Postopek : 2018/0140(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0119/2020

Predložena besedila :

A9-0119/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0177

<Date>{16/06/2020}16.6.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0119/2020</NoDocSe>
PDF 206kWORD 57k

<TitreType>PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO</TitreType>     <RefProcLect>***II</RefProcLect>

<Titre>o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga</Titre>

<DocRef>(05142/1/2020 – C9-0103/2020 – 2018/0140(COD))</DocRef>


<Commission>{TRAN}Odbor za promet in turizem</Commission>

Poročevalec: <Depute>Andor Deli</Depute>

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 KRATKA OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga

(05142/1/2020 – C9-0103/2020 – 2018/0140(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05142/1/2020 – C9-0103/2020),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018[1],

 po posvetovanju z Odborom regij,

 ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[2] o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0279),

 ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

 ob upoštevanju členov 67 in 40 Poslovnika,

 ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A9-0119/2020)

1. odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2. ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Zakaj so potrebne elektronske informacije o prevozu blaga

Pri veliki večini prevozov blaga v EU se še vedno uporabljajo papirni dokumenti, saj se vsaj v eni od faz prevoza uporabljajo pri skoraj 99 % vseh čezmejnih prevozov v EU. Zaradi tega so udeleženci v prevozni in logistični verigi na trgu manj učinkoviti, okolje pa je po nepotrebnem obremenjeno. Glede na to, da naj bi se skupen obseg prevoza blaga do leta 2050 povečal za več kot 50 %, bo to v prihodnjih letih še bolj pereč problem. Parlament je v preteklosti večkrat pozval k odločnejšemu prizadevanju za prevoz brez uporabe papirnih dokumentov ter k enostavnejšemu, nemotenemu, preglednemu, varovanemu in zanesljivemu pretoku informacij brez uporabe papirnih dokumentov med podjetji, strankami in organi v tem sektorju.

2. Predlog Komisije

Komisija je ugotovila, da sta glavna razloga, zakaj se sistem elektronske prevozne dokumentacije uvaja tako počasi, naslednja: pristojni organi elektronskih dokumentov ne priznavajo kot pravno enakovrednih in razdrobljeno okolje informacijske tehnologije brez uveljavljenih in interoperabilnih sistemov s splošno veljavnimi in zavezujočimi pravili o elektronskih prevoznih dokumentih.

V predlogu Komisije z dne 17. maja 2018 se od pristojnih organov zahteva, da zakonsko predpisane informacije (za nekatere pravne akte) sprejmejo v elektronski obliki, poleg tega pa je v njem vzpostavljen okvir certificiranih platform in izvajalcev storitev (ki jih certificirajo organi za ugotavljanje skladnosti).

3. Medinstitucionalna pogajanja

Po tem, ko je Parlament 12. marca 2019 sprejel stališče v prvi obravnavi, so od septembra do novembra 2019 pod okriljem finskega predsedstva Svetu potekala medinstitucionalna pogajanja (da bi prišlo do hitrega dogovora v drugi obravnavi). Po treh krogih trialogov je pogajalska ekipa Parlamenta 26. novembra 2019 dosegla začasen dogovor s predsedstvom Sveta.

Besedilo začasnega dogovora je bilo predloženo Odboru za promet in turizem (TRAN), ki ga je 21. januarja 2020 odobril. Predsednica odbora TRAN je nato v pismu predsedniku Odbora stalnih predstavnikov (COREPER I) navedla, da bo na plenarnem zasedanju predlagala, naj se stališče Sveta odobri brez sprememb, če bo skladno z začasnim dogovorom med institucijama. Po pravno-jezikovnem pregledu je Svet 7. aprila 2020 (po pisnem postopku) uradno sprejel svoje stališče v skladu z začasnim dogovorom.

4. Glavni elementi dogovora

Z načelnim dogovorom, ki ga je Parlament dosegel s Svetom, naj bi bil predlagani sistem še okrepljen.

Doseženo je bilo zlasti naslednje:

 stroški za gospodarske subjekte in pristojne organe se čim bolj zmanjšajo, med drugim tako, da se kot osnova za sistem certificiranja uporabijo že obstoječi mednarodni standardi, modeli in sporazumi, ter tako, da se certificiranje izvaja na neodvisen način;

 pridobiti in ohraniti je treba zaupanje izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov v to, da je sistem varen in zanesljiv, da se okrepi postopek za določanje natančnih standardov, specifikacij in pravil za dostop, pri čemer morata biti ustrezno vključena sozakonodajalca, pa tudi vsi deležniki;

 pristojne organe in izvajalce dejavnosti se spodbuja, da, kadar je to mogoče, vedno komunicirajo po elektronski poti, tudi glede nadaljnjih zahtev;

 Področje uporabe se pojasni: natančno se navede, katere zakonsko predpisane informacije o prevozu blaga morajo pristojni organi sprejeti, če jih zadevni gospodarski subjekt prek certificirane platforme pošlje v elektronski obliki. Komisija mora po tem, ko bo sistem vzpostavljen in začel delovati, preveriti, ali bi lahko področje uporabe še razširili, da bi vključevalo tudi druge ustrezne zakonsko predpisane informacije na področju prevoza, na primer tiste, ki se nanašajo na vozilo ali voznika;

 Cilj je popolna digitalizacija: medtem ko so pristojni organi v okviru tega sistema dolžni sprejeti zakonsko predpisane informacije o prevozu blaga, če so poslane v elektronski obliki, se lahko gospodarski subjekti še vedno svobodno odločajo o tem, ali bodo prešli na digitalno poslovanje ali ne. Je pa pojasnjeno, da bi si morali gospodarski subjekti in pristojni organi zakonsko predpisane informacije izmenjavati predvsem prek elektronskih sredstev. Zato mora Komisija preučiti možne pobude, s katerimi bi lahko gospodarske subjekte v prihodnje obvezala, da bodo pristojnim organom zakonsko predpisane informacije predložili elektronsko;

 poskrbeti je treba za to, da bo uporaba tega sistema čim bolj privlačna za gospodarske subjekte, med drugim tako, da se obstoječe sisteme informacijske tehnologije spodbudi, da se certificirajo kot platforma, in se zagotavlja interoperabilnost;

 Časovna razporeditev: vzpostavitev sistema certificiranja je sicer treba skrbno pripraviti, vendar so bili različni roki določeni tako, da bi se sistem lahko začel izvajati čim prej in bi ga nato lahko hitro dali na trg.

5. Priporočilo

Poročevalec predlaga, naj se stališče Sveta sprejme brez sprememb, saj je v skladu z začasnim dogovorom, doseženim na medinstitucionalnih pogajanjih.


 

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Karima Delli

predsednica

Odbor za promet in turizem

BRUSELJ

Zadeva: <Titre>Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga</Titre> <DocRef>(COM(2018)0279 – C8-0191/2019 – 2018/0140(COD))</DocRef>

Spoštovana gospa predsednica!

V pismu z dne 13. novembra 2019[3] je vaš odbor v skladu s členom 40(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosil za mnenje o ustreznosti pravne podlage Komisijinega predloga uredbe o elektronskih informacijah o prevozu blaga[4].

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 9. januarja 2020.

I – Ozadje

Predlog Komisije temelji na členih 91, 100(2) (promet) in 192(1) PDEU (okolje). Svet je v splošnem pristopu pravno podlago spremenil in črtal sklicevanje na člen 192(1) PDEU.

II – Upoštevni členi Pogodbe

Upoštevni členi Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se glasijo:

 

„Člen 91

(prejšnji člen 71 PES)

1. Za izvajanje člena 90 in ob upoštevanju posebnosti prometa Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij določita:

(a) skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja države članice ali za prevoz prek ozemlja ene ali več držav članic.

(b) pogoje, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v državi članici, v kateri nimajo sedeža,

(c) ukrepe za izboljšanje varnosti prometa;

(d) vse druge ustrezne predpise.

2. Kadar se sprejmejo ukrepi iz odstavka 1, se upoštevajo primeri, ko bi njihova uporaba lahko resno vplivala na življenjsko raven in stopnjo zaposlenosti v nekaterih regijah ter na izkoriščanje prometne infrastrukture.

Člen 100

(prejšnji člen 80 PES)

1. Določbe tega naslova se uporabljajo za promet v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh.

2. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ustrezne predpise za pomorski in zračni promet. Odločata po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Člen 191

(prejšnji člen 174 PES)

1. Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja;

varovanju človekovega zdravja,

skrbni in preudarni rabi naravnih virov;

spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(...)

 

Člen 192

(prejšnji člen 175 PES)

1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191.

(...)“

III – Sodna praksa Sodišča Evropske unije glede izbire pravne podlage

Sodišče je na vprašanje ustrezne pravne podlage vedno gledalo kot na vprašanje ustavnopravnega pomena, ki zagotavlja skladnost z načelom prenosa pristojnosti (člen 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)) in določa naravo in področje pristojnosti Unije[5].

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da mora izbira pravne podlage akta Unije temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki vzdržijo sodno presojo, med njimi zlasti cilj in vsebino[6].

Izbira nepravilne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev akta. V tem okviru so želja institucije, da bi aktivneje sodelovala pri sprejemanju danega ukrepa, okoliščine, v katerih je bil ukrep sprejet, pa tudi delo, ki je bilo opravljeno glede drugih vidikov področja delovanja, ki ga zajema ta ukrep, za določitev pravilne pravne podlage nepomembni.[7]

Če se pri preizkusu zadevnega akta izkaže, da ima ta dva cilja ali dva sestavna dela, pri čemer je eden od njih glavni ali prevladujoč, drugi pa stranski, mora ta akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del[8].

Nasprotno pa mora akt temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah[9], če ima ukrep več sočasnih ciljev ali sestavih delov, ki so neločljivo povezani in noben od njih ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge, ter če postopki, določeni za ustrezne pravne podlage, niso nezdružljivi s pravico Evropskega parlamenta in je ne spodkopavajo[10].


Cilj in vsebina predlaganega ukrepa

Predlog vsebuje uredbo o uskladitvi uporabe elektronskih sredstev za izmenjavo informacij o prevozu blaga (eFTI).

Iz obrazložitvenega memoranduma je razvidno, da je cilj predloga okrepiti širšo uporabo elektronskih dokumentov o prevozu blaga, da se okrepi enotni trg, in sicer z odpravo nekaterih ovir za digitalizacijo na tem področju. Glavna vzroka za predlog sta razdrobljen pravni okvir, ki določa neskladne obveznosti za organe pri sprejemanju elektronskih dokumentov, in razdrobljeno okolje informacijske tehnologije, za katero so značilni številni neinteroperabilni sistemi[11].

Zato je cilj določb v bistvu doseči dva glavna cilja politike: (a) vzpostaviti enotni zavezujoči pravni okvir za sprejemanje elektronskih informacij ali dokumentov, kar počnejo pristojni nacionalni javni organi; in (b) zagotoviti interoperabilnost različnih sistemov informacijske tehnologije, ki se trenutno uporabljajo, v zvezi z izvajanjem obstoječe zadevne zakonodaje Unije[12].

Isti vidiki so podrobneje pojasnjeni v uvodnih izjavah od 1 do 4 predloga ter v členu 1 predloga. V skladu s tem „uredba vzpostavlja pravni okvir za elektronsko sporočanje zakonsko predpisanih informacij, ki se nanašajo na prevoz blaga na ozemlju Unije [...]”. Določa „pogoje, v skladu s katerimi morajo pristojni organi držav članic sprejeti zakonsko predpisane informacije, kadar jih dajo zadevni gospodarski subjekti na voljo v elektronski obliki“, in „pravila za opravljanje storitev, povezanih z dajanjem zakonsko predpisanih informacij na voljo v elektronski obliki s strani zadevnih gospodarskih subjektov“.

Kar zadeva vsebino je v poglavju I opredeljeno zlasti stvarno področje uporabe s pripravo ožjega seznama (s sklicevanjem na prilogo) že obstoječih aktov Unije, v katerih so določene zahteve glede zakonsko predpisanih informacij, ki so pomembne za namene predloga. Poglavje II predloga z naslovom „Zakonsko predpisane informacije, dane na voljo v elektronski obliki“ določa obveznost javnih organov, da sprejemajo dokumente o prevozu v elektronski obliki, ter tehnične zahteve za obdelavo elektronskih informacij. Poglavje III z naslovom „Platforme in storitve eFTI“ določa podrobna pravila o funkcionalnostih in zahtevah za certificiranje platform eFTI, ki omogočajo obdelavo elektronskih informacij. Poglavji IV in V se nanašata na delegirane in izvedbene akte ter na končne določbe.

V – Preučitev in določitev ustrezne pravne podlage

Komisija je v obrazložitvenem memorandumu izbiro pravne podlage utemeljila tako:

„Pravna podlaga so členi 91, 100(2) in 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 91 oziroma člen 100(2), ki ga je treba razumeti v smislu člena 90, določa, da morajo države članice izvajati skupno prometno politiko, določiti zahtevo, da morata Evropski parlament in Svet določiti skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja države članice ali za prevoz prek ozemlja ene ali več držav članic, oziroma ustrezne določbe za pomorski in zračni promet.

Člen 192(1), ki ga je treba razumeti v smislu člena 191, določa, da se Evropski parlament in Svet odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev za zaščito, med drugim, zdravja ljudi in okolja.“

(a) Ustreznost členov 91 in 100(2) PDEU

Člena 91 in 100(2) PDEU določata pravno podlago na področju prometne politike za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh na eni strani ter za pomorski in zračni promet po drugi strani.

Iz cilja in vsebine predloga je razvidno, da bi bilo treba člena 91 in 100(2) PDEU šteti za ustrezno pravno podlago predloga, ki je povezan s krepitvijo delovanja notranjega trga v prometnem sektorju.

Poudariti je treba tudi, da je izmenična uporaba tako člena 91 kot člena 100(2) upravičena, v kolikor predlog Komisije upošteva multimodalni pristop.

(b) Potrebe za vključitev člena 192(1) PDEU kot pravne podlage ni

Čeprav naj bi zgoraj navedeni razdelek obrazložitvenega memoranduma utemeljil uporabo člena 192(1) PDEU kot pravne podlage, ni izrecno navedeno, zakaj bi bilo dodajanje te pravne podlage resnično potrebno.

Različne navedbe v obrazložitvenem memorandumu sicer res vsebujejo navedbe, v skladu s katerimi se zdi, da je nadomestitev papirnatih dokumentov z elektronskimi koristna za okolje[13].

Kljub morebitnim pozitivnim učinkom predloga na okolje je očitno, da glavni cilj predloga ni povezan z varstvom okolja. To je lahko le postranski učinek zakonodajnega instrumenta. Zato ni potrebe za vključitev člena 192(1) PDEU kot pravne podlage.

Alternativno se lahko šteje, da področje uporabe predloga zajema zahteve po informacijah, ki so določene v različnih obstoječih aktih Unije (glej člen 1(2) predloga). Ti akti temeljijo na pravni podlagi za promet, z izjemo zakonodaje Unije o pošiljkah odpadkov, ki temelji na sedanjem členu 192(1) PDEU[14]. Čeprav je to očitno, predlog vsebuje elemente, ki kažejo, da to dejstvo ni pomembno za izbiro pravne podlage. V uvodnih izjavah 5 in 6 je celo navedeno: „(5) Od organov držav članic bi bilo zato treba zahtevati, da sprejmejo informacije, dane na voljo v elektronski obliki, kadar so gospodarski subjekti obvezani dati na voljo informacije kot dokaz izpolnjevanja zahtev, določenih v aktih Unije, sprejetih v skladu z naslovom VI tretjega dela Pogodbe ali, glede na podobnost primerov, z zakonodajo Unije o pošiljkah odpadkov [...]. (6Ker je Uredba namenjena le olajšanju zagotavljanja informacij, zlasti z elektronskimi sredstvi, ne bi smela vplivati na določbe zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, ki določajo vsebino zakonsko predpisanih informacij, in zlasti ne nalagati dodatnih zahtev glede zakonsko predpisanih informacij [...]“. Predlog torej ne spreminja nobenega akta na podlagi okoljske pravne podlage, temveč se osredotoča na prometni vidik pošiljanja odpadkov. Zato so okoljski elementi, če obstajajo, nedvomno postranski glede na prevladujoči element v predlogu, ki je povezan s prevozom.[15]

Glede na to sta člena 91 in 100(2) PDEU ustrezna pravna podlaga za predlog. Vključitev člena 192(1) PDEU ni potrebna. Zato je pravilno, da se izbriše sklicevanje na zadnji navedeni člen.

Spremembe, sprejete po medinstitucionalnih pogajanjih o tej zadevi, navedenih sklepov ne postavljajo pod vprašaj.

VI – Sklep in priporočilo

Na seji dne 9. januarja 2020 se je Odbor za pravne zadeve odločil, z 21 glasovi za, brez glasov proti in z 1 vzdržanim glasom[16], da vam priporoči, da se člena 91 in 100(2) PDEU ohranita kot edina pravna podlaga predlagane uredbe.

S spoštovanjem!

Lucy Nethsingha

 


 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Elektronske informacije o prevozu blaga

Referenčni dokumenti

05142/1/2020 – C9-0103/2020 – 2018/0140(COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

12.3.2019 T8-0139/2019

Predlog Komisije

COM(2018)0279 - C8-0191/2018

Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju

17.4.2020

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

17.4.2020

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Andor Deli

3.7.2018

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

 Datum mnenja JURI

JURI

9.1.2020

 

 

 

Obravnava v odboru

28.4.2020

 

 

 

Datum sprejetja

8.6.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Elsi Katainen, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Tomasz Piotr Poręba, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vera Tax, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Leila Chaibi, Roman Haider, Henna Virkkunen

Datum predložitve

16.6.2020

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

46

+

ECR

Peter Lundgren, Tomasz Piotr Poręba, Kosma Złotowski

GUE/NGL

Leila Chaibi, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura)

ID

Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

NI

Mario Furore, Dorien Rookmaker

PPE

Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Barbara Thaler, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

RENEW

José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet

S&D

Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Rovana Plumb, Vera Tax, István Ujhelyi, Peter Vitanov (Petar Vitanov)

VERTS/ALE

Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

1

-

PPE

Gheorghe Falcă

 

1

0

S&D

Bogusław Liberadzki

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] UL C 62, 15.2.2019, str. 265.

[2] Sprejeta besedila, 12.3.2019, P8_TA(2019)0139.

[3] D 315856/Mnenje odbora JURI o pravni podlagi Komisijinega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga (2018/0140(COD)).

[4] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o elektronskih informacijah o prevozu blaga [2018/0140(COD)], (COM)2018/0279.

[5] Mnenje 2/00, ECLI:EU:C:2001:664, točka 5.

[6] Glej zadevo C-411/06, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, 8. september 2009, EU:C:2009:518, točka 45.

[7] Sodba v zadevi C-269/97, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2000:183, točka 44.

[8] Sodba v zadevi C-137/12, Komisija proti Svetu, EU:C:2013:675, točka 53. Zadeva C-411/06 EU:C:2009:518, točka 46 in navedena sodna praksa; Parlament proti Svetu, zadeva 490/10, EU:C:2012:525, točka 45; Parlament proti Svetu, zadeva 155/07, EU:C:2008:605, točka 34.

[9] Zadeva C-211/01, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2003:452, točka 40; Zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2006:4, točke 43–56.

[10] Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu (Titanov dioksid), ECLI:EU:C:1991:244, točke 17–25. Zadeva C-268/94, Portugalska proti Svetu, ECLI:EU:C:1996:461.

[11] Obrazložitveni memorandum, stran 2.

[12] Obrazložitveni memorandum, stran 6.

[13] Glej obrazložitveni memorandum str. 11: „Poleg tega bi se zaradi povprečno 1–5 izvodov vsakega dokumenta na pošiljko, ki ne bodo več natisnjeni, prihranilo približno 2–8 milijard listov papirja, kar pomeni 180–900 tisoč dreves letno.“

[14] Uredba št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1–98).

[15] Opomba: v skladu s sodno prakso celo formalna sprememba akta, ki temelji na določeni pravni podlagi, ne zahteva nujno, da zakonodajalec akt o spremembi temelji na pravni podlagi spremenjenega akta.

[16] Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Lucy Nethsingha (predsednica), Marion Walsmann (podpredsednica), Ibán García Del Blanco (podpredsednik), Raffaele Stancanelli (podpredsednik), Franco Roberti (pripravljavec mnenja), Gunnar Beck, Patrick Breyer, Geoffroy Didier, Angel Dzhambazki, Evelyne Gebhardt, Esteban Gonzáles Pons, Jackie Jones, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Sabrina Pignedoli, Jiří Pospíšil, Liesje Schreinemacher, Marie Toussaint, Edina Tóth (namesto Józsefa Szájerja v skladu s členom 209(7) Poslovnika); Bettina Vollath in Axel Voss.

Zadnja posodobitev: 1. julij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov