poročila EIB za leto 2018,

 ob upoštevanju poročila o trajnosti za leto 2018, letnega poročila o EIB zunaj Evropske unije za leto 2018 in poročila o operacijah EIB v EU za leto 2018,

 ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2018,

 ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2018 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2018,

 ob upoštevanju dejavnosti oddelka za preiskovanje goljufij v letu 2018,

 ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih Politike preglednosti Evropske investicijske banke[1],

 ob upoštevanju pregleda pritožbenega mehanizma na podlagi odločbe evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih Politike preglednosti Evropske investicijske banke,

 ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2018 in poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2018,

 ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za obdobje 2017–2019,

 ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

 ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

 ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. aprila 2018 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016[2] in z dne 17. januarja 2019 letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2017[3],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe[4],

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

 ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 03/2019 o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) iz januarja 2019[5],

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2019 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2018 (COM(2019)0244),

 ob upoštevanju poročila o oceni delovanja EFSI iz junija 2018, ki ga je pripravila EIB,

 ob upoštevanju ocene mandata za zunanja posojila, ki jo je Komisija opravila leta 2019[6],

 ob upoštevanju poročila „Evropa v svetu – prihodnost evropskega finančnega ustroja za razvoj“[7], ki ga je pripravila skupina modrecev na visoki ravni za evropsko finančno arhitekturo za razvoj,

 ob upoštevanju poročila koalicije Counter balance z naslovom Ali se EIB uspešno bori proti goljufijam in korupciji? iz oktobra 2019[8],

 ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0118/2020),

A. ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B. ker je v skladu s členom 309 PDEU najpomembnejša naloga EIB, da v interesu Unije prispeva k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga;

C. ker EIB kot največja javna posojilodajalka na svetu deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in ponuja konkurenčne pogoje za stranke ter ugodne pogoje v podporo politikam in projektom EU;

D. ker je EIB v letu 2018 praznovala 60 let obstoja, pri čemer se sooča s številnimi novimi prihodnjimi izzivi v Uniji in zunaj nje;

E.  ker se EU zadnjih deset let sooča s krizo obsežnih nezadostnih vlaganj, pri čemer se sooča z nujnimi potrebami po naložbah, da bi obvladala zahtevano zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva; ker stopnje naložb (tj. naložbe kot delež BDP) zaostajajo za svojimi predkriznimi ravnmi;

F. ker je EIB novembra 2019 sprejela nove podnebne zaveze, pa tudi novo posojilno politiko na področju energije;

G. ker ima EIB ključno vlogo na mednarodnih finančnih trgih, zlasti prek svoje vodilne vloge na področju izdajanja zelenih obveznic;

H. ker se pričakuje, da bo imela EIB ključno vlogo pri financiranju evropskega zelenega dogovora prek načrta trajnostnih evropskih naložb;

I. ker bi morali biti cilji javne politike, kot so socialna kohezija, trajnostni razvoj in okoljski cilji, osrednja tema in cilji banke; 

J. ker bi morala EIB v svoje naložbene strategije vključiti evropske vrednote, pri vrhu katerih so človekove pravice; 

K. ker EIB razmišlja o načrtih, da bi postala razvojna banka EU, Svet pa je to banko in EBRD že pozval, naj te načrte predložita za nadaljnjo razpravo;

L.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU predvsem podpirala cilje zunanje politike EU, hkrati širila prepoznavnost in vrednote Unije ter pomagala ohranjati stabilnost v tretjih državah;

M. ker je treba zaščitne ukrepe pred goljufijami, vključno z davčnimi utajami in pranjem denarja, ter pred tveganji financiranja terorizma in korupcijo ustrezno vključiti v primerno skrbnost in pogodbene pogoje EIB;

N. ker bi bilo treba redno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

Glavni dosežki dejavnosti financiranja EIB v letu 2018

1. je seznanjen, da je skupina EIB v letu 2018 zagotovila za več kot 64,19 milijarde EUR finančnih sredstev in da so bile podpisane pogodbe za 854 projektov;

2. ugotavlja, da so glavne naložbe EIB naslednje:

 13,5 milijarde posojil za projekte inovacij v letu 2018;

 32 odstotkov financiranja EIB je bilo namenjenega regijam kohezije in preoblikovanja, kar je preseglo načrtovani cilj 30 odstotkov;

 programi financiranja MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo so glavno prednostno področje z več kot 23,3 milijarde EUR;

 15,2 milijarde EUR je bilo vložene v okolje;

 12,3 milijarde EUR je bilo vložene v infrastrukturo;

 posojila v zvezi s podnebnimi spremembami so znašala skoraj 30 odstotkov portfelja EIB v letu 2018, tj. 28 odstotkov vseh podpisanih pogodb, kar je več kot cilj, ki je znašal 25 odstotkov, namenjenih podpori pariškemu podnebnemu sporazumu;

 več kot 8 milijard EUR je bilo vloženih zunaj Evrope, kar je 12,5 odstotka skupnega financiranja EIB;

3. je seznanjen s krovnima ciljema politike EIB, ki sta povezana s socialno in ekonomsko kohezijo EU ter s podnebnimi ukrepi, seznanjen pa je tudi s štirimi cilji javne politike glede inovacij, financiranja MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, infrastrukture in okolja; poudarja, da bi morali biti ti primarni cilji javne politike v celoti usklajeni z nedavno posodobitvijo prednostnih nalog politike EU, da bi odražali nove gospodarske trende in prehod na trajnostni ekonomski model, ki bo spoštoval omejitve planeta, socialno pravičnost in idejo skupne blaginje;

4. je seznanjen z geografsko razčlenitvijo podpisanih finančnih pogodb v letu 2018; poziva EIB, naj poroča tudi o podpisanih pogodbah o financiranju po državah glede na prebivalca ter v zvezi z deležem posamezne države v EIB; poziva k uravnoteženi geografski porazdelitvi naložb, da bi upoštevali stopnjo razvoja in kohezijske vidike držav in regij; je seznanjen z geografsko razčlenitvijo podpisanih finančnih pogodb v letu 2018 po deležu BDP, pri čemer je bilo glavnih pet držav članic upravičenk Grčija z 1,01 % (1,87 milijarde EUR), Ciper z 1,01 % (0,21 milijarde EUR), Portugalska z 0,98 % (1,98 milijarde EUR), Hrvaška z 0,98 % (0,51 milijarde EUR) in Poljska z 0,97 % (4,79 milijarde EUR); ugotavlja, da je pet največjih držav upravičenk v absolutnih zneskih prejelo 52,9 % podpisanih finančnih naložb;

5. je seznanjen, da se je Svet strinjal z ohranitvijo kapitalske osnove banke, tako da se prispevek Združenega kraljestva k vplačanemu kapitalu EIB nadomesti z rezervami EIB in kapital na vpoklic s sorazmernimi povečanji pogojnih obveznosti; je seznanjen, da se je Svet strinjal z asimetričnim povečanjem kapitala, zaradi česar se je povečal kapitalski delež Poljske in Romunije; poziva delničarje EIB naj še povečajo kapitalizacijo EIB, da bi omogočili več naložb in prevzemanje večjega tveganja pri financiranju nujnih projektov za podporo trajnostni in digitalni preobrazbi gospodarstva ter prispevanje k socialni in teritorialni koheziji, ustvarjanju delovnih mest ter inovacijam in konkurenčnosti v EU, ob tem pa ohranili bonitetno oceno AAA banke EIB;

6. je seznanjen, da je stopnja oslabljenih posojil ob koncu leta 2018 znašala 0,3 % (tudi ob koncu leta 2017 je znašala 0,3 %) celotnega portfelja posojil, čeprav je banka nedavno prešla na dajanje posojil z višjim tveganjem;

Glavne prednostne naloge naložbene politike EIB in vzdržnost njenega poslovnega modela

7. je seznanjen, da je poslanstvo EIB vlagati v izvedljive projekte, ki izpolnjujejo cilje politike EU, v skladu s členom 309 PDEU, vključno s projekti za razvoj manj razvitih regij; poudarja, da bi moralo namenjanje prednosti v okviru posojilnih dejavnosti EIB temeljiti na trajnostnih projektih z jasnimi rezultati, dodano vrednostjo in širšim pozitivnim učinkom;

8. poziva EIB, naj upošteva vsa tveganja za okolje, ki jih predstavljajo veliki infrastrukturni projekti, in naj financira le projekte, ki imajo dokazano dodano vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot v okoljskem, socialnem in gospodarskem smislu; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije ter opraviti temeljite predhodne in naknadne preglede projektov, ki se bodo financirali;

9. poudarja, da je prisoten politični zagon pri preusmerjanju vedno večjega deleža financiranja EIB k podnebni in okoljski trajnosti oziroma pri tako imenovani „evropski podnebni banki“; poziva, naj civilna družba, Komisija, Parlament in delničarji banke izkoristijo to priložnost in v letu 2020 delovanje EIB uskladijo s Pariškim sporazumom; poudarja, da mora EIB v novih okoliščinah še naprej podpirati regionalni razvoj ter cilje EU na področju socialne in gospodarske kohezije, kot je določeno v protokolu št. 28 k PDEU;

10. poziva EIB, naj se osredotoči na manjše, decentralizirane projekte, ki pogosto izhajajo iz skupnosti, in dodatno razvije podporo za pobude pod vodstvom državljanov, tako da okrepi tehnično pomoč in finančno strokovno znanje pred potrditvijo projektov, da bi se tako povečale dostopnost financiranja EIB ter kakovost in vzdržnost njenih operacij; v zvezi s tem poziva k ustreznemu financiranju svetovalnih storitev v naslednjem večletnem finančnem okviru;

11. poziva EIB, naj upošteva lokalne deležnike, tudi civilno družbo, kar zadeva vpliv naložb na lokalno okolje;

12. pozdravlja revizijo okoljskega in socialnega okvira EIB v nadaljevanju leta; poziva jo, naj zagotovi, da se bo pri vseh njenih operacijah uporabljalo načelo neškodovanja; poziva EIB, naj se zaveže, da bo končala financiranje vseh projektov, ki niso v skladu s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU;

13. zato podpira razkritje jasnih informacij o tem, kako se izvaja strategija EIB in o vplivu njenih produktov in portfeljev na trajnost ali okolje;

14.  pozdravlja poročila EIB o srednjeročnih in dolgoročnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivih pri utemeljevanju njenih naložb; pozdravlja, da to poročanje zajema tako fazo načrtovanja (predhodno) kot fazo izvajanja projekta; meni, da bi bilo treba vključiti poročila o rezultatih, doseženih na podlagi naložb, zlasti v EU;

15. meni, da si je treba prizadevati za razvoj podnebno nevtralnega gospodarstva na nacionalni ravni in da bi morala EIB prevzeti vodilno vlogo na tem področju; poziva EIB, naj podpre nacionalne investicijske banke in izvozno-uvozne banke pri sprejemanju okoljskih načel in ukrepov, podobnih tistim, ki jih je sprejela sama, pa tudi pri sprejemanju zavez, da bodo financirale le projekte, ki so usklajeni s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU;

Vloga EIB pri financiranju evropskega zelenega dogovora

16. meni, da ima EIB pomembno vlogo pri soočanju s podnebnimi izzivi, kot sta globalno segrevanje in razogljičenje gospodarstva EU; ugotavlja, da bi morala EIB zasledovati cilje, določene z zelenim dogovorom;

17. je seznanjen, da so podnebne naložbe v letu 2018 skupaj znašale 16,2 milijarde EUR, pri čemer glavne naložbe v nizkoogljično energijo (6 milijard EUR), obnovljive vire energije (4,1 milijarde EUR) in energijsko učinkovitost (2,7 milijarde EUR); je seznanjen, da je bilo 29 % posojil EIB v letu 2018 povezanih s podnebjem;

18. pozdravlja, da je bilo v letu 2018 izdanih za 4 milijarde EUR obveznic podnebne ozaveščenosti, pa tudi za 500 milijonov EUR obveznic ozaveščenosti o trajnosti; poudarja, da je potreben standard zelenih obveznic EU, da bi zagotovili preglednost in spremljanje napredka;

19. želi spomniti na zaveze, ki jih je predsednik EIB sprejel med podnebnim vrhom OZN septembra 2019, in sicer:

 uskladitev vseh dejavnosti financiranja EIB s cilji Pariškega sporazuma do konca leta 2020;

  zagotovitev vsaj 50 % finančnih sredstev EIB za podnebno in okoljsko trajnost do leta 2025;

– sprostitev 1 bilijona EUR podnebnih in okoljskih naložb do leta 2030;

20. poudarja, da ambicija EIB, da postane ključen finančni steber v zelenem dogovoru, pomeni, da mora banka okrepiti svoja prizadevanja, da postane „podnebna banka“; poziva EIB, naj pripravi časovni načrt s specifičnimi, merljivimi, dosegljivimi, realističnimi in časovno opredeljenimi cilji, kar zadeva izvajanje Pariškega sporazuma; poziva, naj pri teh ciljih upošteva morebitno tveganje povečanja razlik med regijami in državami članicami EU; poudarja dejavnosti EIB, s katerimi podpira gospodarsko in socialno kohezijo; poudarja, da morajo dejavnosti EIB usklajevati podporo gospodarski in socialni koheziji s podnebnimi cilji;

21. poziva, naj se v konkretne politike vključijo ambiciozne zaveze; EIB mora svojim zavezam nameniti ključno mesto v svojem poslovnem načrtu in svoji podnebni strategiji, pa tudi v svojih sektorskih strategijah dajanja posojil in politikah glede zaščitnih ukrepov;

22. poudarja, da je izjemno pomembno, da so vse naložbe in sektorski portfelji EIB usklajeni s Pariškim sporazumom;

23. ugotavlja, da je EIB v letu 2018 odobrila financiranje velikih plinskih infrastrukturnih projektov, vključno s plinovodom do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana (Transanatolijski plinovod) ter iz Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (Čezjadranski plinovod); ugotavlja, da so bile te naložbe uvrščene na 4. seznam projektov skupnega interesa, ki se sofinancirajo iz proračuna EU; poziva EIB, naj razloži, kako se bodo ti projekti uskladili s cilji Pariškega sporazuma do konca leta 2020;

24. meni, da je nova posojilna politika EIB na področju energije velik korak naprej, zlasti odločitev, da se do konca leta 2021 prenehajo posojila za energetske projekte s fosilnimi gorivi, in zgled, ki ga predstavlja za druge banke; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba energetskih virov, kot je zemeljski plin, in njihovo nadaljnje financiranje v skladu z doseganjem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; ugotavlja, da bo v začetku leta 2022 pregledana posojilna politika na področju energije, in poziva, naj se pri tem pregledu politika uskladi z evropsko taksonomijo za trajnostno financiranje;

25. pozdravlja prihodnjo osredotočenost EIB na pravičen prehod in pričakuje, da bo prispevala k mehanizmu pravičnega prehoda, zlasti v okviru svojega prihodnjega instrumenta za posojila v javnem sektorju in svojega poslovanja v okviru InvestEU;

26. ugotavlja, da je bil delež financiranja za ceste, avtoceste in zračni promet v letu 2018 večji od povprečja v obdobju 2014–2018, pri čemer je bilo financiranje železnic v letu 2018 manjše od povprečja v obdobju 2014–2018; je seznanjen, da je skupno financiranje za zračni promet v letu 2018 znašalo 725 milijonov EUR; z zanimanjem pričakuje pregled posojilne politike EIB na področju prometa; poziva k novi politiki financiranja prometa, da bi prometni sektor EU do leta 2050 razogljičili;

27. poziva Komisijo, naj okvir za trajnostne naložbe dopolni z merili za gospodarske dejavnosti z znatnim negativnim okoljskim učinkom, ki bi jih lahko uporabljala tudi EIB; priznava prizadevanja EIB, da bi prispevala k ciljem trajnostnega razvoja;

28. poziva, naj se v ogljično intenzivnih industrijskih sektorjih, v katerih je dejavna EIB, kot so industrija cementa ter petrokemična in jeklarska industrija, začnejo izvajati nove politike, da bi se osredotočili na trajnost teh sektorjev in skrbno pretehtali posledice morebitnih odpovedi obstoječih pogodb ter spodbujali krožno gospodarstvo;

29. ugotavlja, da podnebnih težav ni mogoče rešiti brez podpore industrije, saj je obsežne spremembe mogoče doseči le ob sodelovanju industrije in z zagotavljanjem potrebnih spodbud za inovativne podnebne rešitve;

30. pozdravlja novo metodologijo EIB za oceno ogljičnega odtisa in poziva k njenemu sistematičnemu izvajanju, pri čemer je treba poseben poudarek dati posrednim emisijam (t. i. „tip 3“); poziva, naj se projekti ocenjujejo celostno in ne zgolj s preprosto analizo njihovih emisij v življenjskem ciklu;

31. poziva EIB, naj preuči možnosti za določitev strožjih zahtev za posredniške stranke glede razkrivanja njihove izpostavljenosti fosilnim gorivom; poudarja, da takšne nove zahteve ne bi smele škodovati dostopu MSP do financiranja;

32. pozdravlja, da je EIB sprejela politiko izključitve, in poziva, naj se ta dosledno uporablja za to, da se strankam, vpletenim v korupcijo ali goljufije, prepreči dostop do financiranja EIB;

33.  meni, da bi morali za financiranje EIB v skladu z dobro prakso v sektorju komercialnega bančništva[9] veljati ambiciozni znanstveni cilji in zaveze, da bi postopno ukinili podporo strankam, katerih dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;

34. pozdravlja smernice za hidroelektrarne, sprejete leta 2018[10], in poziva k razširitvi zahtev po preglednosti na vse infrastrukturne projekte;

35. opozarja EIB, da je varstvo biotske raznovrstnosti ključen element prilagajanja podnebnim spremembam in da je obnova ekosistemov edina preizkušena tehnologija za doseganje negativnih emisij; ugotavlja, da se za vse projekte EIB opravi ocena tveganja za biotsko raznovrstnost in da morajo izpolnjevati standarde banke na področju biotske raznovrstnosti, ter poziva EIB, naj poveča svoje financiranje za doseganje ciljev EU na tem področju, zlasti cilja ničelnega neto krčenja gozdov in ciljev varstva morja in obalnih območij;

36. ugotavlja, da je Evropski investicijski sklad (EIF) v celoti vključen v vse podnebne ukrepe EIB;

Dejavnosti EIB zunaj EU

37. ponovno poudarja, da so izkoreninjenje revščine, mobilizacija domačih virov in človekove pravice osrednje teme v strukturi razvojnega financiranja EU s povečano prepoznavnostjo financiranih ukrepov; meni, da bi se morala EU v naslednjih letih osredotočiti na izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

38. z zadovoljstvom opaža sposobnost EIB, da se hitro prilagaja na mednarodne izzive; poziva EIB, naj še naprej podpira zunanje politike EU in njeno odzivanje na izredne razmere, kot s pobudo za gospodarsko odpornost, ki je del evropskega odziva na globalne izzive na področju migracij in beguncev;

39. spodbuja EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), multilateralne razvojne banke in mednarodne finančne institucije, naj si še naprej prizadevajo za kar najboljše operativno sodelovanje pri izvajanju projektov, saj je to tesnejše sodelovanje med bankami nujno za optimizacijo stroškov in povečanje sinergij z učinkovitejšo rabo virov;  

40. ugotavlja, da vmesni pregled mandata za zunanja posojila v letu 2018 vodi v povečanje njegovega jamstva v višini 5,3 milijarde EUR;

41. opozarja, da je treba uskladiti dejavnosti EIB s cilji zunanje politike EU;

42. ugotavlja, da so načela človekovih pravic v celoti vključena v ključne postopke in standarde potrebne skrbnosti banke, tudi v predhodne ocene; opozarja, da EIB neposredno zavezuje Listina EU o temeljnih pravicah in da pogodbene klavzule s strankami omogočajo začasno prekinitev pogodb v primeru kršenja človekovih pravic; pozdravlja revizijo izjave o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz leta 2009;

43. poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; opozarja, da bi moralo biti vlaganje v tretje države usmerjeno tudi v ustvarjanje dolgoročne trajnostne gospodarske rasti pod vodstvom zasebnega sektorja, podpiranje boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanje revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov;

44. ugotavlja, da EIB zaposluje strokovnjake za človekove pravice, a bi širitvi lokalnega osebja EIB v partnerskih državah koristilo boljšemu razumevanju lokalnih razmer; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo skozi njen celoten postopek odločanja upoštevani vidiki človekovih pravic;

45. ugotavlja, da morata Komisija in ESZD na ravni projektov opraviti svojo vlogo, saj se EIB posvetuje z njima o projektih, ki se ocenjujejo, preden se ti predlagajo v sprejetje direktorjem banke;

46. poziva EIB, naj obravnava ugotovitve iz ocene Komisije o njenem mandatu za zunanja posojila, v katerem poudarja, da „službe Komisije težko pridobijo vpogled v uspešnost EIB, razen prek zunanjih deležnikov, saj je poročanje o dejanskih rezultatih zagotovljeno šele po zaključku projektov, EIB pa ni dolžna opozoriti na težave pri izvajanju.“; meni, da je zelo problematična ugotovitev Komisije, da „dejanski rezultati in učinki ukrepa EU ostajajo v veliki meri neznani“;

47. ponavlja svoj interes za sodelovanje in prispevanje k razpravam med Svetom in EIB o morebitni ustanovitvi nove podružnice banke – banke EU za razvoj; poziva EIB, naj v svojih načrtih za ustanovitev podružnice za svoje razvojne dejavnosti prednost nameni izkoreninjenju revščine, mobilizaciji domačih virov in človekovim pravicam;

Delovanje in učinkovitost EFSI

48. ugotavlja, da je bil ključni kvantitativni cilj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) mobilizacija 500 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb; ugotavlja, da bi bilo treba v prihodnje naložbene strategije vključiti merljive cilje glede trajnosti in socialnega vpliva;

49 ugotavlja, da je EIB za izvajanje EFSI zaposlila 358 uslužbencev in 75 sodelavcev za Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe;

50. opozarja, da je struktura upravljanja sklada EFSI ločena od EIB, njegove dejavnosti vlaganja pa potekajo na dveh tematskih področjih, in sicer na področju infrastrukture in inovacij, ki ga upravlja EIB, in na področju MSP, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad;

51. ponovno poudarja, da je za razliko od drugih obstoječih instrumentov financiranja EIB temeljni smoter EFSI, ki se podpira iz proračuna EU, zagotavljanje dodatnosti z opredelitvijo dodatnih in inovativnih v prihodnost usmerjenih sektorjev in projektov z večjim tveganjem;

52. poudarja, kako pomembna so merila dodatnosti, zaradi katerih je treba podpirati operacije, ki so upravičene do podpore EFSI samo, če se odzivajo na nedvomno ugotovljene pomanjkljivosti trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, in operacije, ki jih brez EFSI ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri ali enakem časovnem okviru;

53. se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvami Računskega sodišča, da sporočena ocena mobiliziranih naložb ne upošteva, da so nekatere operacije EFSI nadomestile druge operacije EIB in finančne instrumente EU, ter dejstva, da je bil del podpore EFSI namenjen projektom, ki bi se lahko financirali iz drugih virov javnega ali zasebnega financiranja pod drugačnimi pogoji;

54. ponovno poziva k objektivnemu pregledu dodatnosti ter ekonomskega, socialnega in okoljskega vpliva in resnične dodane vrednosti projektov EFSI, pa tudi njihove skladnosti s politikami Unije ali drugimi operacijami EIB, da bi ta postala bolj usmerjena v uresničevanje politik namesto v zadovoljevanje povpraševanja, kot opozarja Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu[11] iz januarja 2019;

55. ugotavlja, da so bile operacije EFSI poleg zasebnih naložb upravičene do črpanja sredstev iz javnih virov EU in nacionalnih javnih virov; ugotavlja, da je pomembno preprečiti manjšo gospodarnost porabljenih finančnih sredstev in morebitno mrtvo težo teh stroškov; poudarja, da je treba zagotoviti dodatnost;

56. meni, da bi se bilo treba izogniti kakršnemu koli prekrivanju porabe s strani več vlagateljev in mrtvi teži stroškov, da bi preprečili nezanesljivo ali razpršeno prilaščanje rezultatov na podlagi financiranja naložb prek več različnih kanalov;

57. poziva k boljši sinergiji med skladom EFSI, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in naložbenimi platformami, da se izboljša splošna učinkovitost sklada EFSI;

58. meni, da je izjemno pomembno, da se izkušnje z EFSI 1.0 in EFSI 2.0, zlasti o dodatnosti, trajnosti in preglednosti, ustrezno upoštevajo pri začetnem načrtovanju, izvajanju in poročanju o doseženih rezultatih programa InvestEU;

Upravljanje, preglednost in odgovornost EIB

59. ponovno poudarja pomen etike, integritete, preglednosti in odgovornosti EIB in Evropskega investicijskega sklada (EIF) pri vseh njunih operacijah;

60. ugotavlja, da Komisija poda mnenje o vseh operacijah financiranja v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta mnenja na voljo, ko jih pripravi;

Optimizacija korporativnega okvira EIB za upravljanje in nadzor

61. priporoča prilagoditev pristopa banke in s tem povezanega nadzora kakovosti v organih banke, da bi ustrezno obravnavala tveganja v zvezi s skladnostjo ter podpirala celovito uresničevanje načela na rezultatih utemeljenega proračuna v okviru EIB in skupine EIB;

62. poziva k oceni tveganj in sistemov nadzora, povezanih s kombiniranim financiranjem z Evropsko komisijo, in k pripravi poročila o tem, pri čemer naj se upošteva učinek kombiniranih dejavnosti ne le glede nadzora, temveč tudi možnosti upravljanja;

63. ugotavlja, da se je poslovni model banke v letu 2018 še naprej razvijal in postajal bolj raznolik zaradi rasti dejavnosti v okviru EFSI, ki so po naravi bolj kompleksne, ter zaradi transakcij, ki so manjše in bolj izpostavljene tveganjem;

64. ugotavlja, da je svet direktorjev julija 2018 opredelil več organizacijskih sprememb in sprememb upravljanja ter decembra 2018 odobril izvedbeni načrt, ki med drugim vključuje:

i)  predlog spremembe statuta EIB, da bi se povečalo število nadomestnih članov sveta direktorjev in uvedlo glasovanje s kvalificirano večino o nekaterih zadevah, povezanih z upravljanjem; 

 ii) okrepitev okolja notranjega nadzora in obvladovanja tveganj banke, zlasti z oblikovanjem funkcije za tveganja v skupini, ki jo izvaja glavni upravljavec s tveganji v skupini;

65. v zvezi s pregledom odgovornosti organov upravljanja EIB meni, da bi se morali člani upravnega odbora v vsakem primeru izogibati morebitnim navzkrižjem interesov;

66. obžaluje nadaljnje pomanjkanje raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov na ravni višjega vodstva in v upravnih organih skupine EIB; poziva EIB, naj to prednostno obravnava;

67. poziva EIB, naj v celoti izvaja priporočila iz letnega poročila revizijske komisije EIB za leto 2018[12], in sicer:

– naj se revidira kodeks ravnanja upravnega odbora in sveta direktorjev;

– banka mora zagotoviti ustrezno in zadostno število zaposlenih za nadzor ter nujno odpraviti vse obstoječe vrzeli pri zaposlovanju za nadzorne funkcije;

– upravni odbor naj razvije časovni načrt, ki vključuje mejnike, vire in časovni razpored za izvajanje priporočil, pri čemer je revizijska komisija opozorila, da je bilo v preteklosti izvajanje njenih priporočil prepočasno;

Za bolj pregledno in odgovorno institucijo z okrepljenimi mehanizmi za boj proti

goljufijam in korupciji

68. ugotavlja, da je EIB z leti vzpostavila notranje mehanizme in strukture upravljanja za zmanjšanje tveganja goljufij in korupcije; banka se je tudi javno zavezala, da bo izvajala politiko „ničelne tolerance do goljufij in korupcije“;

69. poziva EIB, naj na svojem spletnem mestu objavi podatke o dejanskem lastništvu svojih strank, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

70. poziva EIB, naj dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojuje z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

71. je seznanjen s poročilom koalicije Counter balance, ki ugotavlja, da „EIB še vedno ni kos boju proti goljufijam in korupciji, deloma zaradi pomanjkljivosti v njenih notranjih mehanizmih in deloma zaradi nezadovoljivega okvira upravljanja, v katerega so vključene njene dejavnosti, pa tudi zaradi odsotnosti ustreznega zunanjega nadzora nad njenimi dejavnostmi, tudi s strani Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)“, seznanjen pa je tudi z odgovori EIB in OLAF na to poročilo; poziva EIB, naj izvede potrebne izboljšave za odpravo preostalih pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za zagotovitev, da bo EIB izpolnjevala obveznosti potrebne skrbnosti, ki bodo vsaj enakovredne zahtevam iz direktive EU o preprečevanju pranja denarja;

72. poziva EIB, naj čim bolje izkoristi sodelovanje z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, slednje pa poziva, naj proaktivno pristopa k zadevam, ki se tičejo EIB, tako da preiskuje in kazensko preganja storilce kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU;

73. ponovno poziva EIB, naj izkazuje večjo odgovornost v odnosu do drugih institucij EU, naj okrepi nadzor Parlamenta nad EIB in Evropskemu računskemu sodišču zagotovi pravico do celovite revizije poslovanja EIB;

74. opozarja, da je mogoče s sodelovanjem javnosti pri oblikovanju politik EIB izboljšati odgovornost, zlasti z vključevanjem lokalnih skupnosti in državljanov, na katere vplivajo dejavnosti EIB;

75. opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EIB z jasnim pregledom nad vrsto finančnih posrednikov in končnih upravičencev ne le krepi splošno odgovornost EIB, ampak prispeva tudi k učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov pomoči; poziva EIB, naj upošteva te vidike pri načrtovanem pregledu politike preglednosti EIB v letu 2020;

76. zato podpira razkritje jasnih informacij o tem, kako se izvaja strategija EIB in o vplivu njenih produktov in portfeljev na trajnost ali okolje;

77. pričakuje, da bo politika EIB za zaščito prijaviteljev nepravilnosti ambiciozna in zastavljena na visokih standardih; poziva EIB, naj v pregled vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgačem zagotovila izvrstne smernice in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

78. obžaluje, da mehanizmi za pritožbe konec leta 2018 niso bili dovolj okrepljeni, in meni, da bi bilo treba še naprej razvijati dostop do učinkovitega in neodvisnega pritožbenega mehanizma, vključno s pravico do pravnih sredstev; ugotavlja, da je EIB v letu 2019 vzpostavila nov namenski sistem za pritožbe v zvezi z javnimi naročili, da bi zagotovila bolj učinkovito in neodvisno obravnavo s tem povezanih pritožb;

79. pozdravlja prizadevanja EIB za objavo nove dokumentacije o podnebnih ukrepih, preglednic projektov EFSI ali poročil o dokončanju projektov za končane operacije zunaj EU; meni, da bi morala EIB v največji možni meri razkriti tudi zapisnike sej sveta guvernerjev, zapisnike in dnevne rede sej upravnega odbora, preglednice tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov, mnenja Komisije o projektih in poročila o spremljanju projektov; vendar razume, da obstajajo določene omejitve v zvezi s preglednostjo dokumentov, da se zagotovi varstvo zaupnih informacij, ki jih predložijo stranke in projektni partnerji EIB;

80. ugotavlja, da je v letu 2018 začela veljati nova politika EIB o izključitvi, ki vključuje postopke za izključitev subjektov in posameznikov z negativno evidenco, kar zadeva njihova ravnanja in dejavnosti, pri čemer omenjeni postopki v prakso uvajajo obstoječe določbe in prepovedi politike EIB za boj proti goljufijam;

81. čaka na rezultate pregleda politik EIB/Evropskega investicijskega sklada za boj proti goljufijam, ki se je začel leta 2018, in podpira strožje izvajanje politike banke o ničelni toleranci do goljufij, korupcije in do drugih oblik prepovedanega ravnanja; poziva EIB, naj v prihodnje okrepi sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom ter pristojnim organom poroča o vseh primerih morebitnih goljufij; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo v prihodnosti imeti pooblastilo za pregon kriminalnih dejavnosti v zvezi s sredstvi EIB v državah članicah EU, ki so članice Evropskega javnega tožilstva;

82. ugotavlja, da EIB za vsako operacijo na svojem spletnem mestu objavi podrobnosti o svojih strankah; poziva EIB, naj objavi tudi potrebne informacije o dejanskih lastnikih; pozdravlja sedanjo politiko EIB za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

83. je seznanjen, da je bilo v letu 2018 število novih obtožb večje kot v letu 2017 (184 proti 149) in da je 68 % teh obtožb izviralo iz notranjih virov, 31 % pa iz zunanjih; ugotavlja, da se preiskave pretežno posvečajo goljufijam, korupciji, zlorabi imena EIB/Evropskega investicijskega sklada ter nedovoljenemu dogovarjanju; ugotavlja, da je bilo 69 % primerov, ki zadevajo skupino EIB, predloženih uradu OLAF;

84. je seznanjen s sporazumom med EIB in podjetjem Volkswagen, ki ima za posledico izključitev podjetja iz vseh projektov EIB za 18 mesecev, Volkswagen pa se je z njim tudi zavezal, da bo prispeval k pobudi za trajnost, vključno z varstvom okolja;

85. podpira odgovorno politiko obdavčevanja v EIB s podpiranjem vključitve klavzul o integriteti v pogodbe skupine EIB, izvajanjem natančne potrebne skrbnosti v zvezi z jurisdikcijo, ki ne upošteva pravil, z jasno opredelitvijo nasprotnih pogodbenih strank in geografske lokacije; pozdravlja, da je bila marca 2019 sprejeta politika o jurisdikcijah, ki ne upoštevajo pravil, in poziva k hitremu izvajanju in rednemu poročanju Parlamentu o njenem izvajanju;

86. meni, da je spoštovanje najvišjih standardov integritete stroga zahteva, in sicer standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih spodbujata EU in projektne skupina za finančno ukrepanje, ter načel dobrega davčnega upravljanja, ki jih spodbujajo OECD, skupina dvajsetih in EU za izboljšanje boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

87. priznava pionirsko vlogo EIB na ravni EU z objavo poročila o trajnosti; poziva EIB, naj še naprej razvija svoje poročilo o trajnosti s poročanjem o rezultatih in uporabi dobro opredeljene kazalnike, ki so specifični, lahko merljivi in primerljivi;

88. pozdravlja prvo izdajo omejenega poročila o zanesljivosti s strani zunanjega revizorja EIB glede izbranih izjav, podatkov in kazalnikov iz poročila banke o trajnosti za leto 2018;

89. poziva k temeljitejšemu zunanjemu nadzoru EIB s strani Računskega sodišča; sedanje določbe tristranskega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2016 in ureja sodelovanje med Evropsko investicijsko banko, Evropsko komisijo in Evropskim računskim sodiščem, bi bilo treba temeljito ponovno preučiti pri razpravi o prihodnjem tristranskem sporazumu septembra 2020;

90. vendar ponavlja svojo zahtevo v zvezi z letnim poročilom EIB in zahteva, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;

91. poziva Odbor za proračunski nadzor, naj organizira letno delavnico/predstavitev v zvezi z dejavnostmi in nadzorom nad EIB, s katero bi Parlament dobil dodatne informacije za lažji nadzor nad EIB in njenimi dejavnostmi;

Spremljanje priporočil Parlamenta

92. poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

a) gospodarski, okoljski in družbeni vpliv naložbene strategije banke;

b) prilagoditve, povezane s preprečevanjem navzkrižja interesov, zlasti v primerih, ko člani sodelujejo pri dodeljevanju posojil;

c) transparentnost, ki sledi skrbnemu pregledu integritete strank za preprečevanje izogibanja davkom, goljufij in korupcije;

93. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, ter poziva Svet in svet direktorjev EIB, naj razpravljata o stališčih Parlamenta, predstavljenih v tej resoluciji.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

28.5.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Corina Crețu, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, José Manuel Fernandes, Luke Ming Flanagan, Isabel García Muñoz, Cristian Ghinea, Monika Hohlmeier, Jean-François Jalkh, Pierre Karleskind, Joachim Kuhs, Claudiu Manda, Younous Omarjee, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Markus Pieper, Sabrina Pignedoli, Petri Sarvamaa, Angelika Winzig, Lara Wolters

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Eickhout, Jeroen Lenaers, Mikuláš Peksa, Viola Von Cramon-Taubadel

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

23

+

EPP

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou),Tamás Deutsch, José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier; Petri Sarvamaa, Angelika Winzig, Jeroen Lenaers

S&D

Caterina Chinnici, Corina Crețu, Isabel García Muñoz, Claudiu Manda, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Lara Wolters

RENEW

Olivier Chastel, Martina Dlabajová, Cristian Ghinea, Pierre Karleskind

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Mikuláš Peksa, Viola Von Cramon-Taubadel,

ECR

Ryszard Czarnecki

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Younous Omarjee

 

0

-

 

 

 

 

 

4

0

EPP

Markus Pieper

ID

Jean-François Jalkh, Joachim Kuhs

NI

Sabrina Pignedoli

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

[1] https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/95520

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0198.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0036.

[4] UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

[5] https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051

[6] Ocena Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije; https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/elm_evaluation_swd_2019_333_f1_staff_working_paper_en_v3_p1_1048237.pdf

[7] https://www.consilium.europa.eu/media/40967/efad-report_final.pdf)

[8] https://www.counter-balance.org/wp-content/uploads/2019/10/Report_OnlineVersion_EIB_Corruption_Oct2019.pdf

[9] Banka Crédit Agricole se je zavezala, da ne bo več podpirala podjetij, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga. Politika ničelne tolerance Crédit Agricole velja za vsa podjetja, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga, od pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije iz njega, do trgovine in prevoza.

[10] EIB, „Environmental, Climate and Social Guidelines on Hydropower Development“ (Okoljske, podnebne in socialne smernice o razvoju hidroenergije), oktober 2019.

[11] https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051

[12] https://www.eib.org/attachments/general/ac_annual_reports_2018_en.pdf

Zadnja posodobitev: 2. julij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov