POROČILO o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije

24.6.2020 - (COM(2019)0330 – C9-0043/2019 – 2019/0152(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Maria Da Graça Carvalho

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 158 KB)
• ERR01 (DOC - 49 KB)

Predlogi sprememb

• 001-161 (PDF - 362 KB)
• 001-161 (DOC - 125 KB)
• 162-162 (PDF - 354 KB)
• 162-162 (DOC - 115 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije

(COM(2019)0330 – C9-0043/2019 – 2019/0152(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0330),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0043/2019),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0121/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. predlaga, da se akt navaja kot „sklep o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije“;

3. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Navedba sklicevanja 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo5 ter zlasti člena 17 Uredbe,	ob upoštevanju .../2020 [uredbe o EIT (2019/0151(COD)] Evropskega parlamenta in Sveta .... 2020 in zlasti člena 4 Uredbe,
__________________
5UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Uredba (ES) št. 294/2008 določa sprejetje strateškega inovacijskega programa (v nadaljnjem besedilu: SIP).	(1) Uredba (EU) .../2020 [uredba o EIT (2019/0151(COD)] določa sprejetje strateškega inovacijskega programa (v nadaljnjem besedilu: SIP).

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V SIP bi bilo treba opredeliti prednostna področja in dolgoročno strategijo za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: EIT), vsebovati pa bi moral tudi oceno družbeno-gospodarskega učinka EIT in njegove sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP bi bilo treba upoštevati rezultate spremljanja in ocenjevanja EIT.	(2) Člen 4(1) Uredbe (EU) .../2020 [uredba o EIT (2019/0151(COD)] določa, da SIP opredeljuje strategijo, cilje in prednostne naloge za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: EIT) za sedemletno obdobje, določa glavne ukrepe, ciljne rezultate in potrebne vire in vsebuje oceno družbenega, gospodarskega in okoljskega učinka EIT in njegove sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. V SIP bi bilo treba upoštevati rezultate spremljanja in ocenjevanja EIT, njegov cilj pa bi moral biti skladnost s programom Obzorje Evropa, hkrati pa zagotavljati sinergije z drugimi ustreznimi programi Unije, prispevati k izvajanju strateških prednostnih nalog Unije ter k uresničevanju ciljev in politik Unije, vključno z evropskim zelenim dogovorom, evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, evropskimi podatki, digitalnimi, malimi in srednjimi podjetji ter industrijskimi strategijami in doseganjem strateške avtonomije Evrope.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) SIP bi moral vsebovati analizo morebitnih ustreznih sinergij in dopolnjevanj med dejavnostmi EIT ter drugimi pobudami, instrumenti in programi Unije –	(3) V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) .../2020 [uredba o EIT (2019/0151(COD)] mora SIP vsebovati analizo morebitnih ustreznih sinergij in dopolnjevanj med dejavnostmi EIT ter drugimi pobudami, instrumenti in programi Unije.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sprejme se strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za obdobje od 2021 do 2027, kakor je določen v Prilogi.	Sprejme se strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za obdobje od 2021 do 2027 (SIP), kakor je določen v Prilogi.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SIP se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. [...] o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo6.	SIP se izvaja v skladu z Uredbo (EU) .../2020 [uredba o EIT (2019/0151(COD)].
__________________
6Sklic na sprejeto prenovljeno uredbo o EIT.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.	Ta sklep začne veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta strateški inovacijski program (SIP) določa strategijo in prednostne naloge Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027. Je glavni dokument politike inštituta EIT v naslednjem programskem obdobju, v njem pa so opredeljeni njegovi cilji, ključni ukrepi, pričakovani rezultati in potrebni viri. S SIP se zagotavlja potrebna uskladitev inštituta EIT s [predlogom programa Obzorje Evropa], tj. okvirnim programom Unije za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027. Zagotovljeni so tudi ustrezne sinergije in dopolnjevanja med dejavnostmi inštituta EIT ter drugimi pobudami, politikami in instrumenti Unije.	Ta strateški inovacijski program (SIP) določa strategijo in prednostne naloge Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027. Je glavni dokument politike inštituta EIT v naslednjem programskem obdobju, v njem pa so opredeljeni njegovi cilji, ključni ukrepi, pričakovani rezultati, učinek in potrebni viri. S SIP se zagotavlja potrebna uskladitev EIT s [predlogom programa Obzorje Evropa], tj. okvirnim programom Unije za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027. Zagotovljeni so tudi ustrezne sinergije in dopolnjevanja med dejavnostmi EIT ter drugimi programi, politikami, instrumenti in zavezami Unije.

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za SIP za obdobje 2021–2027 je bila uporabljena ocena učinka, ki jo je izvedla Evropska komisija. V njem je upoštevan osnutek SIP, ki ga je pripravil upravni odbor inštituta EIT in je bil Evropski komisiji v skladu z uredbo o EIT21 predložen 20. decembra 2017. Upoštevani so tudi novi [predlog programa Obzorje Evropa] Evropske komisije iz junija 2018 in zlasti ključna vloga inštituta EIT kot dela stebra [Inovativna Evropa] (steber III) ter njegov prispevek k spoprijemanju s svetovnimi izzivi, vključno s ciljnimi vrednostmi za podnebne cilje, k evropski industrijski konkurenčnosti (steber II) in odlični znanosti (steber I). SIP temelji na izkušnjah, pridobljenih v zadnjih letih delovanja inštituta EIT, in rezultatih širokega postopka posvetovanja s ključnimi zainteresiranimi stranmi.	Za SIP za obdobje 2021–2027 je bila uporabljena ocena učinka, ki jo je izvedla Evropska komisija. V njem je upoštevan osnutek SIP, ki ga je pripravil upravni odbor EIT in je bil Evropski komisiji v skladu z [uredba o EIT (2019/0151(COD)]21. Upoštevani so tudi novi [predlog programa Obzorje Evropa] Evropske komisije iz junija 2018 in zlasti ključna vloga EIT kot dela stebra [Inovativna Evropa] (steber III) ter njegov prispevek k spoprijemanju s svetovnimi in družbenimi izzivi, vključno s ciljnimi vrednostmi za podnebne cilje in zavezami in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, k evropski industrijski konkurenčnosti (steber II) in odlični znanosti (steber I). SIP temelji na izkušnjah, pridobljenih v zadnjih letih delovanja EIT, in rezultatih širokega postopka posvetovanja s ključnimi zainteresiranimi stranmi.
__________________	__________________
21Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (UL L 97, 9.4.2008, str. 1). Spremenjena z Uredbo (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 11.12.2013, str. 174).	21Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (UL L 97, 9.4.2008, str. 1). Spremenjena z Uredbo (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 11.12.2013, str. 174).

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V SIP se upošteva strateško načrtovanje programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi okvirnega programa in drugimi zadevnimi programi Unije ter skladnost s prednostnimi nalogami in zavezami EU, pa tudi da bi se izboljšali dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi financiranja in prednostnimi nalogami.	V SIP se upošteva strateško načrtovanje programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost, pa tudi sinergije in dopolnjevanje z dejavnostmi okvirnega programa in drugimi zadevnimi programi Unije ter skladnost s prednostnimi nalogami in zavezami EU. Njegov namen je tudi izboljšati dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi financiranja in prednostnimi nalogami.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je bil ustanovljen leta 2008, da bi s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic in Evropske unije prispeval k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti. V okviru inštituta so se prvič povezali izobraževanje, podjetja in raziskave (trikotnik znanja), močen poudarek pa je tudi na podjetniškem talentu ter inovacijskih spretnostih. Z vmesno oceno inštituta EIT leta 2018 je bilo potrjeno, da splošna utemeljitev inštituta EIT še vedno velja in da je model povezovanja v okviru trikotnika znanja, ki temelji na inovacijah, še vedno ustrezen.	EIT je bil ustanovljen leta 2008, da bi s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic in Evropske unije prispeval k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti. V okviru inštituta so se prvič povezali visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije (trikotnik znanja), močen poudarek pa je tudi na podjetniškem talentu, ustvarjanju poslovnih priložnosti ter inovacijskih spretnostih. Z vmesno oceno EIT leta 2017 je bilo potrjeno, da splošna utemeljitev EIT še vedno velja in da je model povezovanja v okviru trikotnika znanja, ki temelji na inovacijah, še vedno ustrezen.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V desetletju po ustanovitvi inštituta EIT se je hitrost inovacij dramatično povečala. Inovacije preoblikujejo gospodarske panoge, povzročajo motnje v obstoječem poslovanju in ustvarjajo povsem nove priložnosti. Ob spreminjajoči se svetovni gospodarski ureditvi in vse večji mednarodni konkurenci je EU vse bolj odvisna od svojih talentov in zmogljivosti za inovacije. Sooblikovanje, sodelovanje in soustvarjanje različnih panog ter med izobraževanjem, podjetji in raziskavami še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, da bi prispevali k spoprijemanju s svetovnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in netrajnostno rabo naravnih virov, digitalno preobrazbo, demografskimi premiki ali prihodnostjo zdravstvenega varstva in hrane.	V desetletju po ustanovitvi EIT se je hitrost inovacij dramatično povečala. Inovacije preoblikujejo gospodarske panoge in družbe, povzročajo motnje v obstoječem poslovanju in ustvarjajo povsem nove priložnosti. Ob spreminjajoči se svetovni gospodarski ureditvi, vse večjemu vplivu podnebnih sprememb in vse večji mednarodni konkurenci je EU vse bolj odvisna od svojih talentov in zmogljivosti za inovacije. Sooblikovanje, sodelovanje in soustvarjanje različnih panog ter med izobraževanjem, podjetji in raziskavami še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, da bi se spoprijeli s svetovnimi izzivi, povezanimi recimo z zdravstvenim varstvom, vključno s širitvijo pandemij, hrano, podnebnimi spremembami in netrajnostno rabo naravnih virov, digitalno preobrazbo in demografskimi premiki.

Obrazložitev

Jezikovna prilagoditev.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT se je od ustanovitve postopoma uveljavil kot uspešen instrument za spoprijemanje z družbenimi izzivi. Deluje predvsem prek skupnosti znanja in inovacij (SZI), ki so obsežna evropska partnerstva med organizacijami s področja izobraževanja in usposabljanja, podjetništva ter raziskav. Trenutno obstaja osem SZI, ki delujejo na naslednjih področjih: podnebne spremembe, digitalna preobrazba, energija, hrana, zdravje, surovine, mobilnost v mestih in proizvodnja z dodano vrednostjo (glej sliko 2).	EIT se je od ustanovitve postopoma uveljavil kot edinstven instrument za spoprijemanje z družbenimi izzivi prek povezovanja v okviru trikotnika znanja. Deluje predvsem prek skupnosti znanja in inovacij (SZI), ki so obsežna evropska partnerstva med visokošolskimi organizacijami in ustanovami s področja izobraževanja in usposabljanja, podjetništva ter raziskav. Trenutno obstaja osem SZI, ki delujejo na naslednjih področjih: podnebne spremembe, digitalna preobrazba, energija, hrana, zdravje, surovine, mobilnost v mestih in proizvodnja z dodano vrednostjo.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka SZI je organizirana tako, da se njene dejavnosti izvajajo v približno petih do desetih kolokacijskih centrih22, ki naj bi delovali kot geografska vozlišča za praktično povezovanje v okviru trikotnika znanja. Organizirani in strukturirani so v skladu z zadevnim nacionalnim in regionalnim okvirom inovacij ter temeljijo na vseevropski mreži obstoječih laboratorijev, pisarn ali kampusov ključnih partnerjev SZI.	Do zdaj je vsako SZI sestavljalo pet do deset kolokacijskih centrov22, ki naj bi delovali kot geografska vozlišča, ki zagotavljajo tudi fizični prostor za lokalno interakcijo v okviru inovacijskega ekosistema in za praktično povezovanje v okviru trikotnika znanja. Organizirani in strukturirani so v skladu z zadevnim nacionalnim in regionalnim okvirom inovacij ter temeljijo na vseevropski mreži obstoječih laboratorijev, pisarn ali kampusov ključnih partnerjev SZI.
__________________	__________________
22„Kolokacijski center“ pomeni geografsko območje, na katerem imajo sedež glavni partnerji trikotnika znanja SZI, ki lahko sodelujejo na enostaven način, predstavlja pa tudi kontaktno točko za dejavnost SZI na tem območju.	22 „Kolokacijski center“ pomeni fizični prostor, ki je ustvarjen na odprt in pregleden način in pokriva geografsko območje, kjer lahko glavni partnerji trikotnika znanja SZI sodelujejo na enostaven način, predstavlja pa tudi kontaktno točko za dejavnost SZI na tem območju.

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Cilj SZI je vodenje portfeljev dejavnosti trikotnika znanja prek:	Cilj SZI je voditi portfelje dejavnosti trikotnika znanja prek:

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— dejavnosti izobraževanja in usposabljanja z močnimi podjetniškimi komponentami za usposabljanje naslednje generacije talentov, vključno z zasnovo in izvajanjem programov, ki jim je bil podeljen znak EIT23, zlasti na magistrski in doktorski ravni;	(a) dejavnosti visokošolskega izobraževanja in usposabljanja v trikotniku znanja z močnimi podjetniškimi komponentami za usposabljanje naslednje generacije talentov, tudi z namenom, da se razvijejo podjetniške in digitalne spretnosti, ter programi in dejavnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje človeških virov v okviru vseživljenjskega učenja; zasnova in izvajanje programov, ki jim je bil podeljen znak EIT23, zlasti na magistrski in doktorski ravni; posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov in pristopom, pri katerih se upošteva različnost spolov, zlasti na področjih, na katerih so ženske še vedno premalo zastopane, kot so IKT, znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika;
__________________	__________________
23Znak EIT je pečat kakovosti, ki ga inštitut EIT podeljuje izobraževalnim programom SZI, ki izpolnjujejo posebna merila kakovosti, ki so med drugim povezana s podjetniškim izobraževanjem in inovativnimi učnimi načrti po načelu učenja skozi prakso.	23Znak EIT je pečat kakovosti, ki ga EIT podeljuje izobraževalnim programom SZI, ki izpolnjujejo posebna merila kakovosti, ki so med drugim povezana s podjetniškim izobraževanjem in inovativnimi učnimi načrti po načelu učenja skozi prakso.

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— dejavnosti, ki podpirajo inovacije, za razvoj inovativnih izdelkov, postopkov in storitev, ki obravnavajo posamezne poslovne priložnosti;	(b) dejavnosti, ki podpirajo raziskave in inovacije, za razvoj inovativnih in trajnostnih izdelkov, postopkov, tehnologij in storitev ter netehnoloških rešitev, ki obravnavajo posamezne poslovne priložnosti ali socialne cilje;

Predlog spremembe  18

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— dejavnosti za ustanavljanje in podpiranje podjetij, kot so programi pospeševanja, ki so podjetnikom v pomoč pri preoblikovanju zamisli v uspešna podjetja in pospešujejo proces rasti.	(c) dejavnosti za ustanavljanje in podpiranje podjetij, kot so programi pospeševanja, ki so podjetnikom v pomoč pri preoblikovanju zamisli v uspešna podjetja in pospešujejo proces rasti in razvoja.

Predlog spremembe  19

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kljub temu si vse sedanje in prihodnje SZI po najboljših močeh prizadevajo, da bi več pozornosti namenile raziskavam, vključenim v trikotnik znanja, ki z izobraževanjem in inovacijami prispevajo k podjetniškemu razvoju in inovacijskemu ekosistemu. Torej vse obstoječe in prihodnje SZI zagotovijo ravnovesje med vsemi tremi stranmi trikotnika znanja, da bi ohranile svojo edinstveno značilnost.

Predlog spremembe  20

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI so dinamični inovacijski ekosistemi, ki dajejo zelo raznovrstne rezultate (glej sliko 1 spodaj).	črtano

Predlog spremembe  21

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – slika 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[...]	črtano

Predlog spremembe  22

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Bistvene značilnosti modela EIT so izobraževanje in usposabljanje ter razvoj talentov in spretnosti. Noben drug ukrep EU v zvezi z inovacijami ne vključuje visokošolskega izobraževanja v inovacijsko vrednostno verigo bolj kot inštitut EIT. Izobraževalni program inštituta EIT je ključnega pomena za razvoj zelo podjetnih inovatorjev z veliko znanja in spretnosti. Do leta 2017 je več kot 1 700 študentov uspešno zaključilo magistrski in/ali doktorski program z znakom EIT, tisoči pa so sodelovali v izobraževalnih dejavnostih in drugih oblikah izobraževanj oziroma usposabljanj s področja podjetništva in inovacij.	Bistvene značilnosti modela EIT so izobraževanje in usposabljanje ter razvoj talentov in spretnosti. Noben drug ukrep EU v zvezi z inovacijami ne vključuje visokošolskega izobraževanja v inovacijsko vrednostno verigo bolj kot inštitut EIT. Izobraževalni program inštituta EIT je ključnega pomena za razvoj zelo podjetnih inovatorjev z veliko znanja in spretnosti.

Predlog spremembe  23

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Osredotočanje na svetovne izzive s povezovanjem v okviru trikotnika znanja je tisto, kar inštitut EIT loči od drugih inovacijskih instrumentov. Inštitut EIT, ki SZI dodeljuje nepovratna sredstva v obdobju do 15 let, uresničuje svoj dolgoročni cilj spoprijemanja s svetovnimi izzivi prek inovativnih izdelkov in storitev ter s tem naši družbi in državljanom prinaša konkretne koristi. Inštitut je poleg tega SZI postavil cilj, da morajo po 15 letih postati finančno vzdržne, kar je edinstvena značilnost, ki vodi do inovacijskega instrumenta, usmerjenega v podjetništvo in rezultate. V tem smislu morajo SZI razvijati in izvajati strategije za ustvarjanje prihodkov, da lahko svoj inovacijski ekosistem vzdržujejo tudi po obdobju, zajetem v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.	Osredotočanje na svetovne in družbene izzive s povezovanjem v okviru trikotnika znanja je tisto, kar EIT loči od drugih inovacijskih instrumentov. EIT, ki SZI dodeljuje nepovratna sredstva v obdobju do 15 let, zagotavlja dolgoročno stabilnost, ki naj bi upravičencem omogočalo, da se prek inovativnih in trajnostnih izdelkov, postopkov, storitev in rešitev spoprimejo s svetovnimi in družbenimi izzivi, ter s tem naši družbi in državljanom prinaša konkretne koristi. Inštitut je poleg tega SZI postavil cilj, da morajo po 15 letih postati finančno vzdržne, kar je edinstvena značilnost, ki bi morala voditi do inovacijskega instrumenta, usmerjenega v podjetništvo in učinke. V tem smislu morajo SZI razvijati in izvajati strategije za ustvarjanje prihodkov v tesnem sodelovanju z EIT, da dosežejo finančno neodvisnost in lahko svoj inovacijski ekosistem vzdržujejo tudi po obdobju, zajetem v okvirnem partnerskem sporazumu z EIT. Inovacijske dejavnosti SZI in njihove dejavnosti blizu trga bi morale biti finančno vzdržne čim prej, v vsakem primeru pa v roku 15 let od začetka. Vseeno bi bilo treba v skladu s členom 11 [uredbe o EIT] omogočiti, da se na podlagi pozitivne in temeljite ocene, ki jo opravijo neodvisni strokovnjaki, za dejavnosti visokošolskega izobraževanja in usposabljanja ter horizontalno strukturirane dejavnosti SZI finančna sredstva EIT še naprej dodeljujejo.

Predlog spremembe  24

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristop inštituta EIT prispeva k uresničitvi postopnih in prelomnih inovacij, da bi se učinkovito obravnavalo nedelovanje trga in pomagalo pri preoblikovanju panog. Omogoča oblikovanje dolgoročnih poslovnih strategij za spoprijemanje s svetovnimi izzivi in prispeva k oblikovanju okvirnih pogojev, ki so ključnega pomena za rast dobro delujočega inovacijskega ekosistema in uspešnost inovacij.	Pristop EIT prispeva h krepitvi odpornosti, povečanju trajnosti ter uresničitvi postopnih in prelomnih inovacij, da bi se učinkovito obravnavalo nedelovanje trga, pomagalo pri preoblikovanju panog ter podprlo ustanavljanje zagonskih, odcepljenih ter malih in srednjih podjetij (MSP). Omogoča oblikovanje dolgoročnih poslovnih strategij za spoprijemanje s svetovnimi in družbenimi izzivi ter prispeva k oblikovanju okvirnih pogojev, ki so ključnega pomena za rast dobro delujočega inovacijskega ekosistema in uspešnost inovacij.

Predlog spremembe  25

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT ponuja učinkovito in uspešno platformo za ustanovitev, nadgradnjo in vodenje SZI z močnimi mrežnimi učinki in pozitivnimi učinki prelivanja (glej sliko 2 spodaj). Prvi sklop SZI (EIT Digital, SZI EIT Climate in EIT InnoEnergy), ki je bil zagnan leta 2009, je uveljavljen in zrel, po letu 2024 pa se bodo okvirni sporazumi teh skupnosti o partnerstvu v skladu z najdaljšim trajanjem nepovratnih sredstev iztekli. Druga in tretja generacija SZI (EIT zdravje (EIT Health) in EIT surovine (EIT Raw Materials) iz leta 2014 ter EIT hrana (EIT Food) iz leta 2016) pa zorijo. EIT mobilnost v mestih (EIT Urban Mobility) in EIT proizvodnja (EIT Manufacturing), dve SZI, ki sta bili imenovani decembra 2018, pa bosta začeli delovati leta 2019.	EIT ponuja učinkovito in uspešno platformo za ustanovitev, nadgradnjo in vodenje SZI z močnimi mrežnimi učinki in pozitivnimi učinki prelivanja. Običajna življenjska doba SZI je sedem do 15 let. Prvi sklop SZI (EIT Digital, SZI EIT Climate in EIT InnoEnergy), ki je bil zagnan leta 2009, je uveljavljen in zrel, po letu 2024 pa bi se morali okvirni sporazumi teh skupnosti o partnerstvu v skladu s členom 11 uredbe o EIT izteči. A upravni odbor ETI lahko – po tem ko neodvisni strokovnjaki opravijo temeljito oceno – odloči, da okvirni sporazum o partnerstvu podaljša, in sicer za največ tri leta. Druga in tretja generacija SZI (EIT zdravje (EIT Health) in EIT surovine (EIT Raw Materials) iz leta 2014 ter EIT hrana (EIT Food) iz leta 2016) pa zorijo. EIT mobilnost v mestih (EIT Urban Mobility) in EIT proizvodnja (EIT Manufacturing), dve SZI, ki sta bili imenovani decembra 2018, pa sta začeli delovati leta 2019.

Predlog spremembe  26

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – slika 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[…]	črtano

Predlog spremembe  27

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je z osmimi SZI z več kot 1 000 partnerji iz podjetij, raziskav in izobraževanja največji inovacijski ekosistem s podporo EU. Podprl je več kot 1 200 zagonskih in inovativnih podjetij, ki so privabila več kot 890 milijonov EUR zunanjega financiranja, podprta zagonska podjetja pa so ustvarila več kot 6 000 delovnih mest. Več kot 50 % partnerjev SZI je iz poslovnega sektorja (industrija, MSP in zagonska podjetja), kar dokazuje bližino trga. Povečanje števila partnerjev v vsaki SZI kaže na privlačnost in dolgoročni potencial modela EIT. V SZI inštituta EIT je do leta 2019 sodelovalo več kot 600 podjetij, 250 visokošolskih institucij, 200 raziskovalnih organizacij ter več kot 50 organizacij civilne družbe in organov.	Inštitut EIT je z osmimi SZI z več kot 1 000 partnerji iz podjetij, raziskav in izobraževanja največji inovacijski ekosistem s podporo EU. Podprl je več kot 1 200 zagonskih in inovativnih podjetij, ki so privabila več kot 890 milijonov EUR zunanjega financiranja, podprta zagonska podjetja pa so ustvarila več kot 6 000 delovnih mest. Več kot 50 % partnerjev SZI je iz poslovnega sektorja (industrija, MSP in zagonska podjetja), kar dokazuje bližino trga.

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaradi trdovratnih razlik v inovacijski uspešnosti med regijami je inštitut EIT leta 2014 uvedel regionalno inovacijsko shemo (RIS), da bi razširil svoj regionalni domet na države, ki na področju inovacij dosegajo skromnejše ali povprečne rezultate. Inštitut EIT je prek sheme RIS razširil svoje dejavnosti po vsej Evropi in zdaj regijam s slabšo inovacijsko uspešnostjo ponuja priložnost, da kot del skupnosti SZI sodelujejo v dejavnostih trikotnika znanja. To se kaže tudi v deležu financiranja inštituta EIT, dodeljenega partnerjem EU-13 (8,3 % v primerjavi s 4,8 % v programu Obzorje 2020 od leta 2018).	Zaradi trdovratnih razlik v inovacijski uspešnosti med regijami je EIT leta 2014 uvedel regionalno inovacijsko shemo (RIS), da bi razširil svoj regionalni domet na države in regije, ki na področju inovacij dosegajo skromnejše ali povprečne rezultate. EIT mora prek sheme RIS dodatno razširiti svoje dejavnosti po vsej Evropi in se mora posvetiti temu, da državam in regijam v teh državah s slabšo inovacijsko uspešnostjo ponuja nove priložnosti, kot opredeljuje točka (15a) člena 2 Uredbe [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa ter kolikor ne gre za države z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, v državah in regijah teh držav, katerih inovacijska uspešnost je v skladu z evropskim sistemom inovacijskih kazalnikov skromna ali povprečna, da kot del skupnosti EIT sodelujejo v dejavnostih trikotnika znanja. Shema RIS se bo uporabila tudi za vzpostavitev novih inovacijskih vozlišč ali kolokacijskih centrov EIT v teh državah. Poleg tega SZI v vseh regijah, v katerih imajo partnerji v okviru sheme RIS sedež, tesno sodelujejo z organi upravljanja, da bi spodbudile, da se bodo evropski strukturni in investicijski skladi Unije v večji meri uporabljali za raziskave in inovacije.

Predlog spremembe  29

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – slika 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[…]	črtano

Predlog spremembe  30

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitutu EIT je uspelo ostati prožen ter razviti načela in pravila upravljanja za uspešno vodenje SZI v okviru krovnega programa Obzorje 2020 in v skladu z uredbo o EIT. Operativna neodvisnost mu omogoča preskušanje in učinkovito izvajanje številnih novosti pri upravljanju upravičencev, kot so mehanizem konkurenčnega financiranja, cilji finančne vzdržnosti in posebni ključni kazalniki uspešnosti.	Inštitutu EIT je uspelo ostati prožen ter razviti načela in pravila upravljanja za uspešno vodenje SZI v okviru krovnega programa Obzorje 2020 in v skladu z [uredbo o EIT (2019/0151/COD)]. Operativna neodvisnost mu omogoča preskušanje in učinkovito izvajanje številnih novosti pri upravljanju upravičencev, kot so mehanizem konkurenčnega financiranja, ki bi moral postati standardni sistem financiranja, cilji finančne vzdržnosti in posebni ključni kazalniki uspešnosti. EIT in njegove SZI v največji možni meri delujejo na podlagi vzorca sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za program Obzorje Evropa in uporabljajo odstopanja od pravil programa Obzorje Evropa, določena v Uredbi [uredbi o EIT], kadar so potrebna, da lahko izpolnijo svoje cilje, ter kadar so ustrezno utemeljena.

Predlog spremembe  31

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je del splošnega okvirnega programa Obzorje Evropa, katerega cilji so med drugim zagotavljati znanstveni, gospodarski/tehnološki in družbeni vpliv za krepitev znanstvene in tehnološke podlage Unije; izpolnjevati prednostne naloge strateške politike Unije, spodbujati njeno konkurenčnost v vseh državah članicah, tudi v industriji, in prispevati k spoprijemanju s svetovnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja. Ključni pogoj za uspešnost pri teh prizadevanjih je odziv na stalno potrebo po povečevanju inovacijske zmogljivosti v vsej Uniji. Unija se spoprijema zlasti s tremi izzivi, ki bodo usmerjali ukrepe inštituta EIT v obdobju 2021–2027, kot izhaja iz njegovih splošnih ciljev.	EIT je sestavni del splošnega okvirnega programa Obzorje Evropa, katerega cilji so med drugim zagotavljati znanstveni, gospodarski/tehnološki in družbeni vpliv za krepitev znanstvene in tehnološke podlage Unije; Cilji EIT in SZI morajo prispevati k izvedbi strateških prednostnih nalog Unije in k uresničitvi ciljev in politik Unije, vključno z evropskim zelenim dogovorom, evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, evropskimi strategijami za podatke, digitalno področje, MSP in industrijo ter doseganjem strateške avtonomnosti Evrope. Poleg tega prispeva k reševanju svetovnih in družbenih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, s tem da sledi načelom Pariškega sporazuma in doseže gospodarstvo ničelnih emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050. Ključni pogoj za uspešnost pri teh prizadevanjih je odziv na stalne potrebe, da se vključijo vsi talenti v Uniji poveča sodelovanje žensk ter se raziskave in razvoj vključijo na trg in v družbo, s tem pa se povečajo inovacijske zmogljivosti v vsej Uniji. Unija se spoprijema zlasti s petimi izzivi, ki bodo usmerjali ukrepe inštituta EIT v obdobju 2021–2027, kot izhaja iz njegovih splošnih ciljev.

Predlog spremembe  32

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prvič, gospodarski šok, povezan s širjenjem COVID-19, je močno vplival na univerze, raziskovalce, podjetja in druge deležnike EIT. Pomembno je opredeliti in obravnavati s tem povezane izzive, zlasti dostop do financiranja, da bi zaščitili trikotnik znanja in obnovili zaupanje med vsemi subjekti. Srednjeročno se bodo morali vsi SZI prilagoditi posledicam šoka in preusmeriti svojo pozornost in dejavnosti, zato morajo biti prilagodljivi in prožni, da se poiščejo nove priložnosti. Ostanejo lahko tudi dolgoročni učinki za našo družbo in gospodarstvo, kot so potreba po povečanju trdnosti in zmanjšanju kompleksnosti dobavnih verig, spremljanje sprememb v povpraševanju potrošnikov, okrepitev ponovne industrializacije in prenove strateške proizvodnje ter spremljanje digitalne preobrazbe.

Predlog spremembe  33

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvič, današnja gospodarstva vse bolj temeljijo na spretnostih in zmožnostih ljudi in organizacij, da zamisli spreminjajo v izdelke in storitve. Dandanes so najpomembnejše inovacijske spretnosti in podjetniška kultura, zlasti na tehnološkem in znanstvenem področju, vse bolj pa tudi na drugih področjih. Zelo pomembno je nadalje spodbujati inovacijsko zmogljivost visokošolskih institucij v Evropi. Inštitut EIT je v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa to tudi doseže.	Drugič, današnje družbe in gospodarstva vse bolj temeljijo na spretnostih in zmožnostih ljudi in organizacij, da zamisli spreminjajo v nove izdelke, postopke in podjetniške ter družbene modele. Inovacije, podjetniška kultura, uvajanje inovativnih rešitev na trg ter večje naložbe v raziskave, razvoj in inovacije bodo izrednega pomena, če naj Unija uspešno preide na konkurenčno digitalno, razogljičeno in vključujočo družbo. Zelo pomembno je nadalje spodbujati sodelovanje med disciplinami in meddisciplinsko učenje, pa tudi inovacijsko zmogljivost visokošolskih institucij in drugih raziskovalnih organizacij v Evropi. Inštitut EIT je v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa to tudi doseže.

Predlog spremembe  34

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Drugič, ključni dejavnik za inovacije je fizična bližina. Pobude, katerih cilj je razvoj inovacijskih mrež in zagotavljanje storitev, ki podpirajo ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja, imajo ključno vlogo pri spodbujanju povezav med podjetji, akademskim svetom, raziskovalnimi organizacijami, vladami in posamezniki. Kljub temu pa se uspešnost na področju raziskav in inovacij v EU zelo razlikuje, kot izhaja iz letnega evropskega sistema inovacijskih kazalnikov. Ključnega pomena je, da so inovacije vključujoče in da izvirajo iz lokalnih območij. Dejavnosti inštituta EIT lahko zaradi svojega lokalnega pristopa veliko prispevajo h krepitvi lokalnih inovacijskih ekosistemov.	Tretjič, ključni dejavnik za inovacije je bližina. Pobude, katerih cilj je razvoj inovacijskih mrež in zagotavljanje storitev, ki podpirajo ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja, imajo ključno vlogo pri spodbujanju povezav med podjetji, akademskim svetom, raziskovalnimi organizacijami, vladami in posamezniki. Kljub temu pa se uspešnost na področju raziskav in inovacij v EU zelo razlikuje, kot izhaja iz letnega evropskega sistema inovacijskih kazalnikov, kar se priznava tudi v programu Obzorje Evropa. Ključnega pomena je, da so inovacije vključujoče in da izvirajo iz lokalnih območij, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti večji vključenosti MSP in organizacijam terciarnega sektorja. Dejavnosti EIT lahko zaradi svojega lokalnega pristopa veliko prispevajo h krepitvi lokalnih in regionalnih inovacijskih ekosistemov ter zagotovijo nove modele za trajnostno gospodarstvo. Dejavnosti EIT in SZI se morajo še bolj povezati z regionalnimi strategijami in strategijami pametne specializacije.

Predlog spremembe  35

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Četrtič, priložnosti za kroženje talentov in možnosti za raziskave in inovacije se med državami članicami zelo razlikujejo. EIT sprejme ukrepe za povečanje geografske pokritosti v Uniji, zmanjšanje koncentracije finančne porazdelitve SZI, preprečevanje bega možganov, zlasti iz vzhodnih in južnih držav članic, ter spodbujanje kroženja študentov, raziskovalcev in podjetnikov.

Predlog spremembe  36

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nazadnje, živahni inovacijski ekosistemi zahtevajo kombinacijo znanja, infrastrukture in talentov. Zagotoviti je treba okvirne pogoje za sodelovanje med evropskimi raziskavami, izobraževanjem in inovacijami ter vzpostaviti močne sinergije, da se zagotovi ustrezno in učinkovito vlaganje omejenih virov v raziskave in inovacije. Krepitev povezovanja v okviru trikotnika znanja prek obstoječih in novih SZI je vodilni cilj inštituta EIT, saj je tako dokazano mogoče spodbujati ugodno okolje za inovacije.	Nazadnje, živahni inovacijski ekosistemi zahtevajo kombinacijo znanja, naložb, infrastrukture in talentov. Zagotoviti je treba okvirne pogoje za sodelovanje med evropskimi raziskavami, izobraževanjem in inovacijami ter vzpostaviti močne sinergije, da se zagotovi ustrezno in učinkovito vlaganje omejenih virov ter da se pritegnejo drugi viri financiranja in tako zagotovi finančna vzdržnost. Krepitev povezovanja v okviru trikotnika znanja prek obstoječih in novih SZI ter doseganje in vključevanje novih partnerjev v drugih sektorjih in regijah dokazano spodbujajo ugodno okolje za inovacije.

Predlog spremembe  37

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo kot sestavni del programa Obzorje Evropa prispeval k uresničevanju njegovih krovnih ciljev in prednostnih nalog. SZI bodo del institucionaliziranih evropskih partnerstev, kar pomeni, da bodo delovale v skladu z načeli in merili življenjskega cikla za zagotovitev skladnejšega in bolj odprtega pristopa na podlagi učinka. Splošni cilji inštituta EIT torej odražajo njegovo splošno vlogo v programu Obzorje Evropa in njegovo mesto v [stebru Inovativna Evropa].	Inštitut EIT bo kot sestavni del programa Obzorje Evropa prispeval k uresničevanju njegovih krovnih ciljev in prednostnih nalog. SZI v okviru programa Obzorje Evropa veljajo za evropska partnerstva, kar pomeni, da bodo delovale v skladu z načeli in merili življenjskega ciklusa iz člena 8 in Priloge III Uredbe [xxx] [o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa]. Splošni cilji EIT torej odražajo njegovo splošno vlogo v programu Obzorje Evropa in njegovo mesto v [stebru Inovativna Evropa]. EIT zato tesno sodeluje z drugimi izvajalskimi organi v okviru stebra Inovativna Evropa programa Obzorje Evropa in si po najboljših močeh prizadeva prispevati k vzpostavitvi enotne kontaktne točke za inovacije.

Predlog spremembe  38

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	EIT temelji na odličnosti. Spodbuja bolj kakovostno vključevanje v trikotnik znanja tudi v novih inovacijskih skupnostih. Še en ključni element je geografska porazdelitev. V zvezi s tem morajo biti SZI pri izvajanju svojih dejavnosti ves čas odprte in pregledne.

Predlog spremembe  39

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošna področja ukrepanja inštituta EIT so opredeljena v [predlogu programa Obzorje Evropa]. Inštitut EIT bo še naprej podpiral skupnosti znanja in inovacij (SZI) za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki pomagajo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi. V ta namen bo spodbujal povezovanje med izobraževanjem, raziskavami in podjetji ter s tem ustvarjal ugodna okolja za inovacije, pa tudi spodbujal in podpiral novo generacijo podjetnikov ter z zagotavljanjem tesnih sinergij in ob dopolnjevanju z Evropskim svetom za inovacije spodbujal ustanavljanje inovativnih družb. Pri tem bo zlasti:	Splošna področja ukrepanja EIT so opredeljena v prilogah I in Ia k Uredbi [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. EIT bo še naprej podpiral skupnosti znanja in inovacij (SZI) za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki pomagajo pri spoprijemanju s svetovnimi in družbenimi izzivi, in sicer popolnoma v skladu s programom Obzorje Evropa. V ta namen bo spodbujal povezovanje med izobraževanjem, raziskavami in podjetji ter s tem ustvarjal ugodna okolja za inovacije, pa tudi spodbujal in podpiral novo generacijo podjetnikov, pri čemer se bo spopadel tudi z razsežnostjo spolov in vrzelmi med spoloma v podjetništvu, ter z zagotavljanjem tesnih sinergij in ob dopolnjevanju z Evropskim svetom za inovacije spodbujal ustanavljanje inovativnih družb, s posebnim poudarkom na MSP. Pri tem bo zlasti:

Predlog spremembe  40

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) spodbujal inovacije in podjetništvo z boljšim izobraževanjem;	(2) spodbujal inovacije in podjetništvo ter razvoj spretnosti in podpiral podjetniško preoblikovanje visokošolskih ustanov, bolj vključujoče, visokokakovostno izobraževanje in mentorstvo v okviru vseživljenjskega učenja ter čezmejne programe izmenjav v Uniji;

Predlog spremembe  41

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) trgu ponujal nove rešitve za svetovne izzive.	(3) ustvarjal nove rešitve za globalne in družbene izzive.

Predlog spremembe  42

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V skladu z opredeljenimi izzivi, s katerimi se spoprijema inštitut EIT (opisani so v poglavju 1.3), in kot prispevek k zgoraj navedenim krovnim ciljem, ki so v [predlogu programa Obzorje Evropa] opredeljeni za inštitut EIT, so posebni cilji inštituta EIT za obdobje 2021–2027:	V skladu z opredeljenimi izzivi, s katerimi se spoprijema EIT (opisani so v poglavju 1.3), in kot prispevek k zgoraj navedenim krovnim ciljem, ki so v Prilogah I in Ia k Uredbi [xxx], ki vzpostavlja program Obzorje Evropa, opredeljeni za inštitut EIT, so posebni cilji EIT za obdobje 2021–2027:

Predlog spremembe  43

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) povečati vpliv SZI in povezovanje v okviru trikotnika znanja;	(a) povečati vpliv SZI in njihovo preglednost ter pospešiti povezovanje v okviru trikotnika znanja;

Predlog spremembe  44

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(a a) povečati odprtost SZI, tako da se vključi širši izbor deležnikov iz vse Unije;

Predlog spremembe  45

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) povečati inovacijsko zmogljivost visokošolskega izobraževanja s spodbujanjem institucionalnih sprememb v visokošolskih institucijah;	(b) povečati podjetniško in inovacijsko zmogljivost visokošolskega izobraževanja po Uniji, in sicer z usmerjanjem in spremljanjem SZI pri spodbujanju boljšega povezovanja v inovacijske ekosisteme in institucionalnih sprememb v visokošolskih institucijah;

Predlog spremembe  46

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) povečati regionalni domet inštituta EIT, da bi se obravnavale regionalne razlike v inovacijski zmogljivosti po EU.	(c) povečati regionalni domet EIT in njegovih SZI ter izboljšati razširjanje in izkoriščanje rezultatov, da bi se odpravile regionalne razlike v inovacijski zmogljivosti po vsej EU in znotraj posameznih držav članic ter da bi se dosegla uravnotežena geografska pokritost.

Predlog spremembe  47

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(c a) izvajati dveletni program za odziv na krize z vso potrebno prožnostjo, da bi lahko prispeval k zaščiti sedanjih inovacijskih ekosistemov in deležnikom EIT pomagal pripraviti se na oživitev gospodarstva.

Predlog spremembe  48

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo z uresničevanjem navedenih ciljev prispeval k splošnemu doseganju znanstvenih, gospodarskih/tehnoloških in družbenih vplivov programa Obzorje Evropa. Še naprej bo s spodbujanjem povezovanja v okviru trikotnika znanja na področjih dejavnosti SZI krepil inovacijske ekosisteme, ki pomagajo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi. Proces strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa bo zagotovil boljšo usklajenost med dejavnostmi inštituta EIT in preostalim programom Obzorje Evropa. Inštitut EIT bo na podlagi svojih dosedanjih dosežkov imel pomembno vlogo v stebru Inovativna Evropa.	EIT bo z uresničevanjem navedenih ciljev prispeval k splošnemu doseganju znanstvenih, gospodarskih/tehnoloških in družbenih vplivov programa Obzorje Evropa. Proces strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa bo zagotovil boljšo usklajenost med dejavnostmi EIT in preostalim programom Obzorje Evropa. EIT bo imel pomembno vlogo v stebru Inovativna Evropa in v celotnem programu Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  49

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Močne sinergije med inštitutom EIT in Evropskim svetom za inovacije bodo ključne za uspeh stebra [Inovativna Evropa]. Inštitut EIT in Evropski svet za inovacije bosta izvajala dopolnjujoče se dejavnosti za racionalizacijo podpore, ki se zagotavlja inovativnim podjetjem. Inštitut EIT bo na podlagi izkušenj SZI prejemnikom finančnih sredstev Evropskega sveta za inovacije zagotavljal poslovne pospeševalne storitve in usposabljanja.	Potrebne so močne sinergije med vsemi tremi izvedbenimi organi stebra [Inovativna Evropa]. V vmesnem pregledu EIT se oceni možnost vzpostavitve enotne kontaktne točke za inovacije. Ta bi lahko imela vsaj tri glavne sklope: povezovanje v okviru trikotnika znanja, evropski inovacijski ekosistemi ter povečanje obsega delovanja MSP, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in inovacijami. EIT in Evropski svet za inovacije bosta zlasti izvajala dopolnjujoče se dejavnosti za racionalizacijo podpore, ki se zagotavlja inovativnim podjetjem, vključno s poslovnimi pospeševalnimi storitvami in usposabljanjem.

Predlog spremembe  50

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nadalje, spodbujal bo dostop upravičencev Evropskega sveta za inovacije do inovacijskih ekosistemov SZI in ustreznih akterjev v trikotniku znanja. Tako se lahko upravičenci Evropskega sveta za inovacije dejavno vključijo v dejavnosti SZI in izkoristijo njihove storitve. Hkrati se bodo upravičenci inštituta EIT lahko prijavili za uporabo instrumentov Evropskega sveta za inovacije, kadar podpora inštituta EIT za SZI ne bo na voljo. Evropski svet za inovacije lahko zagonskim podjetjem s podporo SZI, ki imajo velik potencial rasti, pomaga k hitri širitvi. Najinovativnejša podjetja s podporo SZI lahko, če jih Evropski svet za inovacije izbere, zlasti izkoristijo kombinirano finančno podporo, ki jo ponuja pospeševalec Evropskega sveta za inovacije, in/ali finančno podporo, ki jo ponujajo instrumenti InvestEU.	SZI bi z zagotavljanjem tesnih sinergij in ob dopolnjevanju z Evropskim svetom za inovacije morale spodbujati ustanavljanje inovativnih podjetij. EIT bo dejavno sodeloval pri dejavnostih foruma Evropskega sveta za inovacije ter vzpostavil povezave med skupnostjo EIT in ustreznimi dejavnostmi v podporo inovacijskim ekosistemom, da bi preprečili podvajanja ter zagotovili skladnost in dopolnjevanje ukrepov. Spodbujal bo dostop upravičencev Evropskega sveta za inovacije do inovacijskih ekosistemov SZI in ustreznih akterjev v trikotniku znanja. Tako se lahko upravičenci Evropskega sveta za inovacije dejavno vključijo v dejavnosti SZI in izkoristijo njihove storitve. Hkrati se bodo upravičenci EIT lahko prijavili za uporabo instrumentov Evropskega sveta za inovacije za podporo, ki bo dopolnjevala storitve SZI inštituta EIT. Evropski svet za inovacije lahko zagonskim podjetjem s podporo SZI, ki imajo velik potencial rasti, pomaga k hitri širitvi. Najinovativnejša podjetja s podporo SZI lahko izkoristijo prednostni dostop do ukrepov Evropskega sveta za inovacije, zlasti kombinirano finančno podporo, ki jo ponuja pospeševalec Evropskega sveta za inovacije, in/ali finančno podporo, ki jo ponujajo instrumenti InvestEU. Poleg tega SZI v svoji skupnosti opredelijo MSP in zagonska podjetja, ki potrebujejo podporo za dostop do nacionalnih in evropskih skladov ter finančnih shem, da se zagotovi njihovo preživetje. V ta namen SZI tesno sodelujejo z EIT, EIC in nacionalnimi organi.

Predlog spremembe  51

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo zagotovil močnejše sinergije tudi s programi in pobudami v okviru stebra [Odlična znanost], da bi pospešil prenos znanja iz temeljnih raziskav v konkretne aplikacije, ki bodo koristile družbi. Tako bo v zvezi z ukrepi Marie Skłodowske-Curie sodeloval pri razvoju inovacijskih in podjetniških spretnosti sodelujočih pri navedenih ukrepih.	EIT bo prav tako zagotovil močnejše sinergije z vsemi misijami in zadevnimi partnerstvi, kot soPRIMA, IMI, EDCTP, FCH in ECSEL, ter s programi in pobudami v okviru stebra [Odlična in odprta znanost], da bi pospešil prenos znanja iz temeljnih raziskav v konkretne aplikacije, ki bodo koristile družbi. Tako bo v zvezi z ukrepi Marie Skłodowske-Curie in Evropskim raziskovalnim svetom (ERC) sodeloval pri razvoju inovacijskih in podjetniških spretnosti sodelujočih pri navedenih ukrepih in prejemnikov nepovratnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta. To sodelovanje je prostovoljno in za upravičence ne pomeni dodatnega upravnega bremena.

Predlog spremembe  52

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo prispeval k stebru [Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost] ter dopolnjeval zadevne dejavnosti za spoprijemanje s svetovnimi izzivi in izboljšanje konkurenčnosti EU na svetovni ravni. Zlasti si bo prek SZI prizadeval prispevati k zadevnim misijam in tematskim grozdom ter drugim evropskim partnerstvom s podpiranjem ukrepom na strani povpraševanja ter zagotavljanjem storitev izkoriščanja za spodbujanje prenosa tehnologij in pospeševanje komercializacije doseženih rezultatov.	EIT bo prispeval k stebru [Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost] ter dopolnjeval zadevne dejavnosti za spoprijemanje s svetovnimi in družbenimi izzivi ter izboljšanje trajnosti in konkurenčnosti EU na svetovni ravni. Zlasti si bo prek SZI prizadeval prispevati k zadevnim misijam in tematskim grozdom ter drugim evropskim partnerstvom s podpiranjem ukrepom na strani povpraševanja ter zagotavljanjem storitev izkoriščanja za spodbujanje prenosa tehnologij in pospeševanje komercializacije doseženih rezultatov.

Predlog spremembe  53

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preučene bodo tudi priložnosti za sinergije med delom programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, in dejavnostmi ozaveščanja, ki jih podpira inštitut EIT. Ciljne države dela programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, bodo kot ciljna skupina za dejavnosti ozaveščanja inštituta EIT lahko izkoristile strokovno znanje inštituta EIT in podporo razvoju dejavnosti nižje v verigi (tj. tistih bližje trgu).	Preučene bodo tudi priložnosti za sinergije med delom programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na povečanje udeležbe in širjenje odličnosti, ter RIS in drugimi dejavnostmi ozaveščanja, ki jih podpira EIT. Cilj je doseči bolj uravnoteženo zastopanost dejavnosti EIT po Uniji. EIT usmerja SZI, da jim pomaga bolje uporabiti RIS. Ciljne države dela programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na širjenje odličnosti, bodo kot ciljna skupina za dejavnosti ozaveščanja inštituta EIT lahko izkoristile strokovno znanje EIT in podporo razvoju dejavnosti nižje v verigi (tj. tistih bližje trgu). Proračun RIS se uporablja tudi za koriščenje sredstev skladov ESI. S temi sinergijami ustvarjajo sisteme financiranja, ki so podobni širitvenim ukrepom okvirnega programa za raziskave in inovacije (povezovanje in tesno medinstitucionalno sodelovanje).

Predlog spremembe  54

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vodilo strategije inštituta EIT za obdobje 2021–2027 bo njegova okrepljena vloga na podlagi osredotočanja na ukrepe, pri katerih bo dodajal vrednost na ravni EU in prispeval k doseganju ciljev programa Obzorje Evropa. Prvič, inštitut EIT bo še naprej podpiral inovacijsko zmogljivost in inovacijske ekosisteme prek SZI, njihovega nadaljnjega razvoja in širitve ter ustanavljanja novih SZI. Drugič, na podlagi svojih izkušenj s povezovanjem v okviru trikotnika znanja bo neposredno podpiral razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju. Nazadnje, z učinkovitejšimi prečnimi ukrepi bo povečal svoj vpliv na ravni EU. Poleg tega bo tudi izboljšal svoje delovanje na številnih področjih, da bi povečal svojo učinkovitost, uspešnost in vpliv.	Vodilo strategije EIT za obdobje 2021–2027 bo njegova okrepljena vloga, osredotočanje na vključevanje trikotnika znanja na podlagi inovacij, dodana vrednost na ravni EU in prispevanje k doseganju ciljev programa Obzorje Evropa. Prvič, inštitut EIT še naprej podpira inovacijsko zmogljivost in inovacijske ekosisteme prek SZI, njihovega nadaljnjega razvoja, odprtosti, večje preglednosti in širitve ter ustanavljanja novih SZI. Drugič, na podlagi svojih izkušenj s povezovanjem v okviru trikotnika znanja spremlja razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju, ki je vključen v trikotnik znanja in se izvaja prek SZI. Nazadnje, z učinkovitejšimi prečnimi ukrepi si z vsemi potrebnimi napori prizadeva povečati svojo prepoznavnost in vpliv na ravni EU. Poleg tega bo tudi izboljšal svoje delovanje na številnih področjih, kot so smernice za finančno vzdržnost SZI, odprtost, domet, preglednost, kakovost in trajnost lastnih dejavnosti in dejavnosti SZI, večja vključenost MSP in zagonskih podjetij ter uravnotežena zastopanost spolov in geografska pokritost, da bi povečal svojo učinkovitost, uspešnost in vpliv.

Predlog spremembe  55

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Povezovanje v okviru trikotnika znanja s strani inštituta EIT in SZI na ravni EU, držav članic ter regionalni in lokalni ravni bo še naprej ključna naloga za krepitev inovacijskih ekosistemov in zagotavljanje njihove trajnosti, pa tudi za razvoj novih rešitev za svetovne izzive. Inštitut EIT bo še naprej podpiral portfelj SZI (glej sliko 2) in nadalje krepil svojo uspešno platformo za njihovo ustanavljanje, rast in vodenje. SZI bodo še naprej delovale prek kolokacijskih centrov. Tudi v prihodnje si bodo prizadevale za finančno vzdržnost za zagotovitev dolgoročne finančne neodvisnosti od nepovratnih sredstev inštituta EIT (najpozneje po 15 letih) z izkoriščanjem javnih in zasebnih naložb.	Povezovanje v okviru trikotnika znanja s strani EIT in SZI na ravni EU, držav članic ter regionalni in lokalni ravni bo še naprej ključna naloga za krepitev inovacijskih ekosistemov in zagotavljanje njihove trajnosti, pa tudi za razvoj novih rešitev za svetovne in družbene izzive. EIT bo še naprej podpiral portfelj SZI in nadalje krepil svojo uspešno platformo za njihovo ustanavljanje, rast in spremljanje ter zagotavljanje strateškega nadzora in smernic zanje. SZI bodo še naprej delovale prek kolokacijskih centrov, izbranih z odprtimi razpisnimi postopki. Tudi v prihodnje si bodo prizadevale za finančno vzdržnost za zagotovitev dolgoročne finančne neodvisnosti od nepovratnih sredstev EIT, kar naj bi dosegle po 15 letih delovanja z izkoriščanjem javnih in zasebnih naložb. SZI bi morale imeti po 15 letih delovanja in na podlagi podaljšanja okvirnega sporazuma o partnerstvu možnost sodelovanja v izbranih dejavnostih EIT, ki so zlasti povezane z izobraževanjem. O takšnem podaljšanju okvirnega sporazuma o partnerstvu odloča upravni odbor na podlagi pozitivne ocene neodvisnih zunanjih strokovnjakov o uspešnosti SZI in glede na to, ali je SZI dovolj učinkovita in ali je dosegla ustrezno finančno vzdržnost. To bo zagotovilo, da se SZI ohranijo v skupnosti EIT in da bodo še naprej dosegale nekatere rezultate, ki jih drugače ne bi bilo mogoče doseči na tržno donosen način.

Predlog spremembe  56

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo velik del svojega proračuna namenil podpori SZI. Spremljal in analiziral bo njihovo uspešnost ter zagotavljal, da uresničujejo cilje inštituta EIT in programa Obzorje Evropa. Poleg finančne podpore bo inštitut EIT na podlagi pridobljenih izkušenj SZI zagotavljal strateški nadzor ter smernice glede horizontalnih in posebnih vprašanj, tudi glede vzpostavljanja sinergij v okviru programa Obzorje Evropa in z drugimi pobudami EU. Inštitut EIT bo zlasti podpiral SZI pri vzpostavljanju povezav ter spodbujanju skupnih dejavnosti z zadevnimi evropskimi partnerstvi ter drugimi ustreznimi pobudami in programi Unije.	EIT velik del svojega proračuna nameni podpori SZI. EIT na podlagi kazalnikov iz Priloge V k Uredbi [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa spremlja in analizira uspešnost, izkoriščanje naložb in različne kvalitativne in kvantitativne učinke SZI. Poleg finančne podpore inštitut EIT na podlagi pridobljenih izkušenj SZI zagotavlja strateški nadzor ter smernice glede horizontalnih in posebnih vprašanj, tudi glede vzpostavljanja sinergij v okviru programa Obzorje Evropa, z drugimi pobudami EU in z mednarodnimi pobudami. EIT zlasti podpira SZI pri vzpostavljanju povezav ter spodbujanju skupnih dejavnosti z zadevnimi evropskimi partnerstvi, misijami programa Obzorje Evropa, EIC in z drugimi ustreznimi pobudami in programi Unije ter spremlja ustanavljanje kolokacijskih centrov zunaj Unije. EIT bi si moral čim bolj prizadevati za poenostavitev terminologije v zvezi s strukturo vsake SZI z namenom nadaljnje poenostavitve, pojasnitve in povečanja prepoznavnosti EIT.

Predlog spremembe  57

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prav tako bo spremljal podeljevanje znaka EIT programom izobraževanja in usposabljanja SZI ter si prizadeval poiskati učinkovitejši mehanizem zagotavljanja kakovosti, vključno z zunanjim priznavanjem in akreditacijo znaka EIT.	Prav tako spremlja in krepi podeljevanje znaka EIT, ki se podeljuje programom izobraževanja, usposabljanja, mentorstva in preusposabljanja SZI, vključno s spletnimi programi, ter si prizadeva poiskati učinkovitejši mehanizem zagotavljanja kakovosti, vključno z zunanjim priznavanjem in prepoznavnostjo znaka EIT.

Predlog spremembe  58

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo omogočal skupne storitve za SZI ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med njimi, pa tudi spodbujal sodelovanje med njimi (dejavnosti med SZI) glede tematskih in horizontalnih vprašanj. Dejavnosti med SZI imajo največji potencial na področjih, kjer več SZI že obravnava skupne prednostne naloge politike EU in kjer ne obstaja namenska SZI. Združevanje različnih skupnosti SZI v namenskih skupnih ukrepih, ki koristijo vsem, ima velik potencial za sinergije; inštitut EIT bo spodbujal take dejavnosti ter dejavno sodeloval pri opredeljevanju vsebine in strukture dejavnosti med SZI. Spremljal bo izvajanje takih dejavnosti in dosežene rezultate, da bi te postale sestavni del strategij SZI.	EIT pomaga pri vzpostavljanju skupnih storitev in zmogljivosti skupnosti EIT, katerih namen je skupno izvajanje specifičnih operativnih nalog, ki so skupne vsem SZI. Omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks med njimi, pa tudi spodbujal sodelovanje med njimi (dejavnosti med SZI) glede tematskih in horizontalnih vprašanj. Medsebojno bogatenje med različnimi področji postaja vse pomembnejše za ustvarjalnost, inovacije in podjetništvo. Dejavnosti med SZI in namenske skupne akcije imajo največji potencial za sinergijo in meddisciplinske koristi, zlasti če več SZI že obravnava skupne prednostne naloge politike EU in kjer ne obstaja namenska SZI. EIT spodbuja take dejavnosti ter dejavno sodeluje pri opredeljevanju vsebine in strukture dejavnosti med SZI. Spremlja izvajanje takih dejavnosti in dosežene rezultate, da bi zagotovil njihovo dolgoročno vzdržnost kot sestavni del večletnih strategij EIT in SZI.

Predlog spremembe  59

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo še povečal svoj regionalni učinek z večjo odprtostjo do potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani ter z bolje opredeljenimi regionalnimi strategijami SZI, vključno s povezavami z ustreznimi strategijami pametne specializacije.	EIT dodatno povečuje svoj regionalni učinek z večjo odprtostjo SZI do raznolikih potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani, z uravnoteženo geografsko pokritostjo, okrepljenim razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov ter z bolje opredeljenimi regionalnimi strategijami SZI. Vsaka SZI oblikuje tako regionalno strategijo kot sestavni del svojih večletnih poslovnih načrtov, katerih cilj bo krepitev odnosov z regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij, vključno z MSP. Kjer je ustrezno, bi morale SZI dokazati povezave s strategijami pametne specializacije ter z dejavnostmi tematskih platform in medregionalnih pobud, vključno z organi upravljanja skladov ESI. EIT stalno spremlja izvajanje teh teritorialnih strategij, vključno z učinkom finančnega vzvoda na sklade ESI.
	Spremlja tudi, kako kolokacijski centri delujejo in kako se vključujejo v lokalne inovacijske ekosisteme. Poleg tega SZI krepijo takšno vključevanje tudi z vzpostavitvijo vozlišč za inovacije, ki bi morala biti vstopna točka za sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi akterji trikotnika znanja. Vozlišča za inovacije lahko olajšajo vzpostavitev sinergij, internacionalizacijo lokalnih mrež, prepoznavanje priložnosti za financiranje in sodelovanje, svetovanje javnim organom ter podporo upravičencem. Vozlišča za inovacije lahko tudi prerastejo v kolokacijske centre.
	Čeprav odličnost ostaja glavno merilo pri izbiri partnerjev, projektov in novih kolokacijskih centrov, se posebna pozornost nameni vzpostavljanju trajnostnih inovacijskih struktur in ekosistemov v državah in regijah, ki na področju inovacij dosegajo skromnejše ali povprečne rezultate in še niso del skupnosti SZI. Ko je nujno treba izbrati med predlogi z enakimi rezultati ocenjevanja, morajo SZI dati prednost predlogom, ki:
	(a) vključuje večje število regij in držav z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij ali kjer so inovacije skromne in povprečne, kot je opredeljeno v točki (8) člena 2 uredbe o EIT [xxx];
	(b) zajemajo večje število regij ali držav, ki še niso članice skupnosti SZI;
	(c) vključujejo regije in države, ki so se zavezale, da bodo prispevale v sklade ESI.

Predlog spremembe  60

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Regionalna inovacijska shema EIT, ki jo usmerja inštitut EIT in izvajajo SZI, se je doslej izvajala prostovoljno. Od leta 2021 bo shema sestavni del večletne strategije SZI. Inštitut EIT bo še naprej zagotavljal smernice in podporo SZI pri pripravi večletnih strategij regionalne inovacijske sheme in njihovem izvajanju. Dejavnosti regionalne inovacijske sheme EIT se bodo nadaljevale z boljšo podporo inovacijski zmogljivosti držav in regij, ki pri inovacijah dosegajo slabše rezultate. Proračun inštituta EIT, ki je namenjen izvajanju dejavnosti EIT RIS, bo znašal vsaj 10 % skupnih finančnih sredstev inštituta EIT za podporo SZI, s čimer se bo povečalo število partnerjev SZI iz ciljnih regij. Cilja dejavnosti s podporo regionalne inovacijske sheme bosta:	Regionalna inovacijska shema EIT, ki jo usmerja inštitut EIT in izvajajo SZI, se je doslej izvajala prostovoljno. Od leta 2021 je shema obvezna in sestavni del večletnih strategij SZI. EIT zagotovi, da se dejavnosti RIS uporabljajo kot povezava z:
	(i) ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami pametne specializacije, s čimer bi se spodbudile druge naložbe, zlasti skladi ESI;
	(ii) povezovanjem s potencialnimi novimi partnerji, s čimer se povečuje geografska pokritost SZI.
	EIT še naprej zagotavlja smernice in podporo SZI pri pripravi in izvajanju večletnih strategij regionalne inovacijske sheme in njihovem izvajanju. Dejavnosti RIS se bodo nadaljevale z boljšo podporo inovacijski zmogljivosti držav in regij, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij ali kjer so inovacije skromne in povprečne, kot so opredeljene v točki (8) člena 2 Uredbe EIT [xxx], in ki imajo omejeno udeležbo v dejavnostih SZI. Proračun EIT, ki je namenjen izvajanju dejavnosti EIT RIS, znaša vsaj 15 % skupnih finančnih sredstev EIT za podporo SZI, s čimer se bo olajšalo povečanje števila partnerjev SZI iz ciljnih regij. Cilja dejavnosti s podporo regionalne inovacijske sheme sta:

Predlog spremembe  61

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— izboljšanje inovacijskih zmogljivosti lokalnega ekosistema prek dejavnosti za krepitev zmogljivosti in tesnejših stikov med lokalnimi akterji na področju inovacij (grozdi, mreže, regionalni organi, visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja);	— prispevanje k izboljšanju inovacijskih zmogljivosti regionalnega in lokalnega ekosistema v Uniji prek dejavnosti za krepitev zmogljivosti in tesnejših stikov med regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij (grozdi, mreže, regionalni organi, visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja);

Predlog spremembe  62

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— povezovanje lokalnih inovacijskih ekosistemov z vseevropskimi inovacijskimi ekosistemi prek sodelovanja s SZI inštituta EIT in njihovimi kolokacijskimi centri.	— privabljanje novih partnerjev v SZI EIT, povečanje geografske pokritosti SZI EIT tudi z vozlišči EIT za inovacije in povezovanje lokalnih inovacijskih ekosistemov z vseevropskimi inovacijskimi ekosistemi prek privabljanja novih partnerjev, povečanja geografske pokritosti in sodelovanja sodelovanja s SZI EIT in njihovimi kolokacijskimi centri.

Predlog spremembe  63

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- spodbujanje dodatnega zasebnega in javnega financiranja, s posebnim poudarkom na evropskih strukturnih in investicijskih skladih;

Predlog spremembe  64

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega bo vsaka SZI morala pripraviti in izvajati strategijo, katere cilj bo krepitev odnosov z regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij, inštitut EIT pa bo to izvajanje dejavno spremljal, da se zagotovi močnejše vključevanje SZI v lokalne inovacijske ekosisteme. V večletno strategijo SZI in njihove poslovne načrte bi bilo treba vključiti „lokalni“ pristop k inovacijam ter izhajati iz kolokacijskih centrov SZI (in regionalne inovacijske sheme), s tem pa izkoristiti njihovo vlogo pri omogočanju dostopa do skupnosti SZI in sodelovanja s kolokacijskimi partnerji. SZI bi morale dokazati povezave z lokalnimi strategijami pametne specializacije ter z dejavnostmi ustreznih tematskih platform in medregionalnih pobud, vključno z organi upravljanja skladov ESI. Inštitut EIT bo spremljal tudi, kako kolokacijski centri delujejo in kako se vključujejo v lokalne inovacijske ekosisteme.	črtano

Predlog spremembe  65

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo na prednostnih področjih ustanovil nove SZI, izbrane na podlagi meril, pri katerih se bodo med drugim upoštevali njihova pomembnost glede na prednostne naloge politike programa Obzorje Evropa ter njihov potencial in dodana vrednost, obravnavana na podlagi modela inštituta EIT, da bi tako prispeval k spoprijemanju z novimi in nastajajočimi svetovnimi izzivi. Pri ustanoviti novih SZI se bosta upoštevala strateško načrtovanje programa Obzorje Evropa in proračun, dodeljen inštitutu EIT za obdobje 2021–2027. V razpis za zbiranje predlogov SZI bodo vključena ustrezna merila za izbor za evropska partnerstva, opredeljena v Prilogi III [k uredbi o programu Obzorje Evropa], in upoštevana pri ocenjevanju.	EIT na prednostnih področjih objavi odprte in pregledne razpise za ustanovitev novih SZI, izbranih med tematskimi področji strateškega pomena in na podlagi meril, pri katerih se bodo med drugim upoštevali njihova pomembnost glede na prednostne naloge politike Unije v zvezi z obravnavanjem globalnih in družbenih izzivov ter njihov potencial in dodana vrednost, obravnavana na podlagi modela EIT, da bi tako prispeval k spoprijemanju z novimi in nastajajočimi svetovnimi izzivi. Pri ustanoviti novih SZI se upoštevata strateško načrtovanje programa Obzorje Evropa in proračun, dodeljen EIT za obdobje 2021–2027. V razpis za zbiranje predlogov SZI se vključijo ustrezna merila za izbor za evropska partnerstva, opredeljena v Prilogi III [k uredbi o programu Obzorje Evropa], in upoštevajo pri ocenjevanju.

Predlog spremembe  66

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi predloga upravnega odbora inštituta EIT in njegove analize se za leto 2022 predlaga ustanovitev prve SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, razpis za zbiranje predlogov pa naj bi bil objavljen leta 2021. To prednostno področje se najmočneje dopolnjuje z osmimi SZI, ki jih je inštitut EIT že ustanovil, ter potencialnimi prednostnimi področji drugih evropskih partnerstev, ki bodo ustanovljena v okviru programa Obzorje Evropa. Kulturni in ustvarjalni sektor ima velik potencial rasti in številne lokalne pobude ter je zelo privlačen za državljane. Močno je vključen v svoje lokalne in regionalne ekosisteme. Vendar pa je še vedno zelo razdrobljen, inovatorji in ustanovitelji podjetij pa nimajo potrebnih podjetniških in inovacijskih spretnosti. Ta ozka grla bi najbolje obravnavala SZI na podlagi pristopa s povezovanjem v okviru trikotnika znanja, dolgoročne perspektive in lokalnega pristopa. Informativni pregled, v katerem so povzeti izzivi na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter pričakovani vpliv prihodnje SZI, je del Priloge 1B k temu SIP.	Na podlagi predloga upravnega odbora EIT in njegove analize se za leto 2022 predlaga ustanovitev prve SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije, razpis za zbiranje predlogov pa naj bi bil objavljen leta 2021. Če upravni odbor EIT meni, da se je pred objavo razpisa za zbiranje predlogov primerno nadaljnje posvetovati z deležniki, lahko objavo preloži do leta 2022 za namen ustanovitve SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije leta 2023.
	Leta 2025 naj bi se ustanovila druga SZI za vodne, morske in pomorske sektorje in ekosisteme (vodna SZI), razpis za zbiranje predlogov pa naj bi bil objavljen leta 2024. Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov do leta 2023 opravi oceno učinka, s katero oceni pomen področja vodnih, morskih in pomorskih sektorjev in ekosistemov. Če je izid ocene negativen, Komisija predlaga spremembo Priloge 1A in Priloge 1B, pri čemer upošteva prispevek upravnega odbora EIT in postopek strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  67

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prednostno področje vodnih, morskih in pomorskih sektorjev ter ekosistemov zajema široko paleto tradicionalnih in nastajajočih gospodarskih sektorjev, ki so neločljivo povezani z okoljskim naravnim kapitalom, ki je pod pritiskom. Področje bo imelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi podnebno nevtralne, trajnostne in konkurenčne Unije do leta 2050, saj nove tehnologije in potreba po razogljičenju povzročajo vse večjo uporabo in izkoriščanje morskih in vodnih virov. Morja, oceani in celinske vode imajo osrednjo vlogo v podnebnih procesih, pri zdravju in dobrem počutju ljudi, pri zagotavljanju hrane, ohranitvi biotske raznovrstnosti, kritičnih ekosistemskih storitvah, obnovljivih virih energije in pri drugih virih. S čiščenjem odpadnih voda se bo zmanjšala količina porabljene energije in patogenih bakterij med odstranjevanjem vode iz blata iz čistilnih naprav, učinkovitost in kakovost naprave pa se bosta na splošno povečali. To prednostno področje dopolnjuje osem obstoječih SZI. Informativni pregled, v katerem so povzeti izzivi na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter pričakovani vpliv prihodnje SZI, je del Priloge 1Ba temu SIP.

Predlog spremembe  68

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prednostno področje kulturnega in ustvarjalnega sektorja se močno dopolnjuje z osmimi SZI, ki jih je EIT že ustanovil, ter potencialnimi prednostnimi področji drugih evropskih partnerstev, ki bodo ustanovljena v okviru programa Obzorje Evropa. Kulturni in ustvarjalni sektor ima velik potencial rasti in številne lokalne pobude ter je zelo privlačen za državljane. Močno je vključen v svoje lokalne in regionalne ekosisteme. Vendar pa je še vedno zelo razdrobljen, inovatorji in ustanovitelji podjetij pa nimajo potrebnih podjetniških in inovacijskih spretnosti. Ta ozka grla bi najbolje obravnavala SZI na podlagi pristopa s povezovanjem v okviru trikotnika znanja, dolgoročne perspektive in lokalnega pristopa. Informativni pregled, v katerem so povzeti izzivi na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter pričakovani vpliv prihodnje SZI, je del Priloge 1B.

Predlog spremembe  69

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi predlaganega proračuna za inštitut EIT bi lahko bila druga nova SZI ustanovljena leta 2025, razpis pa objavljen leta 2024, po spremembi Priloge 1A, s katero bodo dodana nova prednostna področja. Prednostna področja bodo izbrana glede na predloge upravnega odbora inštituta EIT. V teh predlogih bodo upoštevana prednostna področja, ki bodo opredeljena v načrtu strateških raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa, ter merila za izbor evropskih partnerstev, zlasti odprtost, preglednost, dodana vrednost EU, skladnost in sinergije. Merila za izbor novih SZI bodo usklajena z merili iz programa Obzorje Evropa. Podpirala bodo tudi uresničevanje prednostnih nalog politike EU, kot so misije in cilji trajnostnega razvoja. Druge nove SZI bi lahko bile izbrane, če bi bil poleg proračuna inštituta EIT na voljo dodaten proračun.	Druga nova SZI bi lahko bila izbrana, če bodo za to na voljo dodatna proračunska sredstva EIT, pri tem pa bodo upoštevana prednostna področja v predlogu upravnega odbora EIT in v načrtu strateških raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa ter merila za izbor evropskih partnerstev, zlasti odprtost, preglednost, dodana vrednost EU, prispevek k ciljem trajnostnega razvoja, skladnost in sinergije. Druge nove SZI bi lahko bile izbrane, če bi bil poleg proračuna EIT na voljo dodaten proračun.

Predlog spremembe  70

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
krepil inovacijske ekosisteme z nadaljnjo podporo obstoječim SZI pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi prek povezovanja v okviru trikotnika znanja;
opredelil področja sodelovanja med SZI in spodbujal močnejše sodelovanje pri temah, ki so pomembne s strateškega in političnega vidika;
zagotovil, da SZI pripravijo in izvajajo strategijo za sodelovanje in sinergije z zadevnimi evropskimi partnerstvi ter drugimi ustreznimi pobudami in programi Unije;
zagotovil, da imajo SZI vključujoč pristop, namenjen krepitvi odnosa z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij;
zagotovil, da dejavnosti regionalne inovacijske sheme EIT dosežejo večji regionalni učinek in da so v celoti vključene v večletne strategije SZI;
ustanovil nove SZI na izbranih tematskih področjih strateškega pomena; prvo leta 2022 na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Predlog spremembe  71

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.2. Podpora inovacijski zmogljivosti visokošolskega izobraževanja	3.2. Podpora podjetniški in inovacijski zmogljivosti visokošolskega izobraževanja

Predlog spremembe  72

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je z modelom povezovanja v okviru trikotnika znanja pripomogel k premostitvi trdovratne vrzeli med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Predvsem je zaradi svoje posebne osredotočenosti na podjetniško izobraževanje ključno orodje za razvoj človeškega kapitala. Kljub temu pa njegov vpliv ostaja omejen na partnerje SZI.	EIT je z modelom povezovanja v okviru trikotnika znanja pripomogel k premostitvi trdovratne vrzeli med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Predvsem so EIT in njegove SZI zaradi svoje posebne osredotočenosti na inovacije in podjetniško izobraževanje ključna orodja za razvoj človeškega kapitala. Kljub temu pa njihov vpliv ne bi smel ostati omejen na partnerje SZI, temveč bi se moral povečati.

Predlog spremembe  73

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Visokošolske institucije v Evropi morajo biti za širše podpiranje inovacij inovativne in podjetniško naravnane v svojem pristopu k izobraževanju, raziskavam ter sodelovanju s podjetji in širšimi lokalnimi inovacijskimi ekosistemi, vključno s civilno družbo.	Visokošolske institucije v Evropi morajo biti za širše podpiranje inovacij na čim bolj vključujoč način in ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov inovativne in podjetniško naravnane v svojem pristopu k izobraževanju, raziskavam ter sodelovanju s podjetji in širšimi lokalnimi in regionalnimi inovacijskimi ekosistemi, vključno s civilno družbo, javnimi institucijami in organizacijami tretjega sektorja. Zato SZI krepijo redne visokošolske dejavnosti in nadalje razvijajo podjetniške in inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij znotraj dejavnosti SZI.

Predlog spremembe  74

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razvoj visokošolskih institucij v bolj inovativne in podjetniško naravnane organizacije zahteva jasno strategijo, metodološki okvir in zavezo virov. Inštitut EIT je zaradi svojih izkušenj v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa podpre razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij.	EIT v sodelovanju s Komisijo in na podlagi prispevka obstoječih SZI pripravi in začne izvajati visokošolsko pobudo v podporo razvoju inovacijske in podjetniške zmogljivosti v trikotniku znanja, ki jo bodo izvajale SZI in se bo izvajala prek SZI. Upravni odbor EIT glede na rezultate ocene, ki jo neodvisni strokovnjaki opravijo ob izteku prvih treh let od začetka visokošolske pobude, odloči, ali naj se pobudo nadaljuje, nadgradi ali preneha.

Predlog spremembe  75

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo dejavnosti prek SZI izvajal odprto in ciljno z namenom izboljšati inovacijsko zmogljivost v visokošolskem izobraževanju, da bi se več visokošolskih institucij vključilo v inovacijske vrednostne verige in ekosisteme. Te dejavnosti bodo dopolnjevale ukrepanje inštituta EIT na področju izobraževanja kot ključni del dejavnosti SZI na področju povezovanja v okviru trikotnika znanja, zlasti tako, da bodo postale bolj odprte in dostopnejše organizacijam, ki niso partnerice SZI. Vpliv inštituta EIT ne bi bil omejen na SZI in bi prispeval h ključni misiji inštituta EIT, tj. spodbujanju trajnostne gospodarske rasti in konkurenčnosti, s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic v skladu s cilji programa Obzorje Evropa, tj. spodbujanjem podjetniških in inovacijskih spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, vključno s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih institucij po vsej Evropi.	EIT dejavnosti prek SZI izvaja odprto, pregledno in ciljno z namenom izboljšati inovacijsko in podjetniško zmogljivost v visokošolskem izobraževanju, da bi se visokošolske institucije, ki še niso partnerice SZI, vključile v inovacijske vrednostne verige in ekosisteme. Te dejavnosti bodo dopolnjevale ukrepanje EIT na področju izobraževanja v trikotniku znanja vsake SZI, zlasti tako, da bodo postale bolj odprte in dostopnejše organizacijam, ki niso partnerice SZI.
	Visokošolska pobuda, ki jo izvajajo SZI, bi morala med drugim izboljšati izmenjavo dobre prakse o organizacijskem učenju, kovčingu in mentorstvu, razvoju tečajev in usposabljanju za izpopolnjevanje in preusposabljanje, razvoju akcijskih načrtov za prepoznavanje potreb na opredeljenih področjih, kot so upravljanje inovacij, ustanavljanje zagonskih podjetij, trajnost in podnebna nevtralnost, prenos tehnologije, upravljanje pravic intelektualne lastnine, vključevanje pristopov z vidika spolov v inovacije, sodelovanje z lokalnimi deležniki in druge dejavnosti inovacijske zmogljivosti.
	SZI svoje dejavnosti za krepitev inovacijskih zmogljivosti visokošolskih institucij vključijo v večletno strategijo. Dejavnosti niso omejene na SZI in prispevajo h ključni misiji EIT, tj. spodbujanju evropske trajnostne gospodarske rasti in konkurenčnosti, s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic v skladu s cilji programa Obzorje Evropa, tj. spodbujanjem podjetniških in inovacijskih spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, pri čemer se dosledno upošteva razsežnost spola.

Predlog spremembe  76

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podpora inštituta EIT bo temeljila na pobudah politike, kot sta okvira HEInnovate24 in RIIA25, katerih vrednost je bila dokazana v več visokošolskih institucijah in državah članicah po vsej EU. Inštitut EIT bo zasnoval podporne dejavnosti v tesnem sodelovanju s Komisijo ter pri tem zagotavljal skladnost in dopolnjevanje z ustreznimi dejavnostmi v okviru programov Obzorje Evropa, Erasmus in drugih programov. Specifične podrobnosti mehanizma izvajanja in uresničevanja bodo nadalje razvite in podrobneje določene v prvih treh letih, pred nadaljnjo širitvijo pa se bodo v tej pilotni fazi tudi spremljale in ocenjevale.	EIT in SZI bodo gradili na pobudah politike, kot so okviri Evropske univerze HEInnovate24 in RIIA25, katerih vrednost je bila dokazana v več visokošolskih institucijah in državah članicah po vsej EU. EIT SZI zagotovi podporo pri snovanju dejavnosti v skladu in ob dopolnjevanju z ustreznimi dejavnostmi v okviru programov Obzorje Evropa, Erasmus in drugih programov. Specifične podrobnosti mehanizma izvajanja in uresničevanja bodo nadalje razvite in podrobneje določene v prvih treh letih visokošolske pobude in se bodo tudi spremljale.
__________________	__________________
24 HEInnovate je okvir politike, ki sta ga razvila Evropska komisija in OECD. Visokošolskim institucijam ponuja metodologijo za opredeljevanje področij inovacijske zmogljivosti za nadaljnji razvoj ter za oblikovanje ustreznih strategij in ukrepov za dosego želenega učinka. HEInnovate temelji na trdnih metodoloških dokazih z osmimi področji krepitve zmogljivosti, ki so: vodenje in upravljanje; digitalna preobrazba; organizacijska zmogljivost; poučevanje in učenje podjetništva; priprava podjetnikov in podpora podjetnikom; izmenjava znanja; internacionalizacija in merjenje učinka. OECD je objavil več poročil o posameznih državah na podlagi okvira HEInnovate; glej serijo OECD o študijah o spretnostih na spletnem naslovu: https://www.oecd-ilibrary.org/education/.	24 HEInnovate je okvir politike, ki sta ga razvila Evropska komisija in OECD. Visokošolskim institucijam ponuja metodologijo za opredeljevanje področij inovacijske zmogljivosti za nadaljnji razvoj ter za oblikovanje ustreznih strategij in ukrepov za dosego želenega učinka. HEInnovate temelji na trdnih metodoloških dokazih z osmimi področji krepitve zmogljivosti, ki so: vodenje in upravljanje; digitalna preobrazba; organizacijska zmogljivost; poučevanje in učenje podjetništva; priprava podjetnikov in podpora podjetnikom; izmenjava znanja; internacionalizacija in merjenje učinka. OECD je objavil več poročil o posameznih državah na podlagi okvira HEInnovate; glej serijo OECD o študijah o spretnostih na spletnem naslovu: https://www.oecd-ilibrary.org/education/.
25 Evropska komisija je razvila okvir ocene regionalnega inovacijskega učinka (RIIA) kot prvi korak pri usmerjanju ocen inovacijskega učinka univerz z opredelitvijo študij primerov na podlagi metrike. Ocenjevanje učinka inovacij, npr. prek okvira RIIA, bi se morda lahko povezalo z instrumenti financiranja na podlagi inovacijske uspešnosti na regionalni ali nacionalni ravni ali ravni EU.	25 Evropska komisija je razvila okvir ocene regionalnega inovacijskega učinka (RIIA) kot prvi korak pri usmerjanju ocen inovacijskega učinka univerz z opredelitvijo študij primerov na podlagi metrike. Ocenjevanje učinka inovacij, npr. prek okvira RIIA, bi se morda lahko povezalo z instrumenti financiranja na podlagi inovacijske uspešnosti na regionalni ali nacionalni ravni ali ravni EU.

Predlog spremembe  77

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo usmerjal in usklajeval izvajanje in spremljanje dejavnosti, ki jih bodo vodile SZI. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju: vključujočega pristopa za privabljanje visokošolskih institucij, ki niso partnerice SZI; interdisciplinarni in medsektorski pristop ter povezavo s strategijo Evropske komisije za pametno specializacijo, ustreznimi tematskimi platformami in EIT RIS.	Vsaka SZI posebno pozornost nameni zagotavljanju: odprtega in vključujočega pristopa za privabljanje visokošolskih institucij, ki niso partnerice SZI, da bi zagotovili čim širšo geografsko pokritost; interdisciplinarni in medsektorski pristop; večje udeležbe žensk v sektorjih, v katerih so premalo zastopane ter povezave s strategijo Evropske komisije za pametno specializacijo, ustreznimi tematskimi platformami, kot je instrument za podporo politikam, in regionalno inovacijsko shemo EIT.

Predlog spremembe  78

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo svojo podporo razvoju inovacijske zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju povezal z znakom EIT, ki se trenutno podeljuje izobraževalnim programom SZI. Zlasti se lahko v uporabo znaka EIT vključijo sodelujoče visokošolske institucije. Inštitut EIT bo znak EIT razširil tudi na dejavnosti vseživljenjskega učenja, ki vključujejo in dosegajo širšo ciljno skupino študentov, odraslih učečih se in institucij (vključno z institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja), ki niso v SZI. Uporaba znaka zunaj skupnosti EIT bo imela bolj strukturiran učinek na vseh ravneh (na individualni ravni ter ravni programa in institucije).	EIT bo podpiral SZI pri uporabi znaka EIT, ki se trenutno podeljuje izobraževalnim programom SZI. Sodelujoče visokošolske ustanove se bodo spodbujale k uporabi znaka EIT. EIT zagotovi boljšo uporabo njegovega znaka in tudi razširi področje uporabe na dejavnosti vseživljenjskega učenja, mentorstvo, poklicno usposabljanje, programe za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev in množične odprte spletne tečaje, ki vključujejo in dosegajo širšo ciljno skupino študentov, odraslih učečih se in institucij (vključno z institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja), ki niso partnerice SZI. Uporaba znaka zunaj skupnosti SZI EIT naj bi imela bolj strukturiran učinek na vseh ravneh (na individualni ravni ter ravni programa in institucije). EIT spremljal učinkovitost širitve področja uporabe znaka EIT za programe SZI na področju izobraževanja in usposabljanja.

Predlog spremembe  79

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT se bo osredotočil predvsem na visokošolske institucije iz držav s povprečnimi ali skromnimi rezultati na področju inovacij ter iz drugih regij, ki so manj uspešne ter želijo okrepiti svoj inovacijski odtis in strategije pametne specializacije. Inštitut EIT bo temu ukrepu namenil vsaj 25 % skupnega proračuna, namenjenega tem dejavnostim.	SZI svoje pobude za visokošolske dejavnosti izvajajo na podlagi odprtih in preglednih razpisov za zbiranje predlogov. SZI se osredotočijo predvsem na visokošolske institucije v vsej Uniji, zlasti pa na tiste iz držav in regij s povprečnimi ali skromnimi rezultati na področju inovacij ter iz drugih regij, ki so manj uspešne ter želijo okrepiti svoj inovacijski odtis in strategije pametne specializacije. SZI EIT tem dejavnostim namenijo ustrezna sredstva, z merili za upravičenost, ki jih je treba vključiti v razpise, pa se zagotovi, da znatno število visokošolskih institucij, vključenih v projekte, ne prihaja iz SZI.

Predlog spremembe  80

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
v sodelovanju s Komisijo pripravil in začel dejavnosti v podporo razvoju inovacijske zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju, ki se bodo od leta 2021 izvajale prek SZI;
uvedel program ozaveščanja za spodbujanje visokošolskih institucij iz držav s povprečnimi ali skromnimi rezultati na področju inovacij k razvoju inovacijskih zmogljivosti;
zagotovil posebne smernice, strokovno znanje in kovčing sodelujočim visokošolskim institucijam;
okrepil in razširil področje uporabe znaka EIT tudi zunaj SZI, da se vključijo tudi visokošolske institucije, ki sodelujejo pri ukrepu.

Predlog spremembe  81

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komuniciranje	(1) Komuniciranje in razširjanje

Predlog spremembe  82

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo okrepil svoje komuniciranje in prepoznavnost. Ob vse večjem številu SZI in novem ukrepu v podporo podjetniškemu razvoju visokošolskih institucij bo inštitut EIT okrepil svoja prizadevanja, da bi bil bolj prepoznaven kot znamka kakovosti na področju inovacij. To znamčenje in izboljšano komuniciranje sta ključna zlasti za državljane, saj inovacije, ki nastanejo v okviru inštituta EIT, prispevajo k predstavitvi konkretnega učinka naložb EU prek evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije. Inštitut EIT bo za svoje glavne zainteresirane strani (visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, podjetja itd.) uporabil izboljšano strategijo znamčenja v vseh državah članicah in zunaj EU, v skladu s pristopom programa Obzorje Evropa glede komuniciranja.	EIT in SZI okrepijo in izboljšajo svoje komuniciranje in prepoznavnost ter za svoje glavne deležnike (visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, podjetja, civilno družbo, lokalne in regionalne organe itd.) uporabijo izboljšano strategijo znamčenja v vseh državah članicah in zunaj EU, v skladu s pristopom programa Obzorje Evropa glede komuniciranja. Ob vse večjem številu SZI in novih pobud v podporo inovacijski in podjetniški zmogljivosti visokošolskih institucij bo EIT okrepil svoja prizadevanja za prepoznavanje podpore Unije kot znamke kakovosti na področju inovacij. To znamčenje in izboljšano komuniciranje sta ključna zlasti za državljane, regionalne in nacionalne organe, saj inovacije, ki nastanejo v okviru EIT in Evropskega sveta za inovacije, prispevajo k predstavitvi konkretnega učinka naložb EU prek evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Predlog spremembe  83

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za zagotovitev širšega obveščanja in boljšega razumevanja priložnosti, ki jih ponuja inštitut EIT, bo inštitut preučil možnost za okrepitev smernic in pomoči glede vidikov, povezanih s sodelovanjem v SZI inštituta EIT po vsej Evropi, na podlagi obstoječih informacijskih mrež v Evropi.	EIT za zagotovitev širšega obveščanja in boljšega razumevanja priložnosti, ki jih ponuja, okrepi smernice in pomoč glede vidikov, povezanih s sodelovanjem v SZI EIT po vsej Evropi. Posebna mreža nacionalnih uradnikov za zvezo EIT v okviru nacionalnih kontaktnih točk programa Obzorje Evropa uporablja obstoječe informacijske mreže po Evropi, da prispeva k povečanju prepoznavnosti in komunikacijskih dejavnosti EIT in SZI. Poleg tega bi morali podpirati nacionalne in regionalne organe pri ugotavljanju potrebnih sinergij z večletnimi programi SZI.

Predlog spremembe  84

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo vsaj dvakrat letno organiziral redna srečanja skupine predstavnikov držav članic in zadevnih služb Komisije, da se zagotovi ustrezna komunikacija in pretok informacij z državami članicami in na ravni EU, ter jih obveščal o uspešnosti in dosežkih dejavnosti, ki jih financira. Skupina predstavnikov držav članic zagotovi tudi ustrezno podporo za povezovanje dejavnosti s podporo inštituta EIT z nacionalnimi programi in pobudami, vključno z morebitnim nacionalnim sofinanciranjem navedenih dejavnosti.	EIT bo vsaj dvakrat letno organiziral redna srečanja s skupino predstavnikov držav članic ter sorodnih služb Komisije, Evropskega parlamenta in Odbora regij, da se zagotovi ustrezna komunikacija in pretok informacij z državami članicami in na ravni EU, ter jih obveščal o uspešnosti in dosežkih dejavnosti, ki jih financira. Skupina predstavnikov držav članic zagotovi tudi ustrezno podporo za povezovanje dejavnosti s podporo EIT z nacionalnimi programi in pobudami, vključno z morebitnim nacionalnim sofinanciranjem navedenih dejavnosti.

Predlog spremembe  85

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo še naprej vodil forum zainteresiranih strani inštituta EIT in nagrade EIT, da bi spodbujal stike z evropskimi akterji trikotnika znanja ter prepoznavanje najobetavnejših podjetnikov in inovatorjev v Evropi.	EIT še naprej vodi forum deležnikov EIT in nagrade EIT, da bi spodbujal stike z evropskimi akterji trikotnika znanja ter prepoznavanje najobetavnejših podjetnikov in inovatorjev v Evropi.

Predlog spremembe  86

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT ima ključno vlogo pri razširjanju dobrih praks in izmenjavi izkušenj. SZI in projekti, ki podpirajo inovacijsko in podjetniško zmogljivost visokošolskih institucij, so za oblikovalce politik pomemben vir dokazov in učenja na podlagi izkušenj, saj jim zagotavljajo primere dobrih praks in podpore pri razvoju in izvajanju politike EU na svojih tematskih področjih.	EIT ima ključno vlogo pri opredeljevanju, delitvi in razširjanju dobrih praks in izmenjavi izkušenj. EIT in SZI tudi prek nacionalnih uradnikov za zvezo EIT sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi organi držav članic in Evropskim parlamentom, zlasti s strokovno skupino za znanost in tehnologijo (STOA), pri vzpostavitvi strukturiranega dialoga, da bi opredelili, izmenjevali in razširjali dobro prakso, spoznanja in priložnosti. SZI in projekti, ki podpirajo inovacijsko in podjetniško zmogljivost visokošolskih institucij, so za oblikovalce politik ter deležnike na področju raziskav, razvoja in inovacij pomemben vir dokazov in učenja na podlagi izkušenj, saj jim zagotavljajo primere dobrih praks in podpore pri razvoju in izvajanju politike EU na svojih tematskih področjih.

Predlog spremembe  87

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do zdaj dobre prakse in izkušnje, pridobljene v okviru SZI, niso bile zadosti kodificirane in učinkovito razširjene. Inštitut EIT bo v svoji podporni vlogi kot partner znanja za oblikovalce politike in celotno inovacijsko skupnost nadalje razvijal svoj položaj kot inovacijski inštitut, ki lahko širše zaznava inovativne prakse, spoznanja in rezultate dejavnosti, ki jih financira inštitut EIT (izobraževanje in usposabljanje, podpora inovacijam, podpora podjetništvu), jih analizira, kodificira, daje na voljo in zagotavlja njihovo uporabo. Ta dejavnost bo temeljila na povezavah in sinergijah z drugimi pobudami v okviru [stebra Inovativna Evropa] [predloga programa Obzorje Evropa].	Do zdaj dobre prakse in izkušnje, pridobljene v okviru SZI, niso bile ustrezno združene, kodificirane in učinkovito razširjene. EIT v svoji podporni vlogi kot partner znanja za oblikovalce politike in celotno skupnost raziskav, razvoja in inovacij nadalje razvija svoj položaj kot inovacijski inštitut, ki lahko širše zaznava inovativne prakse, spoznanja in rezultate dejavnosti, ki jih financira EIT (izobraževanje in usposabljanje, podpora raziskavam in inovacijam, podpora podjetništvu), jih analizira, kodificira, daje na voljo in zagotavlja njihovo uporabo. Ta dejavnost temelji na povezavah in sinergijah z drugimi pobudami v okviru stebra Inovativna Evropa programa Obzorje Evropa, zlasti Evropskega sveta za inovacije, misijah in evropskega partnerstva.

Predlog spremembe  88

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Mednarodno sodelovanje	(3) Mednarodno sodelovanje in dejavnosti za zagotavljanje svetovne razsežnosti

Predlog spremembe  89

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo v okviru uredbe o EIT poskušal z mednarodnim sodelovanjem doseči večji vpliv svojih dejavnosti in bo usklajeval mednarodne dejavnosti SZI, ki jih financira. Njegova usmeritev bo tesno usklajena z zadevnimi cilji industrijske politike Evropske unije ter njenimi prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij ter bo zagotavljala evropsko dodano vrednost.	EIT bo v okviru ... [uredba o EIT 2019/0151/COD)] poskušal z mednarodnim sodelovanjem in mednarodnimi dejavnostmi SZI, ki jih financira, doseči, da bo vpliv njegovih dejavnosti večji.

Predlog spremembe  90

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT se bo v okviru mednarodnega sodelovanja in v dogovoru s Komisijo osredotočil na učinkovito spopadanje s svetovnimi družbenimi izzivi, da bi prispeval k ustreznim mednarodnim pobudam in ciljem trajnostnega razvoja, s tem zagotavljal dostop do talentov ter izboljšal ponudbo inovativnih rešitev in povpraševanje po njih. Inštitut EIT in SZI bodo svoje mednarodne dejavnosti načrtovali in izvajali v tesnem sodelovanju s Komisijo, v skladu s pristopom programa Obzorje Evropa in drugimi ustreznimi politikami EU ter pod nadzorom upravnega odbora inštituta EIT.	EIT in SZI bodo svoje mednarodne dejavnosti načrtovali in izvajali v tesnem sodelovanju s Komisijo, v skladu s pristopom programa Obzorje Evropa in drugimi ustreznimi politikami EU ter pod nadzorom upravnega odbora EIT. SZI se v okviru mednarodnega sodelovanja in pri dejavnostih za zagotavljanje svetovne razsežnosti ter po dogovoru z upravnim odborom EIT in Komisijo osredotočajo na učinkovito spopadanje s svetovnimi družbenimi izzivi, da bi prispevali k ustreznim mednarodnim pobudam in ciljem trajnostnega razvoja, za zagotavljanje dostopa do talentov in boljše ponudbe inovativnih rešitev in povpraševanja po njih.

Predlog spremembe  91

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 3 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
izboljšal svojo prepoznavnost med glavnimi zainteresiranimi stranmi v državah članicah z okrepljeno strategijo znamčenja;
zagotovil prepoznavnost podpore Evropske unije;
preučil izvedljivost uporabe obstoječih informacijskih mrež EU in zagotovil usklajevanje njihovih dejavnosti, da bi se potencialnim partnerjem SZI inštituta EIT zagotovili boljši nasveti in smernice;
organiziral redna srečanja skupine predstavnikov držav članic, da bi se zagotovila učinkovito komuniciranje in pretok informacij z državami članicami;
izboljšal prepoznavnost svojih ukrepov med državljani in v svoji skupnosti zainteresiranih strani prek foruma zainteresiranih strani, nagrad EIT ter diplomantov EIT;
opredelil, kodificiral in učinkovito delil izkušnje in dobre prakse, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih financira; sodeloval z organi držav članic EU na nacionalni in regionalni ravni ter vzpostavil strukturiran dialog in usklajeval prizadevanja za opredelitev, izmenjavo in razširjanje dobrih praks in spoznanj;
v skladu s strategijo Komisije za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij ter na podlagi posvetovanja z zadevnimi službami Komisije razvil splošne smernice mednarodnega sodelovanja inštituta EIT in SZI pod nadzorom upravnega odbora inštituta EIT.

Predlog spremembe  92

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tem oddelku je navedenih več ukrepov, katerih cilj je prilagoditi in izboljšati obstoječe delovanje inštituta EIT in SZI. Njihovo izvajanje na ravni inštituta EIT bo spremljal učinkovit in strateški upravni odbor inštituta EIT, ki bo zagotavljal potrebne spodbude in nadzor, tudi prek postopka dodeljevanja finančnih sredstev, za zagotovitev, da jih SZI izvajajo.	V tem oddelku je navedenih več ukrepov, katerih cilj je prilagoditi in izboljšati sedanje delovanje EIT in SZI. Njihovo izvajanje na ravni EIT spremlja učinkovit in strateški upravni odbor EIT, ki zagotavlja potrebne spodbude in nadzor, tudi prek postopka dodeljevanja finančnih sredstev na podlagi uspešnosti, za zagotovitev, da jih SZI izvajajo.

Predlog spremembe  93

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo zagotovil operativne smernice SZI o zagotavljanju skladnosti z načeli dobrega upravljanja, načeli in merili, ki so glede evropskih partnerstev določena v uredbi Obzorje Evropa, ter glede usklajevanja s prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, da se dosežeta čim večja uspešnost in vpliv, pri čemer bo tudi spremljal izvajanje teh smernic.	EIT bo zagotovil operativne smernice in stalno spremljanje SZI, da bo zagotovil skladnost z načeli dobrega vodenja in upravljanja, načeli in merili, ki so glede evropskih partnerstev določena v uredbi Obzorje Evropa, ter glede usklajevanja z zahtevami, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa, in z njegovimi prednostnimi nalogami, da se dosežeta čim večja uspešnost in vpliv, na podlagi dolgoročne strategije sodelovanja med EIT in SZI, pri čemer bo tudi spremljal izvajanje teh smernic. Kadar SZI ne deluje ustrezno ali ne dosega pričakovanih rezultatov in učinka, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

(Za uskladitev številčenja točk v Prilogi se točke iz Priloge I – točka 3 – točka 3.4 preštevilčijo v poznejši fazi postopka).

Predlog spremembe  94

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepi za zagotavljanje stalne odprtosti SZI in preglednosti med izvajanjem se bodo opazno izboljšali z vključitvijo skupnih določb glede novih članov, ki povečujejo vrednost partnerstev. Dejavnosti se bodo izvajale povsem pregledno. SZI bodo ostale dinamična partnerstva, v katera se lahko novi partnerji, vključno z vse večjim deležem MSP, vključijo na podlagi odličnosti in strateške ustreznosti. Postopek priprave poslovnega načrta (vključno z opredelitvijo prednostnih nalog, izborom dejavnosti in dodelitvijo sredstev) bo postal preglednejši in bolj vključujoč, da bi se omejila koncentracija financiranja in zagotovilo, da lahko dejavnosti SZI izkoristijo široko mrežo partnerjev. Nazadnje, SZI bodo povečale delež razpisov, zlasti za inovacijske projekte, ki so odprti za tretje osebe. Z vsemi temi ukrepi se bo povečalo število subjektov, ki sodelujejo pri dejavnostih SZI. Nazadnje, SZI bi morale v rednih poročilih poročati o vključevanju novih partnerjev.	EIT zagotovi, da se ukrepi za zagotavljanje stalne odprtosti SZI za nove člane ter preglednosti med izvajanjem opazno izboljšajo s sprejetjem in izvajanjem preglednih, jasnih in doslednih meril za vključevanje in izstop novih članov, s stalnim spremljanjem učinkovitosti ukrepov, ki povečujejo vrednost partnerstev. Dejavnosti se izvajajo povsem pregledno, med drugim s sistematično uporabo odprtih razpisov za projekte, partnerje in vzpostavitev novih kolokacijskih centrov.

Predlog spremembe  95

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Odličnost je še naprej glavno merilo pri izbiri partnerjev, projektov ali novih kolokacijskih centrov, ko pa je treba zares izbrati med predlogi, ki so ocenjeni enako, pa SZI dajejo prednost tistim predlogom, ki:
	(a) vključuje večje število regij in držav z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij, ali kjer so inovacije zmerne in skromne, kot je opredeljeno v točki (8) člena 2 uredbe o EIT [xxx];
	(b) zajemajo večje število regij ali držav, ki še niso članice skupnosti SZI;
	(c) vključujejo regije in države, ki so se zavezale, da bodo prispevale v sklade ESI;
	(d) vključujejo večje število malih in srednjih podjetij;
	(e) zagotavljajo bolj uravnoteženo zastopanost spolov.

Predlog spremembe  96

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	SZI bodo ostale odprta in dinamična partnerstva, v katera se lahko novi partnerji po vsej Uniji, vključno z vse večjim deležem MSP in zagonskih podjetij, vključijo na podlagi odličnosti, dodane vrednosti in njihove zmožnosti prispevati k inovacijskim ekosistemom in strateške ustreznosti. Postopek priprave poslovnega načrta (vključno z opredelitvijo prednostnih nalog, izborom dejavnosti in dodelitvijo sredstev) in izbora novih kolokacijskih centrov ter povezane odločitve glede financiranja se naredijo preglednejši in bolj vključujoči, da bi se omejila koncentracija financiranja in zagotovilo, da lahko dejavnosti SZI izkoristijo geografsko pokritost in široko mrežo partnerjev. Nazadnje, SZI bi morale v rednih poročilih poročati o vključevanju novih partnerjev in upravičencev.

Predlog spremembe  97

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Glede na to, da SZI delujejo v celotni inovacijski vrednostni verigi, bodo v svojem portfelju poslovnega načrta zagotovile ustrezno ravnovesje med izobraževalnimi, podjetniškimi in inovativnimi dejavnostmi. Operacije SZI se bodo izvajale na podlagi vitke, uspešne in stroškovno učinkovite strukture, da bodo upravni in režijski stroški čim nižji. Inštitut EIT bo zagotovil, da bodo SZI dosegle pričakovani vpliv prek različnih dejavnosti, opredeljenih v njihovih poslovnih načrtih, ki učinkovito podpirajo izpolnjevanje njihovih ciljev.	Glede na to, da SZI delujejo v celotni inovacijski vrednostni verigi, v svojem portfelju poslovnega načrta zagotovijo ustrezno in trajno ravnovesje med izobraževalnimi, raziskovalnimi, podjetniškimi in inovativnimi dejavnostmi. EIT nadzoruje, da se operacije SZI izvajajo na podlagi vitke, uspešne in stroškovno učinkovite strukture, da bodo upravni, menedžerski in režijski stroški na razumno najnižji ravni. EIT bo zagotovil, da bodo SZI dosegle pričakovani vpliv prek različnih dejavnosti, opredeljenih v njihovih poslovnih načrtih, ki učinkovito podpirajo izpolnjevanje njihovih ciljev. Poslovni načrti SZI in nepovratna sredstva EIT za SZI zajemajo obdobje vsaj treh let, poročanje o dejavnostih SZI pa še naprej poteka letno, da bi se zmanjšalo upravno breme.

Predlog spremembe  98

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uresničevanje zavez vsakega partnerja SZI v celotnem pogodbenem obdobju pobude se bo zagotavljalo z rednim spremljanjem dejanskih prispevkov partnerjev glede na izvirne zaveze. Inštitut EIT bo zagotovil, da imajo SZI vzpostavljen sistem upravljanja tveganj za primere, ko nekateri partnerji ne bodo mogli izpolniti svojih izvirnih zavez.	Uresničevanje zavez vsakega partnerja SZI v celotnem pogodbenem obdobju pobude se zagotavlja z rednim spremljanjem dejanskih prispevkov partnerjev glede na izvirne zaveze. EIT zagotovi, da imajo SZI vzpostavljen sistem upravljanja tveganj za primere, ko nekateri partnerji ne bodo mogli izpolniti svojih izvirnih zavez. SZI bi si morale pri zagotavljanju finančne vzdržnosti svojih dejavnosti prizadevati za raznolike vire prihodkov in naložb. Prizadevanja za finančno vzdržnost ne smejo privesti do povečanja šolnin ali članarin za partnerje, prikrajšanja manjših subjektov, kot so MSP in zagonska podjetja, v smislu članarin ali šolnin, ali do zmanjšanega zagotavljanja nepovratnih sredstev.

Predlog spremembe  99

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
zagotovil, da bodo SZI uporabljale stroga načela odprtosti in preglednosti, zlasti glede izbora novih partnerjev in postopka priprave poslovnih načrtov;
zagotovil, da bo izvajanje SZI v celoti v skladu z zadevnimi zahtevami, ki izhajajo iz uredbe Obzorje Evropa;
zagotovil ustrezno uravnoteženost različnih dejavnosti v trikotniku znanja v poslovnih načrtih;
zagotovil, da bodo SZI imele čim nižje upravne stroške;
zagotovil prehod obstoječih osmih SZI na izpolnjevanje novih meril izvajanja iz programa Obzorje Evropa za evropska partnerstva.

Predlog spremembe  100

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo na podlagi vitkega in poenostavljenega modela financiranja izboljšal učinek in prispevek SZI pri doseganju ciljev programa Obzorje Evropa. Prilagodil bo svoj model financiranja, da bi se povečala dodana vrednost njegove podpore. Izboljšave bo uvedel na štirih glavnih področjih.	EIT bo na podlagi vitkega in poenostavljenega modela financiranja izboljšal učinek in prispevek SZI pri doseganju ciljev programa Obzorje Evropa. Prilagodil bo svoj model financiranja, da bi se povečala dodana vrednost njegove podpore ter s tem postopoma tudi zaveze partnerjev SZI ali drugih zasebnih in javnih virov. EIT bi moral zagotoviti uravnoteženo razporeditev proračuna za čas trajanja obdobja in nemoten prehod s sedanjega na novo obdobje večletnega finančnega okvira, zlasti za tekoče dejavnosti. Izboljšave bo uvedel na štirih glavnih področjih.

Predlog spremembe  101

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvič, inštitut EIT bo uvedel stopnjo sofinanciranja, da bi se povečala stopnja zasebnih in javnih naložb. Prilagoditev modela financiranja bo SZI v pomoč pri prehodu na finančno vzdržnost. Spodbudila jih bo, da bodo med trajanjem okvirnih sporazumov o partnerstvu v svojih poslovnih načrtih postopoma zmanjševale delež financiranja inštituta EIT, hkrati pa zviševale stopnjo skupnega vlaganja iz virov zunaj inštituta EIT. Stopnje sofinanciranja bodo vnaprej določene in se bodo postopoma zniževale, uporabljale pa se bodo v vseh fazah življenjskega cikla SZI (zagonska faza, faza rasti, faza zrelosti, izstop iz sistema nepovratnih sredstev inštituta EIT), kot je prikazano v nadaljevanju.	Prvič, EIT bo uporabil ustrezne in postopno padajoče stopnje za zmanjšanje sofinanciranja na polovico od dvanajstega leta delovanja SZI, da bi se povečala stopnja zasebnih in javnih naložb, ki niso prihodki od njihovih partnerjev, kar bo SZI pomagalo k povečanju dodatnih javnih in zasebnih prihodkov in naložb, da bi se dosegla finančna vzdržnost. EIT bo prilagodil delež financiranja glede na večletne poslovne načrte SZI, hkrati pa zviševal stopnjo skupnega vlaganja iz virov zunaj EIT. Financiranje EIT bo temeljilo na uspešnosti, spodbujalo učinek in nagrajevalo uspeh ter bo neposredno vezano na doseganje napredka pri uresničevanju ciljev SZI,v primeru trajnega pomanjkanja rezultatov pa se lahko prekine.

Predlog spremembe  102

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – slika 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[…]	črtano

Predlog spremembe  103

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Drugič, postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev, ki se trenutno uporablja, bo močneje usmerjen k konkurenčni uspešnosti in rezultatom ter uporabi večletnih nepovratnih sredstev. Upravni odbor inštituta EIT bo SZI zagotovil močnejše spodbude, zlasti na podlagi njihove individualne uspešnosti, da bi zagotovil najvišjo stopnjo učinka. Inštitut EIT bo torej spremenil svoje določbe glede konkurenčnega financiranja, da bi se izboljšal njegov učinek v okviru programa Obzorje Evropa.	Drugič, EIT bo zagotovil, da postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev temelji na konkurenčni uspešnosti in uporabi večletnih nepovratnih sredstev. Financiranje EIT je vezano na napredek v skladu s členom 11.... [uredba o EIT (2019/0151(COD)]. Upravni odbor EIT bo SZI zagotovil močnejše spodbude, zlasti na podlagi njihove individualne uspešnosti, da bi zagotovil najvišjo stopnjo učinka. EIT bo torej spremenil svoje določbe glede konkurenčnega financiranja, da bi se izboljšal njegov učinek v okviru programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  104

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Tretjič, inštitut EIT bo uporabljal stroga pravila za krepitev mehanizma pregledov pred iztekom začetnega sedemletnega obdobja delovanja SZI. Ta vmesni pregled, ki se bo izvajal ob pomoči zunanjih strokovnjakov, bi moral biti skladen z najboljšimi mednarodnimi praksami, merili programa Obzorje Evropa za spremljanje in ocenjevanje evropskih partnerstev ter biti izveden pred iztekom začetnega sedemletnega obdobja. Na podlagi pregleda bo upravni odbor odločil, ali nadaljevati finančni prispevek SZI ali ga ustaviti (in ne podaljšati okvirnega sporazuma o partnerstvu z navedeno SZI) in prerazporediti sredstva k uspešnejšim dejavnostim.	Tretjič, EIT bo uporabljal stroga pravila za krepitev mehanizma pregledov pred iztekom začetnega sedemletnega obdobja delovanja SZI. Vmesni pregled izvedejo zunanji neodvisno strokovnjaki in je skladen z najboljšimi mednarodnimi praksami, merili programa Obzorje Evropa za spremljanje in ocenjevanje evropskih partnerstev ter merili, opredeljenimi v členu 11 ... [uredba o EIT (2019/0151(COD)]. Pregled se izvede pred iztekom začetnega sedemletnega obdobja. Na podlagi pregleda v skladu s členom 11 ... [uredba o EIT (2019/0151(COD)] bo upravni odbor odločil, ali zmanjšati, spremeniti ali nadaljevati finančni prispevek SZI ali ga ustaviti (in ne podaljšati okvirnega sporazuma o partnerstvu z navedeno SZI).

Predlog spremembe  105

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Zmanjševanje upravnega bremena

(Vstaviti pred: Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 5)

Predlog spremembe  106

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nazadnje, inštitut EIT bo nadaljeval prizadevanja za poenostavitev, da bi se odpravilo nepotrebno upravno breme27 SZI, s čimer bo omogočeno prožno in učinkovito izvajanje njihovega letnega poslovnega načrta in večletne strategije. To bo za zadevne dejavnosti SZI vključevalo uporabo pavšalnega zneska ali stroškov na enoto. Poleg tega bo inštitut EIT za zagotovitev boljšega načrtovanja virov, zlasti za inovacijske dejavnosti, ter spodbuditev močnejših zavez in dolgoročnih naložb partnerjev, ki sodelujejo v dejavnostih SZI, s SZI na podlagi ustreznih okvirnih sporazumov o partnerstvu podpisal večletne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, kadar bo to ustrezno. Ti večletni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev ne bi smeli biti daljši od treh let.	EIT dodatno okrepi prizadevanja za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena27 za SZI, s čimer bo omogočeno prožno in učinkovito izvajanje njihovih večletnih poslovnih načrtov. To bo za zadevne dejavnosti SZI vključevalo uporabo pavšalnega zneska ali stroškov na enoto. Poleg tega bo EIT za zagotovitev boljšega načrtovanja virov, zlasti za inovacijske dejavnosti, ter spodbuditev močnejših zavez in dolgoročnih naložb partnerjev, ki sodelujejo v dejavnostih SZI, s SZI na podlagi ustreznih okvirnih sporazumov o partnerstvu podpisal večletne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev. Ti večletni sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev bi morali zajemati obdobje vsaj treh let. EIT okrepi zaupanje v SZI in se pri ocenjevanju osredotoči na njihove rezultate in učinke.
__________________	__________________
27Kot je predlagalo Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu iz leta 2016 (priporočilo 1, str. 51), bi bilo zlasti ukinjeno letno poročanje o dopolnilnih dejavnostih SZI.	27 Kot je predlagalo Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu iz leta 2016 (priporočilo 1, str. 51), bi bilo zlasti ukinjeno letno poročanje o dopolnilnih dejavnostih SZI.

Predlog spremembe  107

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 5 – preglednica 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
uvedel nov model financiranja, ki bo spodbujal dajanje zavez partnerjev SZI;
stalno izboljševal model financiranja s poenostavljanjem poročanja, in kadar se bo zdelo ustrezno, podpisoval večletne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev s SZI na podlagi ustreznih okvirnih sporazumov o partnerstvu;
prilagodil postopek konkurenčnega dodeljevanja nepovratnih sredstev, da se nagradijo uspešnost in rezultati;
okrepil celovit pregled uspešnosti vsake SZI še pred iztekom njihovega sedmega leta dejavnosti, da se bo na podlagi tega upravni odbor lahko odločil, ali naj nadaljuje ali konča finančno podporo, v skladu z okvirom Obzorje Evropa za evropska partnerstva.

Predlog spremembe  108

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo do konca leta 2023 na podlagi poglobljene neodvisne študije v tesnem sodelovanju s Komisijo opredelil svoje razmerje s SZI, ki bodo v programskem obdobju 2021–2027 nehala prejemati nepovratna sredstva. Na podlagi pozitivnega rezultata končnega pregleda lahko inštitut EIT z vsako SZI sklene memorandum o sodelovanju, katerega namen je nadaljevati sodelovanje s SZI po prenehanju okvirnega sporazuma o partnerstvu. Ta memorandum bi moral med drugim vključevati pravice in obveznost, povezane z:	EIT oblikuje splošna načela glede razmerij s SZI po prenehanju okvirnega sporazuma o partnerstvu v skladu z okvirom programa Obzorje Evropa za evropska partnerstva. EIT do konca leta 2023 na podlagi poglobljene neodvisne študije v tesnem sodelovanju s Komisijo oceni tri SZI, ki se jim bo v programskem obdobju 2021–2027 iztekel okvirni sporazum o partnerstvu, in na podlagi tega opredeli svoje prihodnje razmerje z njimi.
– uporabo znamke EIT, sodelovanjem pri nagradah EIT in drugih pobudah, ki jih organizira inštitut EIT;
– uporabo znaka EIT za izobraževalne programe in programe usposabljanja;
– sodelovanjem pri konkurenčnih razpisih inštituta EIT glede dejavnosti med SZI in skupnih storitev;
– odnosi s skupnostjo diplomantov EIT.

Predlog spremembe  109

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Na podlagi pozitivnega rezultata poglobljenega pregleda, ki ga opravijo zunanji neodvisni strokovnjaki, in pozitivnega sklepa svojega upravnega odbora lahko EIT v skladu s členom 11 uredbe o EIT odloči, da okvirni sporazum o partnerstvu podaljša do konca tekočega programskega obdobja, če ocena pokaže, da nekatere dejavnosti SZI še ne morejo biti finančno vzdržne, ostajajo pa ključne za izpolnjevanje njegovih nalog, dejavnosti in zmogljivosti za odzivanje na družbene izzive, ter tako še vedno potrebujejo finančno podporo EIT, da bi lahko SZI postale finančno vzdržne. V skladu s členom 11 uredbe o EIT za tako podaljšanje veljajo določeni pogoji in omejeni obseg, proračun in čas.

Predlog spremembe  110

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 6 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
oblikoval splošna načela glede razmerij s SZI po prenehanju okvirnega sporazuma o partnerstvu v skladu z okvirom Obzorje Evropa za evropska partnerstva;
na podlagi pozitivnega končnega pregleda in odločitve upravnega odbora inštituta EIT sklenil memorandum o sodelovanju s SZI, da se obdržijo kot dejavni člani skupnosti SZI.

Predlog spremembe  111

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaradi svojega širokega obsega delovanja in posebne vloge ima EIT možnost, da ustvarja sinergije in dopolnjevanja z drugimi programi ali instrumenti EU, tudi z večjo podporo za SZI pri načrtovanju in izvajanju njihovih dejavnosti. Spodnji seznam vključuje konkretne primere, pri katerih bo inštitut EIT prispeval k sinergijam v srednje- in dolgoročnem obdobju zunaj programa Obzorje Evropa.	EIT ima zaradi svojega širokega področja delovanja in posebne vloge kot sestavni del programa Obzorje Evropa možnost, da ustvarja sinergije in zagotavlja dopolnjevanje z drugimi programi ali instrumenti EU, vključno s krepitvijo podpore za SZI pri njihovem načrtovanju in izvajanju dejavnosti. Spodnji seznam vključuje konkretne primere, pri katerih bo EIT prispeval k sinergijam v srednje- in dolgoročnem obdobju zunaj programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  112

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 4 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- Glede na ozemeljsko razsežnost SZI in inovacijskih ekosistemov je treba iskati sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Čim bolj si je treba prizadevati za vključitev dejavnosti SZI v operativne programe organov upravljanja kohezijskih skladov. To bi lahko prispevalo k ciljem odprtosti, geografske uravnoteženosti in finančne trajnosti SZI ter povečalo splošni vpliv EIT.

Predlog spremembe  113

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 4 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— SZI inštituta EIT bodo spodbujale sodelovanje s platformami pametne specializacije, zlasti projekte, ki že imajo izkušnje s sodelovanjem z organi upravljanja skladov kohezijske politike, da bi se olajšale sinergije med viri inštituta EIT, skladi kohezijske politike in drugimi evropskimi, nacionalnimi in/ali regionalnimi programi.	— SZI EIT bodo spodbujale sodelovanje med SZI in platformami pametne specializacije, da bi se olajšale sinergije med viri EIT, skladi kohezijske politike in drugimi evropskimi, nacionalnimi in/ali regionalnimi programi.

 

Predlog spremembe  114

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3 a. Kriza zaradi pandemije covida-19
	(1) Sodelovanje med EIT in SZI
	Zaradi velikih družbenih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških sprememb, ki jih je povzročila pandemija covida-19, bo potrebno sodelovanje vseh institucij, organov, uradov in agencij Unije, EIT pa bi moral prispevati k prizadevanjem na področju inovacij, ki so potrebna za zagotovitev usklajenega odziva na krizo. EIT bi moral zagotoviti, da SZI pomagajo pri pripravi inovativnih rešitev na različnih področjih ukrepanja v skladu s prednostnimi nalogami iz načrta okrevanja Unije, evropskega zelenega dogovora, industrijske strategije Unije in ciljev trajnostnega razvoja OZN, da se prispeva k okrevanju naših družb in gospodarstva ter okrepita njihova trajnostnost in odpornost. Vsaka SZI bi morala razviti dvoletni strateški načrt za prispevanje k blažitvi učinkov krize na gospodarstvo, zlasti pretresa v družbi in upada naložb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom za večjo odpornost njihovih inovacijskih ekosistemov, zlasti za večjo odpornost mikropodjetij, MSP ter zagonskih podjetij, pa tudi študentov, raziskovalcev, podjetnikov in zaposlenih, ki jih je kriza najbolj prizadela.
	EIT bi moral zagotoviti, da SZI lahko delujejo s potrebno prožnostjo, ki jim omogoča, da se prilagodijo vse večjemu povpraševanju, ki je posledica pandemije covida-19, in odzovejo na evropski načrt okrevanja. SZI lahko v sinergiji z drugimi inovacijskimi sklopi in agencijami predlagajo pobude za podporo sedanjemu inovacijskemu ekosistemu, ki temelji na trikotniku znanja. Objavijo lahko namenske razpise za zbiranje predlogov, spodbujajo pobude prek partnerstev, ekosistemov in skupnosti, posamično ali skupaj z drugimi SZI oblikujejo projekte za podporo trajnostnemu prestrukturiranju podjetij ter opredelijo MSP, zagonska podjetja in druge zainteresirane strani, ki potrebujejo podporo. SZI bi morale biti dovolj prožne, da lahko za svoje partnerje in upravičence ter tudi zunaj obstoječih skupnosti oblikujejo ukrepe podpore, ki bodo ustrezali svojemu namenu. Morale se bodo prilagoditi obdobju, ko bo način dela bolj decentraliziran in bo delo potekalo na daljavo, ko bo manj potovanj in več negotovosti, omejevanje fizičnih stikov pa se bo nadaljevalo. Partnerjem, upravičencem in študentom naj pomagajo z inovativnim orodjem za sodelovanje, instrumenti, informacijami in podpornimi storitvami.
	Proti koncu leta 2023 upravni odbor EIT v sodelovanju s Komisijo oceni, ali je treba trajanje pobud v zvezi s krizo vsake SZI podaljšati.
	(2) EIT zdravje
	EIT zdravje bi moral brez podvajanja obstoječih podatkovnih zbirk in pobud prispevati k združevanju strokovnega znanja ter zbiranju podatkov in informacij za razvoj cepiv, metod testiranja in zdravljenja COVID-19. EIT zdravje bi moral prispevati k vzpostaviti horizontalnih platform, ki lahko podpirajo raziskave in razvoj v okviru pobud v zvezi s cepivom, ki jih sprožijo akademski svet, industrija, zlasti MSP, in druge organizacije, ki imajo izkušnje s predkliničnim strokovnim področjem, preskušanjem cepiv in proizvodnjo materiala za klinično preskušanje.

 

 

Predlog spremembe  115

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Proračunske potrebe inštituta EIT v obdobju 2021–2027 znašajo [3 000] milijonov EUR in temeljijo na treh glavnih sestavnih delih, ki so: (1)izdatki za obstoječih osem SZI (ob upoštevanju, da se bo za tri od njih okvirni sporazum o partnerstvu iztekel do leta 2024) in vzpostavitev dveh novih SZI (v letih 2022 in 2025);(2) začetek izvajanja novega ukrepa EIT za podporo in usklajevanje in (3) upravni izdatki.	Proračunske potrebe EIT v obdobju 2021–2027 znašajo 4 % celotnega proračuna programa Obzorje Evropa in temeljijo na dveh glavnih sestavnih delih, ki sta: (1)izdatki za obstoječih osem SZI (ob upoštevanju, da se bo za tri od njih okvirni sporazum o partnerstvu iztekel do leta 2024) in vzpostavitev dveh novih SZI (v letih 2022 ali 2023 in 2025); in (2) upravni izdatki.

Predlog spremembe  116

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Približno [2 500] milijonov EUR (83,3 % celotnega proračuna inštituta EIT) naj bi bilo porabljenih za financiranje obstoječih in novih SZI, kar vključuje [200] milijonov EUR za regionalno inovacijsko shemo. Pričakuje se, da bodo SZI z uvedbo stopnje sofinanciranja zagotovile še dodatnih [1 500] milijonov EUR iz drugih javnih in zasebnih virov. Proračun za vzpostavitev dveh novih SZI (v letih 2022 oziroma 2025) bo približno [300] milijonov EUR. Če bodo zagotovljena dodatna sredstva poleg sredstev inštituta EIT, bi lahko inštitut EIT vzpostavil dodatne SZI.	Približno 96,7 % naj bi bilo porabljenih za financiranje obstoječih in novih SZI, od tega:
	(a) vsaj 15 % za regionalno inovacijsko shemo;
	(b) največ 3 % za izobraževalno pobudo, katere cilj je razvoj inovacijskih in podjetniških sposobnosti v trikotniku znanja;
	(c) približno 10 %za vzpostavitev dveh novih SZI (v letih 2022 ali 2023 oziroma 2025).
	Če bodo zagotovljena dodatna sredstva poleg sredstev EIT, bi lahko EIT vzpostavil dodatne SZI.

Predlog spremembe  117

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo začel izvajati nov podporni ukrep, ki bo prispeval k razvoju podjetniške in inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij. Ta ukrep bo zahteval horizontalno projektno vodenje in storitve spremljanja. Za izvajanje teh dejavnosti je potrebnih približno [400] milijonov EUR iz proračuna inštituta EIT (največ 14 %), pri čemer je [120] milijonov EUR namenjenih zagonski fazi (prva tri leta), preostalo pa fazi rasti (zadnja štiri leta).	črtano

Predlog spremembe  118

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo še naprej vitka in dinamična organizacija. Upravni izdatki, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne in infrastrukturne stroške ter stroške poslovanja, se bodo povišali, vendar v povprečju ne bodo presegli 3 % proračuna inštituta EIT. Del upravnih izdatkov bo do konca leta 2029 pokrivala Madžarska z brezplačnimi pisarnami. Na podlagi tega bodo upravni izdatki za obdobje 2021–2027 torej znašali približno 73 milijonov EUR. Razčlenitev proračuna je navedena v nadaljevanju.	EIT bo še naprej vitka in dinamična organizacija. Upravni izdatki EIT, ki pokrivajo potrebno osebje, upravne in infrastrukturne stroške ter stroške poslovanja, se bodo povišali, vendar bodo v povprečju znašali približno 3 % proračuna EIT. Del upravnih izdatkov bo do konca leta 2029 pokrivala Madžarska z brezplačnimi pisarnami. Poleg tega je treba storiti veliko za zmanjšanje upravnih stroškov SZI, ki naj bodo v vsakem primeru čim nižji v razumnih okvirih.

Predlog spremembe  119

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 4 – slika

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
[…]	črtano

Predlog spremembe  120

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Merjenje učinka inštituta EIT se bo v naslednjem programskem obdobju stalno izboljševalo, pri tem pa se bodo upoštevali do zdaj pridobljeni spoznanja in izkušnje. Inštitut EIT bo uporabil okvir ocenjevanja, poročanja in spremljanja ter tako zagotovil skladnost s splošnim pristopom, sprejetim za program Obzorje Evropa, obenem pa bo poskrbel za prilagodljivost. Zlasti se bodo izboljšale povratne informacije med Komisijo, inštitutom EIT in SZI za dosledno, skladno in učinkovito doseganje ciljev.	Merjenje učinka EIT se bo v naslednjem programskem obdobju stalno izboljševalo, pri tem pa se bodo upoštevali do zdaj pridobljeni spoznanja in izkušnje ter potreba, da se njegove prakse vključijo v prakse programa Obzorje Evropa. EIT bo uporabil okvir ocenjevanja, poročanja in spremljanja, ki je bil vzpostavljen v okviru programa Obzorje Evropa, z uporabo kazalnikov iz Priloge V k Uredbi [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  121

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4.2.1. Vmesni pregled EIT
	Komisija izvede temeljit vmesni pregled EIT na podlagi rednih ocen iz člena 19 uredbe [xxx] o EIT. Vmesni pregled se izvede s pomočjo neodvisnih strokovnjakov najpozneje tri leta po začetku naslednjega finančnega obdobja. V tem vmesnem pregledu se med drugim ocenijo:
	(a) rezultati in učinki izobraževalne pobude ter možnost, da se nadaljuje;
	(b) učinkovitost strategij za zagotavljanje finančne vzdržnosti SZI;
	(c) izvajanje in učinek RIS;
	(d) izvedljivost nadaljnjega poglabljanja sodelovanja med EIT in vsemi izvajalskimi organi iz stebra III programa Obzorje Evropa, da se preuči, ali bi lahko imel EIT bolj horizontalno vlogo v vseh stebrih in/ali vzpostavil enotno kontaktno točko za inovacije, v okviru katere bi bil na voljo sklop različnih dopolnilnih dejavnosti.

Predlog spremembe  122

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ocena	4.2.2. Ocenjevanje in pregled SZI

Predlog spremembe  123

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija bo v skladu z določbami uredbe o EIT in uredbe Obzorje Evropa redno ocenjevala dejavnosti inštituta EIT, vključno s tistimi, ki se upravljajo prek SZI. Z ocenjevanjem se bodo preverile učinkovitost, uspešnost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU dejavnosti inštituta EIT, vključno s SZI. Temeljilo bo na neodvisnih zunanjih ocenah in bo del skupne vmesne in naknadne ocene programa Obzorje Evropa. Nadalje, inštitut EIT bo na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu pred koncem sedmega in štirinajstega leta delovanja temeljito pregledal vsako SZI.	Komisija bo v skladu z ... [uredba o EIT (2019/0151/COD)] in uredbo Obzorje Evropa redno ocenjevala dejavnosti inštituta EIT, vključno s tistimi, ki se upravljajo prek SZI. Z ocenjevanjem se bodo preverile učinkovitost, uspešnost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU dejavnosti EIT, vključno s SZI. Temeljilo bo na neodvisnih zunanjih ocenah in bo del skupne vmesne in naknadne ocene programa Obzorje Evropa.
	EIT bo na podlagi okvirnega sporazuma o partnerstvu pred koncem četrtega, sedmega, enajstega in štirinajstega leta delovanja temeljito pregledal vsako SZI. Tak pregled opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki, za nadaljevanje SZI pa mora upravni odbor sprejeti pozitivno odločitev.

Predlog spremembe  124

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročanje in spremljanje	4.2.3 Poročanje in spremljanje

Predlog spremembe  125

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poročanje in spremljanje uspešnosti delovanja SZI in njihovih rezultatov bosta primarna naloga inštituta EIT in se bosta izvajala v sodelovanju s skupnimi institucionalnimi službami iz programa Obzorje Evropa. Sistem poročanja in spremljanja za SZI bo vgrajen v splošni sistem spremljanja programa Obzorje Evropa, zlasti z izvajanjem skupnih podatkovnih modelov, ki vključujejo zbiranje podatkov. Komisija bo sodelovala pri oblikovanju vseh ustreznih kazalnikov učinka in spremljanja ter orodij, ki jih razvija ali uporablja EIT, da se zagotovita združljivost in skladnosti s celotnim sistemom spremljanja v okviru programa Obzorje Evropa, vključno s ključnimi potmi do učinkov, okvirom meril za evropska partnerstva in procesom strateškega načrtovanja. Poleg tega bo inštitut EIT upošteval uporabo metodologije inovacijskega radarja v programu Obzorje Evropa ter preučil, kako bi ga SZI lahko izkoristile za izboljšanje svojih dejavnosti spremljanja.	Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje dejavnosti EIT v skladu s členom 45 uredbe [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Podatki iz projektov, ki se financirajo v okviru EIT, se vključijo v podatkovno zbirko programa Obzorje Evropa. Komisija bo sodelovala pri oblikovanju vseh ustreznih kazalnikov učinka in spremljanja ter orodij, ki jih razvija ali uporablja EIT, da se zagotovita združljivost in skladnosti s celotnim sistemom spremljanja v okviru programa Obzorje Evropa, vključno s ključnimi potmi do učinkov, okvirom meril za evropska partnerstva in procesom strateškega načrtovanja. Poleg tega bo EIT upošteval uporabo metodologije inovacijskega radarja v programu Obzorje Evropa ter preučil, kako bi ga SZI lahko izkoristile za izboljšanje svojih dejavnosti spremljanja.

Predlog spremembe  126

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na splošno bo inštitut EIT odgovoren za redno spremljanje delovne uspešnosti SZI in nenehno prilagajanje svojih sistemov spremljanja v skladu z okvirom spremljanja in poročanja iz programa Obzorje Evropa za evropska partnerstva ter v sodelovanju s skupnimi institucionalnimi službami iz programa Obzorje Evropa. Rezultati takega spremljanja se bodo upoštevali pri postopkih poslovnega načrtovanja SZI ter odločanju inštituta EIT o dodelitvi proračuna in pripravi okvirnih sporazumov o partnerstvu s SZI kot upravičenkami.	Na splošno bo EIT odgovoren za redno spremljanje delovne uspešnosti SZI, vključno z njihovimi upravnimi izdatki, in nenehno prilagajanje svojih sistemov spremljanja v skladu z okvirom spremljanja in poročanja iz programa Obzorje Evropa za evropska partnerstva ter v sodelovanju s skupnimi institucionalnimi službami iz programa Obzorje Evropa. Rezultati takega spremljanja se bodo upoštevali pri postopkih večletnega poslovnega načrtovanja SZI ter odločanju EIT o dodelitvi proračuna in pripravi okvirnih sporazumov o partnerstvu s SZI kot upravičenkami.

Predlog spremembe  127

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 7 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) gospodarski/inovacijski učinek z vplivom na ustanavljanje in rast družb ter ustvarjanjem novih inovativnih rešitev za obravnavanje svetovnih izzivov, ustvarjanje neposrednih in posrednih delovnih mest ter mobilizacijo drugih javnih in zasebnih naložb;	(1) gospodarski/inovacijski učinek z vplivom na ustanavljanje in rast družb ter ustvarjanjem novih inovativnih rešitev za obravnavanje svetovnih izzivov, ustvarjanje neposrednih in posrednih delovnih mest ter mobilizacijo dodatnih javnih in zasebnih naložb;

Predlog spremembe  128

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 7 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) znanstveni in izobraževalni učinek s krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, krepitvijo inovacijskih in podjetniških spretnosti na individualni in organizacijski ravni ter spodbujanjem odprtega razširjanja znanj in inovacij v družbi;	(2) znanstveni in izobraževalni učinek z ustvarjanjem novega znanja, krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, krepitvijo inovacijskih in podjetniških spretnosti na individualni in organizacijski ravni ter spodbujanjem odprtega razširjanja znanj in inovacij v družbi;

Predlog spremembe  129

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 7 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU na področju podnebnih sprememb, energije, surovin, zdravja ali hrane prek inovativnih rešitev, sodelovanja z državljani in končnimi uporabniki ter krepitvijo uporabe inovativnih rešitev na teh področjih družbe.	(3) družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU na področju podnebnih sprememb (blaženje, prilagajanje in odpornost), energije, surovin, zdravja, proizvodnje z dodano vrednostjo, urbane mobilnosti ali hrane prek inovativnih rešitev, sodelovanja z državljani in končnimi uporabniki ter krepitvijo uporabe inovativnih rešitev na teh področjih družbe;

Predlog spremembe  130

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 7 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3 a) sistemski učinek z obravnavo kompleksnih in medsebojno povezanih problemov, oblikovanjem inovativnih celovitih rešitev, zagotavljanjem preobrazbenih aplikacij z integrirano dodano vrednostjo v več sektorjih, prispevkom k oblikovanju politik Unije ter spoprijemanju s svetovnimi in družbenimi izzivi, znotraj skupnosti SZI in zlasti v odnosih med SZI.

Predlog spremembe  131

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Učinki iz tretjega odstavka se izmerijo v skladu s kazalniki iz Priloge V k uredbi [xxx] o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  132

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V spodnji preglednici je neizčrpen seznam kazalnikov upravljanja in njihovih ciljnih vrednosti, ki jih bo inštitut EIT spremljal v obdobju 2021–2027. Ti kazalniki zagotavljajo okvirne vrednosti glavnih vložkov in izložkov za spremljanje doseganja ključnih ciljev inštituta EIT za obdobje 2021–2027, kot so spodbujanje inovacij in podjetništva z boljšim izobraževanjem, povečevanje njegovega regionalnega učinka in odprtosti do potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani ter uvedba novih inovativnih rešitev za svetovne izzive na trg.	V spodnji preglednici je poleg tega neizčrpen seznam kazalnikov upravljanja in njihovih ciljnih vrednosti, ki jih bo inštitut EIT spremljal v obdobju 2021–2027. Ti kazalniki zagotavljajo okvirne vrednosti glavnih vložkov in izložkov za spremljanje doseganja ključnih ciljev inštituta EIT za obdobje 2021–2027, kot so spodbujanje inovacij in podjetništva z boljšim izobraževanjem, povečevanje njegovega regionalnega učinka in odprtosti do potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani ter uvedba novih inovativnih rešitev za svetovne izzive na trg.

Predlog spremembe  133

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo s Komisijo in v skladu z razvojem okvira kazalnikov programa Obzorje Evropa razvil dodatne kazalnike, vključno s kazalniki družbenega učinka na področjih dejavnosti SZI, v katerih se bo upošteval splošni pristop za evropska partnerstva in ki naj bi prispevali k znanstvenemu, gospodarskemu in družbenemu učinku. Na splošno bo cilj usklajevanja kazalnikov učinka s programom Obzorje Evropa spremljanje napredka k opredeljenim ciljem skozi čas. S tem bo zagotovljena primerjalna baza dokazov o rezultatih in učinkih SZI glede na preostali program. Poleg tega bo inštitut EIT zagotovil, da bo sistem spremljanja zajel napredek v zvezi z dejavnostmi, ki so specifične za model SZI, kot so povezovanje v okviru trikotnika znanja in podjetniške spretnosti.Cilj teh dodatnih kazalnikov bo spremljanje napredka in učinka skozi čas. Na primer: s kazalniki dejavnosti inštituta EIT v zvezi z izobraževanjem (vključno s tistimi v podporo zmogljivostim visokošolskih institucij) se bodo spremljali pridobivanje spretnosti (kratkoročno), kariera (srednjeročno) in delovni pogoji (dolgoročno) človeškega kapitala, vključevanje visokošolskih institucij in izboljšanje njihovih zmogljivosti (kratkoročno) ali njihova vloga in uspešnost v lokalnih inovacijskih ekosistemih (srednje- in dolgoročno).	EIT bo s Komisijo in v skladu z razvojem okvira kazalnikov programa Obzorje Evropa razvil dodatne kazalnike, vključno s kazalniki družbenega učinka na področjih dejavnosti SZI, v katerih se bo upošteval splošni pristop za evropska partnerstva in ki naj bi prispevali k znanstvenemu, gospodarskemu in družbenemu učinku. Na splošno bo cilj usklajevanja kazalnikov učinka s programom Obzorje Evropa spremljanje napredka k opredeljenim ciljem skozi čas. S tem bo zagotovljena primerjalna baza dokazov o rezultatih in učinkih SZI glede na preostali program. Poleg tega bo EIT zagotovil, da bo sistem spremljanja zajel napredek v zvezi z dejavnostmi, ki so specifične za model SZI, kot so povezovanje v okviru trikotnika znanja in podjetniške spretnosti. Cilj teh dodatnih kazalnikov bo spremljati napredek in učinek skozi čas. Na primer: s kazalniki dejavnosti inštituta EIT v zvezi z izobraževanjem (vključno s tistimi v podporo zmogljivostim visokošolskih institucij) se bodo spremljali pridobivanje spretnosti (kratkoročno), kariera (srednjeročno) in delovni pogoji (dolgoročno) človeškega kapitala, vključevanje visokošolskih institucij in izboljšanje njihovih zmogljivosti (kratkoročno) ali njihova vloga in uspešnost v lokalnih inovacijskih ekosistemih (srednje- in dolgoročno).

Predlog spremembe  134

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo zagotovil, da bodo podatki, ki jih zbere prek svojega sistema notranjega spremljanja, vključno z rezultati iz SZI, v celoti vključeni v celotni sistem upravljanja podatkov v okviru programa Obzorje Evropa. Inštitut EIT bo zagotovil, da bodo podrobne informacije, ki izhajajo iz njegovega postopka spremljanja in ocenjevanja, pravočasno na voljo in dostopne v skupni elektronski podatkovni zbirki o izvajanju programa Obzorje Evropa. Poleg tega bo zagotovil namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, vključno z odobrenimi in dejansko zagotovljenimi finančnimi prispevki.	Da bi izboljšali preglednost in odprtost, EIT zagotovi, da bodo podatki, ki jih zbere prek svojega sistema notranjega spremljanja, vključno z rezultati iz SZI, v celoti dostopni in vključeni v celotni sistem upravljanja podatkov v okviru programa Obzorje Evropa. EIT zagotovi, da so podrobne informacije, ki izhajajo iz njegovega postopka spremljanja in ocenjevanja, pravočasno na voljo in dostopne v skupni elektronski podatkovni zbirki o izvajanju programa Obzorje Evropa. Poleg tega bo zagotovil namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, vključno z odobrenimi in dejansko zagotovljenimi finančnimi prispevki.

Predlog spremembe  135

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – preglednica 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo:	črtano
– izboljšal svoj obstoječ sistem spremljanja ter uvedel okvir za poročanje in spremljanje, vključno s kazalniki učinka, ki bo usklajen s ključnimi potmi do učinkov [programa Obzorje Evropa];
– redno spremljal uspešnost delovanja SZI in njihove rezultate ter napredek k učinkom v skladu z [okvirnim programom Obzorje Evropa];
– zagotovil razvoj posebnih družbenih kazalnikov na področjih dejavnosti SZI ter njihovo redno spremljanje v skladu z okvirnim programom Obzorje Evropa za družbeni učinek;
– zagotovil poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, tudi glede finančnih prispevkov;
– zagotovil dostop do rezultatov in projektnih podatkov SZI ter njihovo vključevanje v celotni sistem upravljanja podatkov in poročanja v okviru programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe  136

Predlog sklepa

Priloga I – točka 5 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1 a. Vodni, morski in pomorski sektorji in ekosistemi

Predlog spremembe  137

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kulturni in ustvarjalni sektor lahko zagotovi horizontalne rešitve za vrsto vse večjih trajnih izzivov, s katerimi se je mogoče spoprijemati prek raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Te izzive je mogoče združiti v štiri stebre: 1)ustvarjalnost, kulturna raznolikost in vrednote Evropejcev; 2) evropska identiteta in kohezija; 3) evropsko zaposlovanje, ekonomska odpornost in pametna rast 4) Evropa kot svetovna akterka.	Kulturni in ustvarjalni sektor in industrija1a lahko zagotovi horizontalne rešitve za vrsto vse večjih trajnih izzivov, s katerimi se je mogoče spoprijemati prek izobraževanja ter raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti. Te izzive je mogoče združiti v štiri stebre: 1)ustvarjalnost, kulturna in jezikovna raznolikost ter vrednote Evropejcev, 2) evropska identiteta in kohezija, 3) evropsko zaposlovanje, ekonomska odpornost in pametna rast ter 4) Evropa kot svetovna akterka.
	__________________
	1a Kulturni in ustvarjalni sektor in industrija se nanašata na vse sektorje in panoge, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah, kulturni raznolikosti ter na individualnih in/ali kolektivnih umetniških in drugih ustvarjalnih izražanjih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, katera vrsta strukture jih izvaja in kako se ta struktura financira. Te dejavnosti vključujejo razvoj znanj, spretnosti in sposobnosti, ki lahko ustvarjajo inovacije, ter ustvarjanje bogastva in delovnih mest s proizvodnjo družbene in gospodarske vrednosti, tudi z upravljanjem intelektualne lastnine. Prav tako se nanašajo na razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje dobrin in storitev, ki vsebujejo kulturna, umetniška in/ali druga ustvarjalna izražanja, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje in upravljanje. Med kulturne in ustvarjalne sektorje spadajo arhitektura, arhivi, umetnost, knjižnice in muzeji, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, programsko opremo, videoigrami, večpredstavnostnimi vsebinami in posneto glasbo), snovna in nesnovna kulturna dediščina, oblikovanje, visokotehnološka industrija in moda, ki temeljita na ustvarjalnosti, festivali, glasba, literatura, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo (časopisi in revije), radijske in vizualne umetnosti ter oglaševanje.

: (Za uskladitev številčenja točk v Prilogi se točke iz Priloge I – točka 6 – odstavek 1 – točke 7, 8 in 9 preštevilčijo v poznejši fazi postopka).

Predlog spremembe  138

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ustvarjalnost in kulturna raznolikost Evropejcev sta odvisni od odpornega in močnega kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Navedeni sektor, predvsem avdiovizualno ali glasbeno področje, pa se spoprijema z več izzivi, ki so posledica večje konkurence svetovnih akterjev in digitalizacije.	Ustvarjalnost in kulturna raznolikost Evropejcev sta odvisni od odpornega in močnega kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije. Ta sektor pa se spoprijema z več izzivi, ki so posledica večje konkurence svetovnih akterjev in digitalizacije.

Predlog spremembe  139

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Producenti, distributerji, radiodifuzne hiše, kinematografi in vse vrste kulturnih organizacij morajo biti inovativni, da privabijo nove generacije občinstva.	— Producenti, ustvarjalci, distributerji, radiodifuzne hiše, kinematografi in vse vrste kulturnih organizacij in podjetij morajo biti inovativni, če želijo privabiti novo občinstvo in ga razširiti ter razviti nove procese, storitve, vsebine in prakse, ki prinašajo družbeno vrednost.

Predlog spremembe  140

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Pomanjkanje podjetništva in prečnih spretnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju28 zadeva tako nastajajoče podsektorje kot tudi zelo zrele podsektorje, ki doživljajo temeljito digitalno preobrazbo. Te spretnosti so potrebne za inovacije in so ključnega pomena glede na spremembe na trgu dela, s katerimi se spoprijema sektor.	— Pomanjkanje podjetništva in prečnih spretnosti v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih28 zadeva tako nastajajoče podsektorje kot tudi zelo zrele podsektorje, ki doživljajo temeljito digitalno preobrazbo. Te spretnosti so potrebne za inovacije in so ključnega pomena glede na spremembe na trgu dela, s katerimi se spoprijema sektor.
__________________	__________________
28 Kulturni in ustvarjalni študijski programi na evropskih univerzah se večinoma osredotočajo na „ustvarjalni del“, njihovi diplomanti pa niso vedno pripravljeni na vstop na sodobni trg dela, saj jim primanjkuje medsektorskih spretnosti (na področju podjetništva, digitalizacije in finančnega poslovodenja). Evropa glede visokošolskih institucij zaostaja za ZDA na področju študija komunikacij in medijev (univerze iz EU pa so uspešnejše v bolj tradicionalnih panogah, kot so umetnost in oblikovanje ali uprizoritvene umetnosti).	28 Kulturni in ustvarjalni študijski programi na evropskih univerzah se večinoma osredotočajo na „ustvarjalni del“, njihovi diplomanti pa niso vedno pripravljeni na vstop na sodobni trg dela, saj jim primanjkuje medsektorskih spretnosti (na področju podjetništva, digitalizacije in finančnega poslovodenja). Evropa glede visokošolskih institucij zaostaja za ZDA na področju študija komunikacij in medijev (univerze iz EU pa so uspešnejše v bolj tradicionalnih panogah, kot so umetnost in oblikovanje ali uprizoritvene umetnosti).

Predlog spremembe  141

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	- Kulturna dediščina je pomemben vir inovacij, ki zagotavlja dobro donosnost naložb in znatne gospodarske prihodke, vendar je njen potencial še vedno neizkoriščen. Ker spodbuja na dediščini temelječo trajnostno obnovo in je bistvena spodbuda za izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ki spodbuja sodelovanje in socialno kohezijo, ji lahko zelo koristi SZI kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije.

Predlog spremembe  142

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Družbene izzive, povezane z evropsko identiteto in kohezijo, je na splošno mogoče opisati s pomanjkanjem mostov, ki bi povezovali različne dele družbe, vključno z različnimi ozemlji. Med njimi so vprašanja, povezana s socialno izključenostjo, potrebo po vzpostavljanju tesnejših medkulturnih povezav in razvoju občutka pripadnosti na podlagi naše kulturne raznolikosti in skupne dediščine, ki bi jih bilo mogoče obravnavati z več sodelovanja skupnosti, inovacijami v oblikovanju, arhitekturi in uporabi javnih prostorov ter s socialnimi inovacijami, ki jih vodi kultura. Zlasti velja naslednje:	Družbene izzive, povezane z evropsko identiteto in kohezijo, je na splošno mogoče opisati s pomanjkanjem mostov, ki bi povezovali različne dele družbe, vključno z različnimi ozemlji. Med njimi so vprašanja, povezana s socialno izključenostjo, potrebo po vzpostavljanju tesnejših medkulturnih povezav, zaščiti jezikovne raznolikosti, tudi manjšinskih jezikov, in razvoju občutka pripadnosti na podlagi naše kulturne raznolikosti in skupne dediščine, ki bi jih bilo mogoče obravnavati z več sodelovanja skupnosti, inovacijami v oblikovanju, arhitekturi in uporabi javnih prostorov ter z družbenimi inovacijami, ki jih vodi kultura. Zlasti velja naslednje:

Predlog spremembe  143

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— sodelovanje med raziskovalci ter med raziskavami in industrijo je omejeno, usklajevanje med prizadevanji na področju raziskav in razvoja pa ni zadostno, prav tako ni zadostna izmenjava metod, rezultatov in dobrih praks. Poleg tega večina raziskav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ni prevedena, posledica česar je ponavljanje, saj raziskovalci pogosto ne vedo za podobne projekte;	— sodelovanje med raziskovalci ter med raziskavami in industrijo ter javnimi organizacijami in organizacijami tretjih sektorjev je omejeno, usklajevanje med prizadevanji na področju raziskav in razvoja pa ni zadostno, prav tako ni zadostna izmenjava metod, rezultatov in dobrih praks. Poleg tega večina raziskav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji ni prevedena, posledica česar je ponavljanje, saj raziskovalci pogosto ne vedo za podobne projekte;

Predlog spremembe  144

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 3 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— precejšen delež regionalnih prednostnih nalog na področju pametne specializacije v Evropi se nanaša na kulturo z različnih vidikov (na primer kulturna dediščina, ustvarjalni sektor itd.). Glede na pomembno vlogo kulture in ustvarjalnosti za gospodarski in socialni razvoj mest in regij ter njuno zmožnost za nadaljnjo obravnavo vprašanj razlik v Evropi ima SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja velik potencial.	— precejšen delež regionalnih prednostnih nalog na področju pametne specializacije v Evropi se nanaša na kulturo z različnih vidikov (na primer kulturna dediščina, ustvarjalni sektor itd.). Glede na pomembno vlogo kulture in ustvarjalnosti za gospodarski in socialni razvoj mest in regij ter njuno zmožnost za nadaljnjo obravnavo vprašanj razlik v Evropi ima ta SZI velik potencial.

Predlog spremembe  145

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izzivi na področju evropskega zaposlovanja, ekonomske odpornosti in pametne rasti vključujejo gospodarska vprašanja, kot sta brezposelnost (zlasti mladih) in svetovna konkurenca.	Sedanji izzivi na področju evropskega zaposlovanja, ekonomske odpornosti in pametne rasti vključujejo socialno-ekonomska vprašanja, kot so zmanjšanje brezposelnosti (zlasti mladih), izboljšanje znanj in spretnosti ter delovnega okolja in spopadanje s svetovno konkurenco.

Predlog spremembe  146

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Evropska industrija se spoprijema z digitalizacijo in globalizacijo ter njunim močnim vplivom na to, kako umetniki ustvarjajo in distribuirajo svoja dela ter se povezujejo z občinstvom. Na tradicionalne vrednostne verige so vplivali propad trgov DVD, nova pričakovanja potrošnikov in stalna moč ameriških studiev, pa tudi vzpon svetovnih digitalnih velikanov, kot so Amazon, iTunes, Google in Netflix.	— Na evropsko industrijo močno vplivajo globalizacija, digitalizacija in tehnološke inovacije. Ti procesi so spremenili način, kako umetniki ustvarjajo in distribuirajo svoja dela ter se povezujejo z občinstvom. Hkrati spreminjajo tradicionalne poslovne modele v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, bistveno pa so spremenili tudi pričakovanja in vedenje potrošnikov. Propad trgov, ki prodajajo fizično blago, kot so CD-ji in DVD-ji, v povezavi z vzponom globalnih ponudnikov digitalnih vsebin, kot so Amazon, Alibaba, iTunes, Google in Netflix, ter vse večjo močjo neevropskih podjetij, ki ustvarjajo vsebine, močno vplivajo na tradicionalno vrednostno verigo.

Predlog spremembe  147

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nazadnje, da bi Evropa postala svetovna akterka, je treba izboljšati razširjanje kulturnih vsebin, ustvarjenih v Evropi. Evropa mora ostati konkurenčna v svetovni digitalni tekmi ustvarjanja novih tehnologij (na primer umetne inteligence, interneta stvari, veriženja blokov), pri čemer je kulturni in ustvarjalni sektor pomemben ustvarjalec vsebine, izdelkov in storitev na svetovni ravni. Poleg tega lahko na svetovni ravni kulturni in ustvarjalni sektor (na primer oblikovanje, arhitektura itd.) dejavno prispeva k trajnostnemu razvoju in spodbuja zelene inovacije, kulturne vsebine (literatura, film in umetnost) pa lahko ozaveščajo o okoljskih težavah in vplivajo na javno mnenje.	Nazadnje, da bi Evropa postala svetovna akterka, je treba izboljšati razširjanje evropskih kulturnih vsebin. Evropa mora ostati konkurenčna v svetovni digitalni tekmi ustvarjanja novih tehnologij (na primer umetne inteligence, interneta stvari, veriženja blokov), pri čemer je kulturni in ustvarjalni sektor in industrija pomemben ustvarjalec vsebine, izdelkov in storitev. Poleg tega lahko na svetovni ravni kulturni in ustvarjalni sektor in industrija (na primer oblikovanje, arhitektura itd.) dejavno prispeva k trajnostnemu razvoju in spodbuja zelene inovacije, kulturne vsebine (literatura, film in umetnost) pa lahko ozaveščajo o okoljskih težavah in vplivajo na javno mnenje.

Predlog spremembe  148

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor bo s svojim celovitim in enotnim pristopom pomagala obravnavati zgoraj opredeljene izzive. S pokrivanjem skoraj vseh področij naših življenj, družbe in gospodarstva bo taka SZI zelo pomembna v smislu gospodarskega in družbenega vpliva ter omogočanja strateških priložnosti za gospodarske, tehnološke in socialne inovacije.	SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo bo s svojim celovitim in enotnim pristopom pomagala obravnavati zgoraj opredeljene izzive. S pokrivanjem skoraj vseh področij naših življenj, družbe in gospodarstva bo taka SZI zelo pomembna v smislu gospodarskega in družbenega vpliva ter omogočanja strateških priložnosti za gospodarske, tehnološke in socialne inovacije. Prav tako bo ključnega pomena za krepitev znanja in stalnega učenja, kar bo visokošolskim zavodom za umetnost omogočilo, da bodo imeli pomembno vlogo pri razvoju hibridnih kompetenc in podjetniške miselnosti, ki bo ustrezala potrebam industrije.

Predlog spremembe  149

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inovacije na podlagi kulture in ustvarjalnosti spodbujajo evropsko konkurenčnost bodisi neposredno z ustanavljanjem novih podjetij in delovnih mest bodisi posredno z ustvarjanjem medsektorskih koristi za širše gospodarstvo, izboljšanjem kakovosti življenja in povečevanjem privlačnosti Evrope. Kulturni in ustvarjalni sektor je vse bolj prepoznan kot nov vir pametne, trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, saj v EU zaposluje že več kot 12 milijonov ljudi, kar predstavlja 7,5 % vseh zaposlenih v EU.	Inovacije na podlagi kulture in ustvarjalnosti spodbujajo evropsko konkurenčnost bodisi neposredno z ustanavljanjem novih podjetij in delovnih mest bodisi posredno z ustvarjanjem medsektorskih koristi za širše gospodarstvo, izboljšanjem kakovosti življenja in povečevanjem privlačnosti Evrope. Kulturni in ustvarjalni sektor (npr. kulturna dediščina in umetnost) je vse bolj prepoznan kot nov vir pametne, trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest. Ta sektor v Uniji zaposluje že več kot 12 milijonov ljudi v Uniji, kar predstavlja več kot 7,5 % vseh zaposlenih v EU. Kulturna dediščina je ključni element kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki pomembno prispeva k privlačnosti evropskih regij, mest in podeželja. Je gonilo za naložbe zasebnega sektorja, privabljanje talentov, prosto ustvarjanje poslovanja, neposredno in posredno ustvarjanje delovnih mest.

Predlog spremembe  150

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovacijam ni omejen na neposredni vpliv kulturnega in ustvarjalnega sektorja, saj inovacije na vseh področjih vse bolj spodbujajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli. Kulturni in ustvarjalni sektor z jasnimi vrednostnimi verigami (na primer glasba, oblikovanje, moda, avdiovizualne vsebine, videoigre, arhitektura) imajo v gospodarskem smislu veliko inovacijsko zmogljivost, saj lahko spodbujajo inovacije v drugih gospodarskih sektorjih.	Prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovacijam vse bolj spodbujajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli. Zlasti sektorji z jasnimi vrednostnimi verigami (na primer glasba, oblikovanje, moda, avdiovizualne vsebine, videoigre, arhitektura) imajo v gospodarskem smislu veliko inovacijsko zmogljivost, saj lahko spodbujajo inovacije v drugih gospodarskih sektorjih.

Predlog spremembe  151

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kultura in udejstvovanje v kulturnih dejavnostih neposredno vplivata na dobro počutje državljanov. Kulturni in ustvarjalni sektor krepi družbene vrednote identitete, demokracije in sodelovanja skupnosti. Kultura ima velik potencial za krepitev občutka evropske pripadnosti, kjer je raznolikost prednost. To je temeljnega pomena, da se omogočijo odpornost, družbeni dostop, družbena kohezija in enakost spolov, preprečuje radikalizacija ter obravnavajo politične negotovosti v Evropi in potreba po enotnosti.	Kultura in udejstvovanje v kulturnih dejavnostih neposredno vplivata na dobro počutje državljanov. Kultura ima velik potencial za krepitev občutka evropske pripadnosti, kjer je raznolikost prednost. To je temeljnega pomena za povečanje odpornosti, boljši družbeni dostop in družbeno kohezijo, večjo enakost spolov ter preprečevanje radikalizacije.

Predlog spremembe  152

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovacijam ni omejen na neposredni vpliv kulturnega in ustvarjalnega sektorja, saj inovacije na vseh področjih vse bolj spodbujajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli. Kulturni in ustvarjalni sektor z jasnimi vrednostnimi verigami (na primer glasba, oblikovanje, moda, avdiovizualne vsebine, videoigre, arhitektura) imajo v gospodarskem smislu veliko inovacijsko zmogljivost, saj lahko spodbujajo inovacije v drugih gospodarskih sektorjih.	Prispevek kulture in ustvarjalnosti k inovacijam vse bolj spodbujajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli. Zlasti sektorji z jasnimi vrednostnimi verigami (na primer glasba, oblikovanje, moda, avdiovizualne vsebine, videoigre, arhitektura) imajo v gospodarskem smislu veliko inovacijsko zmogljivost, saj lahko spodbujajo inovacije v drugih gospodarskih sektorjih.

Predlog spremembe  153

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kultura in udejstvovanje v kulturnih dejavnostih neposredno vplivata na dobro počutje državljanov. Kulturni in ustvarjalni sektor krepi družbene vrednote identitete, demokracije in sodelovanja skupnosti. Kultura ima velik potencial za krepitev občutka evropske pripadnosti, kjer je raznolikost prednost. To je temeljnega pomena, da se omogočijo odpornost, družbeni dostop, družbena kohezija in enakost spolov, preprečuje radikalizacija ter obravnavajo politične negotovosti v Evropi in potreba po enotnosti.	Kultura in udejstvovanje v kulturnih dejavnostih neposredno vplivata na dobro počutje državljanov. Kultura ima velik potencial za krepitev občutka evropske pripadnosti, kjer je raznolikost prednost. To je temeljnega pomena za povečanje odpornosti, boljši družbeni dostop in družbeno kohezijo, večjo enakost spolov ter preprečevanje radikalizacije.

Predlog spremembe  154

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor bo spodbudila priložnosti za mreženje, sodelovanje, soustvarjanje in prenos znanja med izobraževanjem, raziskavami in podjetji znotraj kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter z drugimi sektorji družbe in gospodarstva. Delovala bo kot katalizator pobud od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Razvila bo potrebne okvirne pogoje za ustanavljanje in širitev novih podjetij v inovacijskih ekosistemih. Raziskovalcem in študentom na številnih področjih (vključno z umetnostjo, humanistiko, podjetništvom, družbenimi vedami in uporabno znanostjo) ter podjetnikom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in drugih sektorjih bo zagotovila znanje in spretnosti, potrebne za zagotavljanje inovativnih rešitev ter njihovo spreminjanje v nove poslovne priložnosti. Omogočila bo nadaljnje medsebojno oplajanje v drugih gospodarskih in industrijskih sektorjih ter delovala kot pospeševalec inovacij.	SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo bo spodbudila priložnosti za mreženje, sodelovanje, soustvarjanje in prenos znanja med izobraževanjem, raziskavami, podjetji ter javnimi organizacijami in organizacijami terciarnega sektorja, znotraj kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter z drugimi sektorji družbe in gospodarstva. Delovala bo kot katalizator pobud od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Razvila bo potrebne okvirne pogoje za ustanavljanje in širitev novih podjetij v inovacijskih ekosistemih. Raziskovalcem in študentom na številnih področjih (vključno z umetnostjo, humanistiko, podjetništvom, družbenimi vedami in uporabno znanostjo) ter podjetnikom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in drugih sektorjih bo zagotovila znanje in spretnosti, potrebne za zagotavljanje inovativnih rešitev ter njihovo spreminjanje v nove kulturne, družbene in poslovne priložnosti. Omogočila bo nadaljnje medsebojno oplajanje v drugih gospodarskih in industrijskih sektorjih ter delovala kot pospeševalec inovacij.

Predlog spremembe  155

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju bo dopolnjevala več drugih pobud Unije pa tudi pobude na ravni držav članic. Glavne sinergije, ki so predvidene na ravni EU, so predstavljene v nadaljevanju.	SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju in industriji bo dopolnjevala več drugih pobud Unije pa tudi pobude na ravni držav članic. Glavne sinergije, ki so predvidene na ravni EU, so predstavljene v nadaljevanju.

Predlog spremembe  156

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pričakuje se, da bo SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju vzpostavila močne sinergije z zadevnimi pobudami politike v okviru programa Obzorje Evropa, zlasti v okviru stebra II s sklopom [vključujoča in varna družba] in njegovimi področji ukrepanja glede kulturne dediščine in demokracije. Prihodnja SZI bi lahko zagotovila tudi dragocene horizontalne vložke za več dejavnosti, ki bi se izvajale v sklopu [digitalno in industrija], zlasti glede proizvodnih tehnologij, pri katerih je potreba po razvoju novih izdelkov zelo odvisna od kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Poleg tega bi lahko učinkovito dopolnjevala druge dele programa Obzorje Evropa, ukrepanje obstoječe EIT Digital in ukrepe, ki so predvideni v okviru drugih programov EU, kot so InvestEU, program za digitalno Evropo ali skladi kohezijske politike.	Pričakuje se, da bo SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije vzpostavila močne sinergije z zadevnimi pobudami politike v okviru programa Obzorje Evropa, zlasti v okviru stebra II s sklopom [kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba] in njegovimi področji ukrepanja glede kulturne dediščine in demokracije. Prihodnja SZI bi lahko zagotovila tudi dragocene horizontalne vložke za več dejavnosti, ki bi se izvajale v sklopu [digitalno, industrija in vesolje], zlasti glede proizvodnih tehnologij, pri katerih je potreba po razvoju novih izdelkov zelo odvisna od kulturnega in ustvarjalnega sektorja in industrije. Poleg tega bi lahko učinkovito dopolnjevala druge dele programa Obzorje Evropa, ukrepanje obstoječe SZI za digitalne tehnologije EIT Digital in ukrepe, ki so predvideni v okviru drugih programov EU, kot so InvestEU, Erasmus, Ustvarjalna Evropa, program za digitalno Evropo ali skladi kohezijske politike.

Predlog spremembe  157

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Novi program Ustvarjalna Evropa bo zelo pomemben za dejavnosti SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Program vključuje sklope in posebne razpise, v katerih se upoštevajo nekateri že omenjeni izzivi, s katerimi se spoprijema sektor (na primer spretnosti in zaposlovanje ustvarjalcev, poslovni modeli itd.), pri čemer bi bilo treba razviti močne sinergije in dopolnjevanja. V okviru programa Ustvarjalna Evropa in ob upoštevanju omejenega dostopa do financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju bi bilo mogoče sinergije pričakovati z jamstvenim instrumentom za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki je finančni mehanizem za pomoč pri širitvi kulturnih in ustvarjalnih projektov z zagotavljanjem zavarovanja finančnim posrednikom.	Novi program Ustvarjalna Evropa bo zelo pomemben za dejavnosti te SZI. Program vključuje sklope in posebne razpise, v katerih se upoštevajo nekateri že omenjeni izzivi, s katerimi se spoprijema sektor (na primer spretnosti in zaposlovanje ustvarjalcev, poslovni modeli itd.), pri čemer bi bilo treba razviti močne sinergije in dopolnjevanja. V okviru programa Ustvarjalna Evropa in ob upoštevanju omejenega dostopa do financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju bi bilo mogoče sinergije pričakovati z jamstvenim instrumentom za kulturne in ustvarjalne sektorje, ki je finančni mehanizem za pomoč pri širitvi kulturnih in ustvarjalnih projektov z zagotavljanjem zavarovanja finančnim posrednikom.

Predlog spremembe  158

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 1 – točka 9 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
S platformo strategije pametne specializacije (S3) na področju industrijske modernizacije je bilo opredeljenih več strategij raziskav in inovacij, ki se osredotočajo na kulturni in ustvarjalni sektor ter z vključevanjem številnih podjetniških akterjev obravnavajo nove povezave med lokalnimi sredstvi, potencialnimi trgi in družbenimi izzivi. Pomemben vidik strategij S3 je zlasti promocija novih partnerstev med raziskovalnimi organizacijami, podjetji in javnimi organi, kar zahteva vzpostavitev novih sodelovalnih platform.	S platformo strategije pametne specializacije (S3) na področju industrijske modernizacije je bilo opredeljenih več strategij raziskav in inovacij, ki se osredotočajo na kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo ter z vključevanjem številnih podjetniških akterjev obravnavajo nove povezave med lokalnimi sredstvi, potencialnimi trgi in družbenimi izzivi. Pomemben vidik strategij S3 je zlasti promocija novih partnerstev med raziskovalnimi organizacijami, podjetji in javnimi organi, kar zahteva vzpostavitev novih sodelovalnih platform.

Predlog spremembe  159

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor je najprimernejša za obravnavo pomembnih gospodarskih in družbenih izzivov, ki so navedeni zgoraj. Ustvarjalnost je ključno gonilo inovacij, SZI za kulturni in ustvarjalni sektor pa lahko sprosti potencial kulturne ustvarjalnosti in pripomore h krepitvi konkurenčnosti in pametni rasti v Evropi.	SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo je najprimernejša za obravnavo pomembnih gospodarskih in družbenih izzivov, ki so navedeni zgoraj. Ustvarjalnost je ključno gonilo inovacij, SZI za kulturni in ustvarjalni sektor in industrijo pa lahko sprosti potencial umetniške in kulturne ustvarjalnosti ter pomaga povečati konkurenčnost, trajnostnost, blaginjo in pametno rast v Evropi.

Predlog spremembe  160

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – preglednica

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor bo:	črtano
– zmanjšala razdrobljenost inovacijskega okolja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju s spodbujanjem vzpostavljanja inovacijskih ekosistemov, ki bodo povezovali akterje in mreže iz različnih sektorjev in z različnih področij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU;
– usposobila naslednjo generacijo inovatorjev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, pri čemer jih bo opremila s potrebnimi podjetniškimi in tehničnimi spretnostmi za uspeh v hitro spreminjajočem se okolju;
– prispevala k razvoju pravih okvirnih pogojev za preoblikovanje zamisli v nove tehnološke dosežke in socialne inovacije, ki bodo izboljšale kakovost življenja in koristile državljanom EU;
– spodbujala ustanavljanje in razvoj novih podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju z mobilizacijo naložb in dolgoročnih zavez poslovnega sektorja;
– vzpostavljala sinergije z obstoječimi SZI ter drugimi evropskimi partnerstvi, programi in pobudami za spodbujanje inovacij tudi zunaj kulturnega in ustvarjalnega sektorja, v drugih gospodarskih sektorjih;
– z izkoriščanjem ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti Evropejcev krepila položaj EU kot svetovne akterke v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Predlog spremembe  161

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Priloga 1B.a:
	Informativni pregled o skupnosti znanja in inovacij na področju vodnih, morskih in pomorskih sektorjev in ekosistemov („vodna SZI“)
	(1) Celostni pristop
	Celostni pristop h ključnemu gospodarskemu, okoljskemu in družbenemu izzivu prednostnega področja Unije vodnih, morskih in pomorskih sektorjev in ekosistemov zajema široko paleto tradicionalnih in nastajajočih gospodarskih sektorjev, ki so neločljivo povezani z naravnimi ekosistemi, ki so pod pritiskom. Področje bo imelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi podnebno nevtralne, trajnostne in konkurenčne Evrope do leta 2050, saj nove tehnologije in potreba po razogljičenju ne bi smele povzročiti dodanega povečanja uporabe in izkoriščanja morskih in vodnih virov ter propadanja ekosistemov. Morja, oceani in celinske vode imajo osrednjo vlogo v podnebnih procesih, pri človeškem zdravju in dobrem počutju, pri zagotavljanju hrane, kritičnih ekosistemskih storitvah, obnovljivih virih energije in drugih virih ter pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
	Izziv, ki ga predstavlja „vodna SZI“, bo preoblikovanje sladke vode in degradacije morskih ekosistemov v priložnost za konkurenčno in trajnostno krožno modro gospodarstvo. S tem izzivom se bo mogoče spopasti le z večdisciplinskim in celostnim pristopom, ki bo obravnaval povezave med vodo na eni strani in podnebjem, varstvom in obnovo ekosistemov, hrano, zemljo, družbo, energijo in drugim na drugi strani. „Vodna SZI“ bi se lahko uskladila z naslednjimi stebri, ki so popolnoma v skladu s smernicami za prvi strateški načrt za program Obzorje Evropa1a:
	(a) ohranjanje in obnova morske biotske raznovrstnosti in vodnih ekosistemov;
	(b) zadostna razpoložljivost, kakovost in varnost vode;
	(c) trajnostno načrtovanje in upravljanje celinskih voda, obalnih in morskih virov;
	(d) prispevanje k prehranski in hranilni varnosti;
	(e) razvoj modrega gospodarstva.
	(2) Pomembnost in vpliv
	„Vodna SZI“ – s celostnim in enotnim pristopom – bo prispevala k reševanju izzivov iz točke 1, uresničevanju prednostnih nalog Unije in Uniji pomagala pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. OZN bo med letoma 2021 in 2030 pod geslom „znanost, ki jo potrebujemo, za ocean, ki si ga želimo“ organizirala „desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj“1d. „Vodna SZI“ bi morala biti del te svetovne skupnosti OZN. Poleg tega lahko „Vodna SZI“ podpre več ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 6 „čista voda in sanitarna oskrba“, cilj 11 „trajnostna mesta in skupnosti“, cilj 13 „podnebni ukrepi“ in cilj 14 o življenju pod vodo. Poročilo IPCC o oceanih in kriosferi iz leta 20191e vsebuje trdne dokaze o naslednjem poslabšanju stanja, ki zahteva nujne ukrepe: odpornost ekosistemov je treba čim prej povečati z zmanjšanjem vplivov obstoječih in novih stresnih dejavnikov ter prilagoditvijo na večje skrajnosti v nihanju gladine morja in obalne nevarnosti.
	V skladu z najnovejšimi podatki iz leta 2017 so uveljavljeni sektorji modrega gospodarstva v Uniji zaposlovali več kot 4 milijone ljudi, ustvarili 658 milijard EUR prometa in 180 milijard EUR bruto dodane vrednosti1f. V tem niso zajeti nastajajoči sektorji modrega gospodarstva, kot so modra energija, modro biogospodarstvo in biotehnologija, ki imajo pomemben potencial za rast in delovna mesta, zlasti na področju obnovljivih virov energije. Poleg tega obstajajo trdni dokazi, da imajo pomorske raziskave in izobraževanje pozitiven gospodarski vpliv na lokalna obalna gospodarstva. Dejstvo, da skoraj 45 % prebivalstva Unije (214 milijonov ljudi) živi v obalnih regijah, samo po sebi dokazuje pomen in potencialni pomen „vodne SZI“.
	„Vodna SZI“ je v celoti vključena v nove cilje politike Unije, kot je opisano v evropskem zelenem dogovoru. Zato je nujno, da Unija razvije naslednjo generacijo raziskovalcev, inovatorjev in podjetnikov na tem področju. K tem krovnim in ambicioznim ciljem Unije bo pripomoglo edinstveno povezovanje izobraževanja s tehnologijo in inovacijami v modelu trikotnika znanja EIT. Prispevalo bo k zagotavljanju, da bo do leta 2030 potencial oceanov, morij in celinskih voda, njihovih ekosistemov in gospodarstev za spodbujanje zdravega planeta v celoti razumljen, sproščen in izkoriščan, zlasti s krepitvijo človeških zmogljivosti ter povečanjem raziskav in inovacij na področju varstva in obnove ekosistemov. Kot prikazuje ocena učinka za predlog EIT, „vodna SZI“ ni omejena na konkreten gospodarski sektor, temveč je nujna za številne sektorje in celoten okoljski ekosistem, da bi bili trajnostno uspešni1g.
	Prispevala bo tudi k prednostnim nalogam iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru1h iz januarja 2020, zlasti:
	– strategiji „od vil do vilic“;
	– akcijskemu načrtu za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal;
	– pobudam za povečanje in boljše upravljanje zmogljivosti celinskih plovnih poti;
	– strategiji EU za biotsko raznovrstnost.
	(3) Sinergije in dopolnjevanja z obstoječimi pobudami
	„Vodna SZI“ bo vzpostavila najmočnejše možne sinergije z ustreznimi pobudami politik Unije ter v okviru programa Obzorje Evropa, poleg tega pa bo na mednarodni ravni sodelovala z ustreznimi pobudami OZN in ukrepi za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.
	Kar zadeva politične pobude Unije, „vodna SZI“ ne bo usklajena le s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v okvirni direktivi o vodah, okvirni direktivi o morski strategiji in direktivi o pomorskem prostorskem načrtovanju. Prispevala bo tudi k prednostnim nalogam, opredeljenim v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru1i, zlasti strategiji „od vil do vilic“, akcijskemu načrtu za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal, pobudam za povečanje in boljše upravljanje zmogljivosti celinskih plovnih poti ter strategiji Unije za biotsko raznovrstnost.
	S pomočjo nekaterih strategij pametne specializacije (S3) je bilo opredeljenih več strategij raziskav in inovacij, ki se osredotočajo na morski in vodni sektor ter so bile odkrite nove povezave med lokalnimi sredstvi, potencialnimi trgi in družbenimi izzivi z vključevanjem številnih podjetniških akterjev. To bi bilo treba obravnavati kot prednost „vodne SZI“ pri izbiri prijav za kolokacijske centre in vozlišča za inovacije ter zagotoviti največje možno sodelovanje z ustreznimi regionalnimi organi.
	Kar zadeva poddele programa Obzorje Evropa, je treba zagotoviti izrazito dopolnjevanje in preprečiti podvajanje, zlasti s:
	– področjem nalog o zdravih oceanih, morjih, obalnih in celinskih vodah;
	– krovnim partnerstvom za podnebno nevtralno, trajnostno in produktivno modro gospodarstvo;
	– sklopi stebra II;
	– skupnimi načrtovalnimi pobudami, zlasti pobudo za vodo in oceane;
	– raziskovalno infrastrukturo;
	– EIC in EIB za privzem obetavnih inovacij.
	V zadnjih letih je imela EIB pomembno vlogo pri pomoči javnemu in zasebnemu sektorju pri izgradnji trajnostnega modrega gospodarstva. Povečala je posojila za projekte raziskav in inovacij na področju modrega gospodarstva. Bila je na primer eden od prvih posojilodajalcev pri projektih pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju in je pomagala financirati približno 40 % vseh zmogljivosti sektorja vetrne energije v Uniji1j.
	(4) Sklepne ugotovitve
	„Vodna SZI“ je najbolj primerna za spopadanje z glavnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi, opisanimi v tej prilogi. Potrebna je zlasti za izgradnjo človeških zmogljivosti in iskanje inovativnih rešitev za varstvo in obnovo ekosistemov ter njihovo preoblikovanje v ukrepe.
	Vodna SZI bo:
	– spodbudila celostni in multidisciplinarni pristop s sodelovanjem med visokošolskimi institucijami, raziskovalnimi organizacijami, inovativnimi podjetji ter javnimi organizacijami in organizacijami terciarnega sektorja, da bi zagotovili, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, trajnostna in konkurenčna;
	– povezala subjekte in mreže med sektorji in disciplinami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije, zlasti z opredelitvijo ustreznih strategij pametne specializacije za raziskave in inovacije (RIS3) in nadaljnjih regionalnih strategij, ki vključujejo sektorje modrega gospodarstva;
	– usposobila in oblikovala naslednjo generacijo raziskovalcev in inovatorjev v sektorjih modrega gospodarstva, pri čemer jih bo opremila s potrebnimi podjetniškimi in tehničnimi spretnostmi za uspeh v trajnostnem in konkurenčnem okolju. To bo vključevalo skupno priznane in brezplačne izobraževalne module ter dolgoročni načrt za razvoj človeških virov;
	– prispevala k razvoju pravih okvirnih pogojev za preoblikovanje zamisli v nove tehnološke dosežke in socialne inovacije, ki bodo izboljšale kakovost življenja in koristile državljanom Unije;
	– sodelovala z drugimi obstoječimi partnerstvi Unije, misijami programa Obzorje Evropa, skupnimi načrtovalnimi pobudami, EIC in EIB za širjenje inovacij, omogočanje, da bodo drugi sektorji uspevali na trajnosten način, ter povečanje uvajanja inovativnih rešitev na trg in njihove družbene sprejemljivosti;
	– okrepila položaj Unije kot globalne akterke na področju oceanske znanosti in pomorske varnosti, upravljanja celinskih voda ter varstva in obnove ekosistemov.
	__________________
	1a https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/research_and_innovation/strategy_on_research_and_innovation/documents/ec_rtd_orientations-he-strategic-plan_122019.pdf
	1b V: Poročilo o modrem gospodarstvu za leto 2019, str. 28.
	1c V skladu s področjem ukrepanja 4.4, opisanim v smernicah za strateški načrt za program Obzorje Evropa.
	1d https://www.oceandecade.org/
	1e https://www.ipcc.ch/srocc/
	1f V: Poročilo o modrem gospodarstvu za leto 2019, str. 7.
	1g https://ec.europa.eu/education/sites/education/files/document-library-docs/impact-assessment-swd-330-final.pdf
	1h https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1594135615584&uri=CELEX:52019DC0640
	1i https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1594135615584&uri=CELEX:52019DC0640
	1j V: Poročilo o modrem gospodarstvu za leto 2019, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/676bbd4a-7dd9-11e9-9f05-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-98228766

 

 

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ima, odkar je bil leta 2008 ustanovljen, skupaj s svojimi skupnostmi znanja in inovacij (SZI) pomembno vlogo pri bogatitvi inovacijskih ekosistemov, usposabljanju več tisoč raziskovalcev, ustanavljanju podjetij ter izboljševanju sodelovanja in prenosa tehnologije med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem.

EIT ima ključno vlogo pri odpravljanju glavnih ovir za inovacije v Uniji, pri čemer pa še ni dosegel svojega polnega potenciala. Pri tem pregledu bi bilo treba graditi na preteklih dosežkih, hkrati pa določene vidike popraviti in se prilagoditi novim okoliščinam. Zaradi digitalizacije in konkurence iz drugih regij mora Unija dobiti nov zagon, da bo lahko uresničila vse svoje cilje, vključno z evropskim zelenim dogovorom, hkrati pa postala suverena s tehnološkega vidika.

Posebno pozornost velja nameniti tematski osredotočenosti prihodnjih SZI. Prednostne naloge EIT bi morale biti določene na podlagi aktualnih izzivov. Menimo, da je nova SZI za kulturni in ustvarjalni sektor, ki jo predlaga Komisija, zelo obetavna, vendar bi želeli hkrati predlagati, da bi v letu 2025 ustanovili še eno, ki bi bila povezana z vodo.

Načela

Ta osnutek poročila temelji na treh glavnih načelih, podprtih z različnimi ukrepi. Ta načela so ravnovesje, vzdržnost in poenostavitev.

Ravnovesje je ključna in obsežna razsežnost. Sedanja geografska porazdelitev SZI in nepovratnih sredstev je preveč zgoščena, z velikimi razlikami med državami in celo med različnimi regijami v isti državi. Sredstva se morajo sicer tudi v prihodnje dodeljevati predvsem na podlagi merila odličnosti, vendar je področja odličnosti mogoče najti po vsej Evropi, ne le v najbogatejših regijah polovice držav članic. EIT mora biti instrument za krepitev zmogljivosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter gonilo za enakomernejše kroženje možganov v Uniji. Tudi uravnotežena zastopanost spolov mora biti obvezna. V okviru projektov in struktur EIT in SZI je treba ženskam nameniti posebno pozornost, saj njihov potencial ni izkoriščen, je pa ključnega pomena za preobrazbo našega gospodarstva. Kot posledica tega je evropska družba prikrajšana za talent, raznolikost na delovnem mestu je pomanjkljiva in ženske so na vodstvenih položajih manj zastopane. Hkrati pa lahko to ogrozi doseganje znanstvene odličnosti, kot tudi ustvarjanje inovativnega podjetništva in ustanavljanje inovativnih podjetij. Ne nazadnje pa je treba najti tudi boljše ravnovesje med tremi stebri trikotnika znanja – izobraževanjem, inovacijami in raziskavami. SZI delujejo vzdolž celotne vrednostne verige in imajo pri tem poseben cilj: spodbujati podjetništvo na različnih strokovnih področjih. A ta naloga nikoli ne bo v celoti izpolnjena, če med izobraževanjem, inovacijami in raziskavami ne bo prišlo do resničnega povezovanja. Če naj EIT odigra svojo vlogo, je treba doseči, da bo zlasti izobraževanje višje vrednoteno, in sicer tako da se v visokošolskih institucijah uvedejo institucionalne spremembe ter ustvarjajo inovativno podjetništvo in nova podjetja in storitve.

Vzdržnost je večdimenzionalna in zajema finančne, socialne in okoljske vidike. Unija zagotavlja financiranje SZI za obdobje 15 let, po koncu tega obdobja pa morajo biti sposobne pritegniti zunanje naložbe in postati finančno vzdržne. To je za obstoječe SZI še vedno izziv, zato bi lahko bilo koristno, če bi bilo možno ta časovni okvir do določene mere prilagoditi. Odpravljanje geografskih razlik in neenakosti ne le med državami članicami, temveč tudi znotraj njih, z ukrepi, sprejetimi na regionalni in lokalni ravni, prispeva k teritorialni trajnostnosti Unije. Obstoj SZI upravičuje to, da se pri svojih dejavnostih osredotočajo na trenutne prednostne naloge EU, tj. na naše okoljske pomisleke. Zato se predlaga, da se ustanovi nova SZI za vodo.

Bistvo načela poenostavitve je, da se sprejmejo rešitve, ki so najbolj prijazne uporabniku, in sicer z vseh vidikov: upravnega in finančnega, pa tudi kar zadeva strukturo samega EIT in njegovih SZI. Najprej moramo poskrbeti za interese upravičencev do nepovratnih sredstev in zmanjšati njihovo upravno obremenitev. Naš cilj je zmanjšati kompleksnost, spodbujati zagotavljanje rezultatov na splošno in inovativnih rezultatov ter pravila EIT in SZI uskladiti s pravili programa Obzorje Evropa.

Ključni ukrepi

1) Okrepljeno visokošolsko izobraževanje

Da bi podjetniško kulturo vnesli v vse dele družbe, je treba v okviru EIT znotraj trikotnika znanja zagotoviti boljše ravnovesje, zlasti pa je treba povečati zmogljivosti visokošolskih ustanov za ustvarjanje talentov in novih spretnosti. To je mogoče doseči na uravnotežen, trajnosten in enostaven način prek:

i. razširitve rednih dejavnosti SZI na področju visokošolskega izobraževanja. To vključuje prekvalifikacijo in izpopolnjevanje človeških virov v okviru vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja in mentorstva ter sistematično in brezplačno uporabo množičnih odprtih spletnih tečajev za čim večjo razširjanje rezultatov SZI na področju izobraževanja. Sodelovanje z zasebnim sektorjem bo bistvenega pomena za ustrezno izboljšanje našega poslovnega in inovacijskega ekosistema;

ii. nove pobude, ki je predlagana v obliki podpornega ukrepa za spodbujanje inovativne zmogljivosti visokošolskih ustanov in je sestavni del poslovnih načrtov in proračuna SZI. To pobudo za visoko šolstvo bodo prek odprtih in preglednih razpisov za zbiranje predlogov neposredno izvajale sektorske SZI, ni pa ločen podporni ukrep na ravni EIT.

2) Večja odprtost, preglednost in prepoznavnost

EIT in njegove SZI za izbiro novih partnerjev, nove projekte in za ustanovitev novih kolokacijskih centrov sistematično objavljajo odprte in pregledne razpise. Informacije o teh razpisih in njihovih izbirnih merilih morajo biti splošno znane. Predlagamo tudi, da se v okviru nacionalnih kontaktnih točk za program Obzorje Evropa v vsaki državi članici vzpostavi mreža uradnikov za zvezo za ETI.

Ne nazadnje pa vse izvajalske organizacije v okviru stebra Inovativna Evropa programa Obzorje Evropa vse tesneje sodelujejo, da zagotovijo, da bodo sredstva EU za inovacije postala bolj razumljiva. Ob vmesnem pregledu EIT se preuči, ali je na ravni EU možno vzpostaviti posebno enotno kontaktno točko za inovacije.

3) Širša geografska porazdelitev

Geografski obseg dejavnosti EIT in SZI se je širil predvsem s pomočjo regionalne inovacijske sheme (RIS). A njen potencial večinoma ni bil v celoti izkoriščen, zlasti ker ni sinergij med strukturnimi in investicijskimi skladi Unije (skladi ESI) ter njenim okvirnim programom za raziskave in inovacije, pa tudi zato ker za sklade in za program veljajo drugačna pravila. V naslednjem obdobju financiranja se lahko prek sheme RIS in nove mreže nacionalnih uradnikov za zvezo spodbuja, da bosta kroženje možganov in geografska porazdelitev znotraj Unije bolj uravnotežena, in sicer zlasti tako da:

- postane uporaba sheme RIS obvezna;

- se izkoriščajo sinergije s skladi ESI in znotraj EIT ustvarijo sistemi financiranja, ki bodo podobni širitvenim ukrepom okvirnega programa za raziskave in inovacije (povezovanje, tesno medinstitucionalno sodelovanje, pobude kateder evropskega raziskovalnega prostora);

- se spodbuja, da se visoko usposobljene osebe vrnejo v državo izvora, zlasti v tiste države, iz katerih se več oseb odseli, kot se vanje priseli (beg možganov); sinergije z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC), z ukrepi Marie S. Curie, pa tudi nacionalnimi programi, v okviru katerih se ob vrnitvi dodelijo nepovratna sredstva, bi lahko bile pri tem bistvenega pomena;

- se s sredstvi skladov ESI ustanovijo novi kolokacijski centri in/ali vzpostavi nova raziskovalna infrastruktura;

- se zagotovi, da so dejavnosti SZI zapisane v strategijah pametne specializacije. EIT in SZI pri obravnavi enakovrednih predlogov poleg tega dajejo prednost predlogom, ki izpolnjujejo več od naslednjih meril:

- lahko pritegnejo prispevke iz skladov ESI;

- vključujejo večje število regij, ki pri raziskavah in inovacijah dosegajo slabše rezultate;

- so manj zastopani v skupnosti EIT;

- vključujejo večje število MSP;

- v njihovih projektnih skupinah je zagotovljena bolj uravnotežena zastopanost spolov.

Pri tehtanju vseh teh meril pa je treba upoštevati, da najpomembnejše merilo ostaja odličnost.

4) Poenostavljen in revidiran model financiranja

Da bi zmanjšali upravno obremenitev, pravila uskladili s pravili programa Obzorje Evropa in SZI spodbudili, da hitreje postanejo finančno vzdržne, predlagamo, da

i. se za življenjsko dobo SZI namesto štirih uporabljajo tri stopnje sofinanciranja, da bi jih približali praksi v okviru programa Obzorje Evropa;

ii. EIT za SZI v skladu s priporočilom Evropskega računskega sodišča iz leta 2016 dodeli le večletna nepovratna sredstva (dve leti oziroma, če je mogoče, tri leta), trajanje poslovnih načrtov SZI pa mora biti usklajeno s trajanjem nepovratnih sredstev;

iii. se odstopanja od vzorčnega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev programa Obzorje Evrop dovolijo le v ustrezno utemeljenih primerih, določijo pa se z delegiranim aktom;

iv. upravni stroški v skladu s programom Obzorje Evropa niti za EIT niti za SZI ne presežejo 5 %;

v. se razmisli tudi o možnosti, da bi lahko upravni odbor po neodvisni oceni okvirni sporazum o partnerstvu SZI podaljšal za nadaljnja tri leta, da bi se zagotovilo financiranje ključnih dejavnosti, ki sicer komercialno ne bi preživele.

Poleg tega je nujno, da SZI pritegnejo različne vire zasebnega in javnega financiranja, ki pa bi morali biti zunanji vlagatelji (regije, podjetja, fundacije). SZI ne smejo povečati šolnin ali članarin, ki jih pobirajo od partnerjev, zato da bi zagotovile finančno vzdržnost. Prav tako pa prizadevanja za zagotovitev finančne vzdržnosti ne smejo privesti do tega, da bi bila finančna sredstva za nepovratna sredstva zmanjšana ali da bi prešli na finančne instrumente (na primer posojila ali kombinirano financiranje), razen za dejavnosti, ki so bolj blizu trgu. Ti vidiki so zlasti pomembni za manjše subjekte, kot so MSP.

5) Dve novi SZI na dobro opredeljenih prednostnih področjih

Nova SZI, ki se predlaga za kulturni in ustvarjalni sektor, je zelo obetavna, osredotočena pa bi morala biti na ohranjanje in vrednotenje evropske kulturne dediščine in umetnosti. Ta osnutek poročila v celoti podpira predlagani časovni razpored, v skladu s katerim se razpis za to novo SZI objavi v prvem letu naslednjega finančnega obdobja.

Da bi se lahko deležniki temeljito pripravili in se zagotovila uskladitev s procesom strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa, je treba navesti temo druge predlagane SZI. Prepričani smo, da med prednostnimi področji, opredeljenimi v strateškem inovacijskem programu EIT, področje, povezano z vodo, prinaša največjo korist na ravni EU. Je popolnoma v skladu z novimi prednostnimi nalogami EU, opredeljenimi v okviru evropskega zelenega dogovora, pa tudi z mednarodnimi pobudami, kot je pobuda OZN o desetletju oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki se bo izvajala med letoma 2021 in 2030. Zato je bila dodana nova priloga, v kateri se predlaga vzpostavitev SZI za vodni, morski in pomorski sektor in ekosistem (v nadaljnjem besedilu: SZI za vodo).

6) Vidik spola upoštevan pri vseh vidikih

Doktorantke so bistveno manj zastopane na področju IKT (21 %), strojništva, proizvodnje in gradbeništva (29 %). Pri dejavnostih SZI za izobraževanje in usposabljanje mora biti več pozornosti namenjene temu, da je treba ta trend obrniti. Če sta dva projekta enako ocenjena, naj bo izbran tisti, ki zagotavlja bolj uravnoteženo zastopanost spolov. EIT ima posebno vlogo nadzora dejavnosti, ki se izvajajo v ta namen.

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,  OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVKA MNENJA PREJELA PRISPEVEK

Odkar sem bila imenovana za poročevalko za strateški inovacijski program EIT, sem imela priložnost svoja stališča primerjati s stališči vrste javnih in zasebnih deležnikov, ki so želeli razpravljati o predlogu Komisije in svojih zamislih o tem, kako ga izboljšati glede na različne potrebe.

 

V spodnji preglednici so povzeti vsi sestanki in telefonski pogovori, ki so v zadnjih mesecih potekali z zasebnimi podjetji, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri dejavnostih EIT in SZI.

 

Organizacija	Datum in ura	Obravnavane teme
Upravni odbor EIT	21. 10. 2019 – 18.30	Delovanje EIT, odnos med upravnim odborom in SZI, pomen pripomb Računskega sodišča, dosedanji rezultati EIT.
SZI za surovine in zdravje	24. 10. 2019 – 08.30–09.30	Dejavnosti SZI, delovanje in do sedaj doseženi rezultati, izboljšave predloga Komisije, proračun, krivulja financiranja, odprtost in geografska uravnoteženost, finančna vzdržnost, izobraževanje, nove SZI.
Hewlett Packard (HP)	6. 11. 2019 – 11.30–12	Sodelovanje HP pri dejavnostih SZI za digitalno
SZI za inovativne energije	23. 10. 2019	Dejavnosti SZI, delovanje in do sedaj doseženi rezultati, izboljšave predloga Komisije, proračun, krivulja financiranja, odprtost in geografska uravnoteženost, finančna vzdržnost, izobraževanje, nove SZI.
SZI za hrano	21. 1. 2020	Dejavnosti SZI, delovanje in do sedaj doseženi rezultati, izboljšave predloga Komisije, proračun, krivulja financiranja, odprtost in geografska uravnoteženost, finančna vzdržnost, dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, nove SZI.
Platforma z odprtim dostopom Frontiers	6. 2. 2020	Odprta znanost, odprt dostop in interakcija med uredniškimi platformami ter razširjanje rezultatov EIT in SZI.

 

Poleg dvostranskih sestankov je poročevalka soorganizirala in sodelovala pri nekaterih javnih dejavnostih, na katerih je bilo mogoče pridobiti dodatna stališča in zadevnim akterjem postaviti vprašanja. Te dejavnosti so bile:

- uradna misija od 28. do 30. oktobra 2019 v organizaciji odbora ITRE v Budimpešto in na Dunaj, kjer so obiskali sedež EIT in nekatere kolokacijske centre – poročilo o misiji z več podrobnostmi in povzetkom razprav je na voljo na zahtevo;

- javni dogodek ob zajtrku, ki je bil organiziran skupaj z mrežo Knowledge 4 Innovation Network in je potekal 13. novembra 2019 v Evropskem parlamentu na temo Evropskega sveta za inovacije, udeležili pa so se ga predstavniki nekaterih SZI ter številni drugi deležniki. Med drugim so razpravljali tudi o odnosih med Evropskim svetom za inovacije in EIT;

- javna konferenca, ki je potekala 4. februarja 2020 v Evropskem parlamentu in je bila organizirana skupaj z mrežo Knowledge 4 Innovation Network, na njej pa so sodelovali direktor EIT, predstavniki nekaterih SZI, poročevalci v senci iz EP in drugi deležniki.

 

Poročevalka je prispevke (v obliki elektronskih sporočil in dokumentov o stališču) prejela tudi od naslednjih subjektov: SZI za podnebje, združenja The Guild, misije Norveške pri EU, mreže YERUN; konzorcija ECIU; Odprte univerze v Kataloniji, skupine Coimbra, podjetja Business Bridge Europe in mreže ELIA.

 

 

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (9.6.2020)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021–2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije

(COM(2019)0330 – C9-0043/2019 – 2019/0152(COD))

Pripravljavec mnenja: Vlad-Marius Botoş

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja poziva, naj se v zakonodaji, ki ureja Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (inštitut EIT) v novem strateškem inovacijskem programu za obdobje 2021–2027, opredeli visok standard inovacij.

 

Podjetniško in poslovno izobraževanje je sicer ključnega pomena, vendar je inštitut EIT tudi tehnološki inštitut. Znanstveni in tehnični izumi so tudi najboljša osnova za uspešne in trajne inovacije. Zato bi moralo biti tehnično izobraževanje glavna naloga vseh skupnosti znanja in inovacij ter visokošolskih zavodov, ki sodelujejo z inštitutom.

1. Strateški inovacijski program določa strategijo, cilje in prednostne naloge inštituta EIT za obdobje 2021–2027 ter opredeljuje njegove ključne ukrepe, ciljne rezultate in sredstva, ki so za to obdobje potrebna.

2. Zagotavlja usklajenost inštituta EIT s programom Obzorje Evropa.

3. Omogoča vzporedno delovanje in dopolnjevanje drugih ustreznih programov, prednostnih nalog in zavez Unije.

4. Prav tako uvaja regionalno inovacijsko shemo, ki prispeva k večji geografski uravnoteženosti.

 

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije in vlogo inštituta EIT pri spodbujanju konkurenčnosti EU, s tem ko podpira inovacijski ekosistem, kolikor inštitut uspešno prispeva k rasti „trikotnika znanja“.

 

Inštitut EIT je ena glavnih gonilnih sil za ciljno usmerjene inovacije, s katerimi bo mogoče obvladati izzive za družbo na področjih, kot so: trajnostne inovacije; inovacije ter poslovna znanja in spretnosti za vseživljenjsko učenje; visoki standardi tehničnega in podjetniškega visokošolskega izobraževanja; nove tržno usmerjene rešitve za reševanje globalnih izzivov; sinergije in dodana vrednost programa Obzorje Evropa.

 

Pripravljavka mnenja nekaj več uspeha opaža zlasti pri:

– SZI InnoEnergy – shranjevanje energije – superkondenzatorji iz „upognjenega grafena“ za avtomobilske in letalske sektorje, ki se napolnijo v manj kot dveh sekundah, njihova življenjska doba pa presega milijonkratno uporabo,

 

– SZI ClimateChange – uporaba energije – naprava za samodejni nadzor klime – sedaj glavni konkurent storitve Google Nest v Evropi,

 

– SZI Health – mobilne naprave, ki omogočajo napovedovanje dolgoročnih zdravstvenih težav, kot sta Alzheimerjeva bolezen in atrijska fibrilacija.

Pripravljavka mnenja priznava uspeh obstoječih skupnosti znanja in inovacij ter poziva inštitut EIT, naj še naprej spodbuja njihovo rast in vpliv ter spremlja njihov prehod k finančni vzdržnosti, ko se bodo okvirni sporazumi o partnerstvu končali.

 

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlagano uvedbo nove skupnosti znanja in inovacij na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij v letu 2021, da bi sprostili potencial ustvarjalnosti, ki temelji na kulturi, zlasti na področju digitalnega in tehnološkega razvoja, ter da bi pomagali krepiti evropsko konkurenčnost in pametno rast.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Splošni cilji
	Splošni cilji inštituta EIT so:
	(a)  po vsej Uniji okrepiti trajnostne inovacijske ekosisteme, ki temeljijo na izzivih in pomagajo pri reševanju globalnih izzivov;
	(b)  spodbujati podjetniška in inovacijska znanja in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, tudi s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih ustanov po vsej Uniji, in podpirati njihovo podjetniško preobrazbo ter
	(c)  prenesti nove rešitve za globalne in družbene izzive na trg.
	Inštitut EIT razvija sinergije z drugimi programi Unije in prinaša dodano vrednost v okviru programa Obzorje Evropa. Izvajanje poteka ob podpori SZI in z dejavnostmi, ki jih usklajuje EIT.

Predlog spremembe  2

 

Predlog sklepa

Člen 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1b
	Posebni cilji
	Posebni cilji Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo so:
	(a)  povečati vpliv SZI in povezovanje v okviru trikotnika znanja;
	(b)  povečati inovacijsko zmogljivost visokošolskega izobraževanja s spodbujanjem visokošolskih ustanov;
	(c)  povečati regionalni domet inštituta EIT, da bi se obravnavale razlike v inovacijski zmogljivosti po Uniji.

Predlog spremembe  3

 

Predlog sklepa

Člen 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1c
	Uvedba novih skupnosti znanja in inovacij na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja
	1.  V obdobju od 2021 do 2027 se uvede nova skupnost znanja in inovacij na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, da bi sprostili kulturni ustvarjalni potencial ter pomagali krepiti evropsko konkurenčnost in pametno rast, hkrati pa obravnavali družbene izzive.
	2.  Skupnost znanja in inovacij za kulturni in ustvarjalni sektor:
	(a)  spodbuja tehnične inovacije z medsektorskim in interdisciplinarnim povezovanjem podjetij in raziskav na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije,
	(b)  usposobi naslednjo generacijo inovatorjev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, tako da jim preda vsa podjetniška in tehnična znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo, da bi uspeli v okolju, ki se hitro spreminja,
	(c)  prispeva k oblikovanju pravilnih okvirnih pogojev za prenos zamisli v nove tehnološke dosežke in socialne inovacije za boljšo kakovost življenja in v korist državljanom Unije,
	(d)  ustvari okolje, v katerem se oblikuje okvir za potrjevanje umetniških, kulturnih in ustvarjalnih znanj in spretnosti ter študijev, hkrati pa za priznavanje tako pridobljenih nazivov ter drugih znanj in spretnosti med državami članicami, pri čemer se spodbujajo mobilnost, razpoznavnost in dostop do priložnosti, ne da bi se diskriminirali evropski državljani, ki uresničujejo svojo pravico do svobodnega gibanja;
	(e)  spodbuja ustanavljanje in nastajanje novih podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju z mobilizacijo naložb, potrebnih sredstev in dolgoročnih zavez poslovnega sektorja, ki jih dopolnjujejo druga orodja;
	(f)  vzpostavlja sinergije z obstoječimi skupnostmi znanja in inovacij ter drugimi evropskimi partnerstvi, programi in pobudami za spodbujanje inovacij tudi zunaj kulturnega in ustvarjalnega sektorja, v drugih gospodarskih sektorjih ter
	(g)  krepi položaj, ki ga ima Unija kot svetovna akterka v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, tako da spodbuja ustvarjalnost in kulturno raznolikost državljanov Unije ter podpira razpoznavnost in širjenje evropske kulture in inovacij po svetu.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je bil ustanovljen leta 2008, da bi s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic in Evropske unije prispeval k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti. V okviru inštituta so se prvič povezali izobraževanje, podjetja in raziskave (trikotnik znanja), močen poudarek pa je tudi na podjetniškem talentu ter inovacijskih spretnostih. Z vmesno oceno inštituta EIT leta 2018 je bilo potrjeno, da splošna utemeljitev inštituta EIT še vedno velja in da je model povezovanja v okviru trikotnika znanja, ki temelji na inovacijah, še vedno ustrezen.	Inštitut EIT je bil ustanovljen leta 2008, da bi s krepitvijo inovacijske zmogljivosti držav članic in Evropske unije prispeval k trajnostni gospodarski rasti in konkurenčnosti. V okviru inštituta so se prvič povezali izobraževanje, podjetja in raziskave (trikotnik znanja), močen poudarek pa je tudi na podjetniškem talentu ter inovacijskih spretnostih. Z vmesno oceno inštituta EIT leta 2018 je bilo potrjeno, da splošna utemeljitev inštituta EIT še vedno velja in da je model povezovanja v okviru trikotnika znanja, ki temelji na inovacijah, še vedno ustrezen. Njegova dodana vrednost je v tem, da je edinstven inovacijski model, ki bi ga moral strateški inovacijski program ohranjati in spodbujati.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V desetletju po ustanovitvi inštituta EIT se je hitrost inovacij dramatično povečala. Inovacije preoblikujejo gospodarske panoge, povzročajo motnje v obstoječem poslovanju in ustvarjajo povsem nove priložnosti. Ob spreminjajoči se svetovni gospodarski ureditvi in vse večji mednarodni konkurenci je EU vse bolj odvisna od svojih talentov in zmogljivosti za inovacije. Sooblikovanje, sodelovanje in soustvarjanje različnih panog ter med izobraževanjem, podjetji in raziskavami še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, da bi prispevali k spoprijemanju s svetovnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in netrajnostno rabo naravnih virov, digitalno preobrazbo, demografskimi premiki ali prihodnostjo zdravstvenega varstva in hrane.	V desetletju po ustanovitvi inštituta EIT se je hitrost inovacij dramatično povečala. Inovacije preoblikujejo gospodarske panoge, povzročajo motnje v obstoječem poslovanju in ustvarjajo povsem nove priložnosti. Ob spreminjajoči se svetovni gospodarski ureditvi in vse večji mednarodni konkurenci je EU vse bolj odvisna od svojih talentov in zmogljivosti za inovacije. Sooblikovanje, sodelovanje in soustvarjanje različnih panog ter med izobraževanjem, raziskavami, podjetji, javnimi organizacijami, organizacijami tretjih sektorjev in civilno družbo še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, da bi prispevali k spoprijemanju s svetovnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in netrajnostno rabo naravnih virov, digitalno preobrazbo, kulturnimi in demografskimi premiki ali prihodnostjo zdravstvenega varstva in hrane.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Evropska komisija je s [predlogom programa Obzorje Evropa] za nov okvirni program za raziskave in inovacije v obdobju 2021–2027 dala trdno zavezo nadalje izboljšati inovacijski potencial Evrope, da se bo lahko odzivala na izzive prihodnosti. Posebna vloga inštituta EIT pri spodbujanju inovacij z združevanjem podjetij, izobraževanja, raziskav, javnih organov in civilne družbe se krepi z njegovo umestitvijo v [steber Inovativna Evropa] [predloga programa Obzorje Evropa]. V [predlogu programa Obzorje Evropa] so upoštevane naraščajoče ambicije EU na področju inovacij ter potreba po njihovem uresničevanju.	Evropska komisija je s programom Obzorje Evropa dala trdno zavezo nadalje izboljšati inovacijski potencial Evrope, da se bo lahko odzivala na izzive prihodnosti. Posebna vloga inštituta EIT pri spodbujanju inovacij z združevanjem podjetij, izobraževanja, raziskav, javnih organov in civilne družbe se krepi z njegovo umestitvijo v [steber Inovativna Evropa] programa Obzorje Evropa. V programu Obzorje Evropa so upoštevane naraščajoče znanstvene in tehnične ambicije EU. Inštitut EIT bi moral zagotavljati potrebno odličnost v podjetniškem izobraževanju in pri tehničnih inovacijah.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka SZI je organizirana tako, da se njene dejavnosti izvajajo v približno petih do desetih kolokacijskih centrih22, ki naj bi delovali kot geografska vozlišča za praktično povezovanje v okviru trikotnika znanja. Organizirani in strukturirani so v skladu z zadevnim nacionalnim in regionalnim okvirom inovacij ter temeljijo na vseevropski mreži obstoječih laboratorijev, pisarn ali kampusov ključnih partnerjev SZI.	Vsaka SZI je organizirana tako, da se njene dejavnosti izvajajo v kolokacijskih centrih, ki naj bi delovali kot geografska vozlišča za praktično povezovanje v okviru trikotnika znanja. Organizirani in strukturirani so v skladu z zadevnim nacionalnim in regionalnim okvirom inovacij ter temeljijo na vseevropski mreži obstoječih laboratorijev, pisarn ali kampusov ključnih partnerjev SZI.
__________________	__________________
22 „Kolokacijski center“ pomeni geografsko območje, na katerem imajo sedež glavni partnerji trikotnika znanja SZI, ki lahko sodelujejo na enostaven način, predstavlja pa tudi kontaktno točko za dejavnost SZI na tem območju.	22 „Kolokacijski center“ pomeni geografsko območje, na katerem imajo sedež glavni partnerji trikotnika znanja SZI, ki lahko sodelujejo na enostaven način, predstavlja pa tudi kontaktno točko za dejavnost SZI na tem območju.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— dejavnosti izobraževanja in usposabljanja z močnimi podjetniškimi komponentami za usposabljanje naslednje generacije talentov, vključno z zasnovo in izvajanjem programov, ki jim je bil podeljen znak EIT23, zlasti na magistrski in doktorski ravni;	— dejavnosti izobraževanja in usposabljanja z močnimi podjetniškimi komponentami za usposabljanje naslednje generacije talentov, vključno z zasnovo in izvajanjem programov, ki jim je bil podeljen znak EIT23, zlasti na magistrski in doktorski ravni na vseh področjih znanosti, tehnologije, inženirstva/okolja, umetnosti in proizvodnje;
__________________	__________________
23 Znak EIT je pečat kakovosti, ki ga inštitut EIT podeljuje izobraževalnim programom SZI, ki izpolnjujejo posebna merila kakovosti, ki so med drugim povezana s podjetniškim izobraževanjem in inovativnimi učnimi načrti po načelu učenja skozi prakso.	23 Znak EIT je pečat kakovosti, ki ga inštitut EIT podeljuje izobraževalnim programom SZI, ki izpolnjujejo posebna merila kakovosti, ki so med drugim povezana s podjetniškim izobraževanjem in inovativnimi učnimi načrti po načelu učenja skozi prakso.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— dejavnosti, ki podpirajo inovacije, za razvoj inovativnih izdelkov, postopkov in storitev, ki obravnavajo posamezne poslovne priložnosti;	— inovacije in podjetniške dejavnosti, ki pomagajo pri razvoju inovativnih izdelkov, postopke in storitve, s katerimi se obravnavajo posamezne poslovne priložnosti in ohranja družbena dodana vrednost;

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.2 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pristop inštituta EIT prispeva k uresničitvi postopnih in prelomnih inovacij, da bi se učinkovito obravnavalo nedelovanje trga in pomagalo pri preoblikovanju panog. Omogoča oblikovanje dolgoročnih poslovnih strategij za spoprijemanje s svetovnimi izzivi in prispeva k oblikovanju okvirnih pogojev, ki so ključnega pomena za rast dobro delujočega inovacijskega ekosistema in uspešnost inovacij.	Pristop inštituta EIT prispeva k postopnim in prelomnim inovacijam, da bi se učinkovito obravnavalo nedelovanje trga in pomagalo pri preoblikovanju panog. Omogoča oblikovanje dolgoročnih poslovnih strategij za spoprijemanje s svetovnimi izzivi in prispeva k oblikovanju okvirnih pogojev, ki so ključnega pomena za rast dobro delujočega inovacijskega ekosistema in uspešnost inovacij.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prvič, današnja gospodarstva vse bolj temeljijo na spretnostih in zmožnostih ljudi in organizacij, da zamisli spreminjajo v izdelke in storitve. Dandanes so najpomembnejše inovacijske spretnosti in podjetniška kultura, zlasti na tehnološkem in znanstvenem področju, vse bolj pa tudi na drugih področjih. Zelo pomembno je nadalje spodbujati inovacijsko zmogljivost visokošolskih institucij v Evropi. Inštitut EIT je v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa to tudi doseže.	Prvič, današnje družbe in gospodarstva vse bolj temeljijo na spretnostih in zmožnostih ljudi in organizacij, da zamisli spreminjajo v izdelke, storitve in procese. Dandanes so najpomembnejše inovacijske spretnosti in podjetniška kultura, zlasti na tehnološkem in znanstvenem področju, vse bolj pa tudi na drugih področjih, kot sta umetnost in humanistika. Zelo pomembno je nadalje spodbujati inovacijsko zmogljivost visokošolskih institucij v Evropi. Inštitut EIT je v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa to tudi doseže.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Priloga I – točka 1 – točka 1.3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Drugič, ključni dejavnik za inovacije je fizična bližina. Pobude, katerih cilj je razvoj inovacijskih mrež in zagotavljanje storitev, ki podpirajo ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja, imajo ključno vlogo pri spodbujanju povezav med podjetji, akademskim svetom, raziskovalnimi organizacijami, vladami in posamezniki. Kljub temu pa se uspešnost na področju raziskav in inovacij v EU zelo razlikuje, kot izhaja iz letnega evropskega sistema inovacijskih kazalnikov. Ključnega pomena je, da so inovacije vključujoče in da izvirajo iz lokalnih območij. Dejavnosti inštituta EIT lahko zaradi svojega lokalnega pristopa veliko prispevajo h krepitvi lokalnih inovacijskih ekosistemov.	Drugič, ključni dejavnik za inovacije je fizična bližina in trajnostnost. Pobude, katerih cilj je razvoj inovacijskih mrež in zagotavljanje storitev, ki podpirajo ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja, imajo ključno vlogo pri spodbujanju povezav med podjetji, akademskim svetom, raziskovalnimi organizacijami, vladami in posamezniki na vseh področjih. Kljub temu pa se uspešnost na področju raziskav in inovacij v EU zelo razlikuje, kot izhaja iz letnega evropskega sistema inovacijskih kazalnikov. Ključnega pomena je, da so inovacije vključujoče in da izvirajo iz lokalnih in regionalnih območij. Dejavnosti inštituta EIT lahko zaradi svojega lokalnega pristopa veliko prispevajo h krepitvi lokalnih in regionalnih inovacijskih ekosistemov ter zagotovijo nove modele za trajnostno gospodarstvo.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo kot sestavni del programa Obzorje Evropa prispeval k uresničevanju njegovih krovnih ciljev in prednostnih nalog. SZI bodo del institucionaliziranih evropskih partnerstev, kar pomeni, da bodo delovale v skladu z načeli in merili življenjskega cikla za zagotovitev skladnejšega in bolj odprtega pristopa na podlagi učinka. Splošni cilji inštituta EIT torej odražajo njegovo splošno vlogo v programu Obzorje Evropa in njegovo mesto v [stebru Inovativna Evropa].	Glavno gonilo inštituta EIT je odličnost. Povečati želi ambicije obstoječih SZI in spodbuja k največji možni kakovosti raziskav in inovacij v inovacijskih skupnostih. Razširjen geografski domet in prispevek k odpravi inovacijskih vrzeli v državah članicah ter pridruženih državah je pomemben del strateške agende EIT za obdobje 2021-2017, s katero se želi razširiti tudi kakovostne možnosti visokošolskega izobraževanja, zlasti na države in regije, kjer so inovacije zmerne in skromne in ki so navedene v regionalni inovacijski shemi. Inštitut EIT bo kot sestavni del programa Obzorje Evropa prispeval h krepitvi zmogljivosti Unije za inovacije in k uresničevanju krovnih ciljev in prednostnih nalog programa. SZI bodo vključene v institucionalizirana evropska partnerstva, kar pomeni, da bodo delovale v skladu z načeli in merili življenjskega cikla, ki so določena v programu Obzorje Evropa, da se zagotovi skladnejši, preglednejši in bolj odprt pristop na podlagi učinka. Splošni cilji EIT torej odražajo njegovo splošno vlogo v programu Obzorje Evropa in njegovo mesto v [stebru Inovativna Evropa].

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošna področja ukrepanja inštituta EIT so opredeljena v [predlogu programa Obzorje Evropa]. Inštitut EIT bo še naprej podpiral skupnosti znanja in inovacij (SZI) za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki pomagajo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi. V ta namen bo spodbujal povezovanje med izobraževanjem, raziskavami in podjetji ter s tem ustvarjal ugodna okolja za inovacije, pa tudi spodbujal in podpiral novo generacijo podjetnikov ter z zagotavljanjem tesnih sinergij in ob dopolnjevanju z Evropskim svetom za inovacije spodbujal ustanavljanje inovativnih družb. Pri tem bo zlasti:	Splošna področja ukrepanja EIT so opredeljena v  programu Obzorje Evropa. EIT  bo še naprej podpiral skupnosti znanja in inovacij za krepitev kakovosti inovacijskih skupnosti Unije, ki pomagajo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi. V ta namen bo spodbujal povezovanje med tehničnim izobraževanjem na visoki ravni, raziskavami in podjetji ter s tem ustvarjal ugodna okolja za inovacije, pa tudi spodbujal in podpiral novo generacijo podjetnikov ter z zagotavljanjem tesnih sinergij in ob dopolnjevanju z Evropskim svetom za inovacije spodbujal ustanavljanje inovativnih družb. Pri tem bo zlasti:

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1) spodbujal visoko raven znanstvenega in tehničnega izobraževanja z uravnoteženo zastopanostjo spolov v vseh državah članicah;

Predlog spremembe  16Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1a) si prizadeval za uravnoteženo zastopanost spolov pri tehničnem in podjetniškem izobraževanju v vseh državah članicah;

 

 

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) krepil ekosisteme trajnostnih inovacij po vsej Evropi;	(1) krepil ekosisteme trajnostnih inovacij po vsej Uniji;

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) spodbujal inovacije in podjetništvo z boljšim izobraževanjem;	(2) spodbujal podjetniška in inovacijska znanja in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja, tudi s povečevanjem zmogljivosti visokošolskih institucij po vsej Uniji, in podpiral njihovo podjetniško preobrazbo, tudi na področju socialnega podjetništva;

Predlog spremembe  19

Predlog sklepa

Priloga I – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Preučene bodo tudi priložnosti za sinergije med delom programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, in dejavnostmi ozaveščanja, ki jih podpira inštitut EIT. Ciljne države dela programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, bodo kot ciljna skupina za dejavnosti ozaveščanja inštituta EIT lahko izkoristile strokovno znanje inštituta EIT in podporo razvoju dejavnosti nižje v verigi (tj. tistih bližje trgu).	Preučene bodo tudi priložnosti za sinergije med delom programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, in dejavnostmi ozaveščanja, ki jih podpira inštitut EIT. Ciljne države dela programa Obzorje Evropa, ki se nanaša na izmenjavo odličnosti, bodo kot ciljna skupina za dejavnosti ozaveščanja inštituta EIT lahko uporabile strokovno znanje inštituta EIT in podporo razvoju dejavnosti nižje v verigi (tj. tistih bližje trgu).

Predlog spremembe  20

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Povezovanje v okviru trikotnika znanja s strani inštituta EIT in SZI na ravni EU, držav članic ter regionalni in lokalni ravni bo še naprej ključna naloga za krepitev inovacijskih ekosistemov in zagotavljanje njihove trajnosti, pa tudi za razvoj novih rešitev za svetovne izzive. Inštitut EIT bo še naprej podpiral portfelj SZI (glej sliko 2) in nadalje krepil svojo uspešno platformo za njihovo ustanavljanje, rast in vodenje. SZI bodo še naprej delovale prek kolokacijskih centrov. Tudi v prihodnje si bodo prizadevale za finančno vzdržnost za zagotovitev dolgoročne finančne neodvisnosti od nepovratnih sredstev inštituta EIT (najpozneje po 15 letih) z izkoriščanjem javnih in zasebnih naložb.	Povezovanje v okviru trikotnika znanja s strani inštituta EIT in SZI na ravni EU, držav članic ter regionalni in lokalni ravni bo še naprej ključna naloga za krepitev inovacijskih ekosistemov in zagotavljanje njihove trajnosti, pa tudi za razvoj novih rešitev za svetovne izzive. Inštitut EIT bo še naprej podpiral portfelj SZI (glej sliko 2) in nadalje krepil svojo uspešno platformo za njihovo ustanavljanje, rast in vodenje. SZI bodo še naprej delovale prek kolokacijskih centrov (CLC). Tudi v prihodnje si bodo prizadevale za finančno vzdržnost za zagotovitev dolgoročne finančne neodvisnosti od nepovratnih sredstev inštituta EIT (najpozneje po 15 letih) z izkoriščanjem javnih in zasebnih naložb.

Predlog spremembe  21

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo še povečal svoj regionalni učinek z večjo odprtostjo do potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani ter z bolje opredeljenimi regionalnimi strategijami SZI, vključno s povezavami z ustreznimi strategijami pametne specializacije.	Inštitut EIT bo, da bi izboljšal geografsko ravnovesje, dodatno povečal svoj regionalni učinek z večjo odprtostjo do potencialnih partnerjev in zainteresiranih strani ter z bolje opredeljenimi regionalnimi strategijami SZI, vključno s povezavami z ustreznimi strategijami pametne specializacije.

Predlog spremembe  22

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Proračun inštituta EIT, ki je namenjen izvajanju dejavnosti EIT RIS, bo znašal vsaj 10 % skupnih finančnih sredstev inštituta EIT za podporo SZI, s čimer se bo povečalo število partnerjev SZI iz ciljnih regij v državah, ki so upravičene do RIS. Podpora regionalnih inovacijskih shem mora spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov na vseh področjih.

Predlog spremembe  23

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Regionalna inovacijska shema EIT, ki jo usmerja inštitut EIT in izvajajo SZI, se je doslej izvajala prostovoljno. Od leta 2021 bo shema sestavni del večletne strategije SZI. Inštitut EIT bo še naprej zagotavljal smernice in podporo SZI pri pripravi večletnih strategij regionalne inovacijske sheme in njihovem izvajanju. Dejavnosti regionalne inovacijske sheme EIT se bodo nadaljevale z boljšo podporo inovacijski zmogljivosti držav in regij, ki pri inovacijah dosegajo slabše rezultate. Proračun inštituta EIT, ki je namenjen izvajanju dejavnosti EIT RIS, bo znašal vsaj 10 % skupnih finančnih sredstev inštituta EIT za podporo SZI, s čimer se bo povečalo število partnerjev SZI iz ciljnih regij. Cilja dejavnosti s podporo regionalne inovacijske sheme bosta:	Inštitut EIT zagotavlja, da se dejavnosti EIT RIS uporabljajo za pritegnitev in boljšo vključitev potencialnih novih partnerjev, ki dodajajo vrednost SZI, s tem ko razširjajo vseevropsko pokritost EIT, in so v celoti vključene v večletne strategije SZI. Regionalna inovacijska shema EIT, ki jo usmerja inštitut EIT in izvajajo SZI, se je doslej izvajala prostovoljno. Od leta 2021 bo shema sestavni del večletne strategije SZI, s čimer bo povečala vseevropski domet EIT. Inštitut EIT bo še naprej zagotavljal smernice in podporo SZI pri pripravi in izvajanju večletnih strategij regionalne inovacijske sheme in njihovem izvajanju. Dejavnosti regionalne inovacijske sheme EIT se bodo nadaljevale z boljšo podporo inovacijski zmogljivosti držav EU-13 ter držav z zmernimi in skromnimi dosežki, ki pri inovacijah dosegajo slabše rezultate. Cilja dejavnosti s podporo regionalne inovacijske sheme bosta:

Predlog spremembe  24

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— izboljšanje inovacijskih zmogljivosti lokalnega ekosistema prek dejavnosti za krepitev zmogljivosti in tesnejših stikov med lokalnimi akterji na področju inovacij (grozdi, mreže, regionalni organi, visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja);	— izboljšanje inovacijskih zmogljivosti lokalnega ekosistema prek dejavnosti za krepitev zmogljivosti in tesnejših stikov med lokalnimi akterji na področju inovacij (MSP, grozdi, mreže, regionalni organi, visokošolske institucije, raziskovalne organizacije, institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja);

Predlog spremembe  25

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	— podpiranje cilja pritegnitve novih partnerjev k SZI z ustanovitvijo novih CLS, da se izboljša geografsko ravnotežje;

Predlog spremembe  26

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— povezovanje lokalnih inovacijskih ekosistemov z vseevropskimi inovacijskimi ekosistemi prek sodelovanja s SZI inštituta EIT in njihovimi kolokacijskimi centri.	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  27

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Poleg tega bo vsaka SZI morala pripraviti in izvajati strategijo, katere cilj bo krepitev odnosov z regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij, inštitut EIT pa bo to izvajanje dejavno spremljal, da se zagotovi močnejše vključevanje SZI v lokalne inovacijske ekosisteme. V večletno strategijo SZI in njihove poslovne načrte bi bilo treba vključiti „lokalni“ pristop k inovacijam ter izhajati iz kolokacijskih centrov SZI (in regionalne inovacijske sheme), s tem pa izkoristiti njihovo vlogo pri omogočanju dostopa do skupnosti SZI in sodelovanja s kolokacijskimi partnerji. SZI bi morale dokazati povezave z lokalnimi strategijami pametne specializacije ter z dejavnostmi ustreznih tematskih platform in medregionalnih pobud, vključno z organi upravljanja skladov ESI. Inštitut EIT bo spremljal tudi, kako kolokacijski centri delujejo in kako se vključujejo v lokalne inovacijske ekosisteme.	Poleg tega bo vsaka SZI morala pripraviti in izvajati strategijo, katere cilj bo krepitev odnosov z regionalnimi in lokalnimi akterji na področju inovacij, zlasti tistih iz držav EU-13, inštitut EIT pa bo to izvajanje dejavno spremljal, da se zagotovi močnejše vključevanje SZI v lokalne inovacijske ekosisteme. V večletno strategijo SZI in njihove poslovne načrte bi bilo treba vključiti „lokalni“ pristop k inovacijam ter izhajati iz kolokacijskih centrov SZI (in regionalne inovacijske sheme), s tem pa izkoristiti njihovo vlogo pri omogočanju dostopa do skupnosti SZI in sodelovanja s kolokacijskimi partnerji. SZI bi morale dokazati povezave z lokalnimi strategijami pametne specializacije ter z dejavnostmi ustreznih tematskih platform in medregionalnih pobud, vključno z organi upravljanja skladov ESI. Inštitut EIT bo spremljal tudi, kako kolokacijski centri in upravičenci do RIS delujejo in kako se vključujejo v lokalne inovacijske ekosisteme.

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.1 – točka 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi predloga upravnega odbora inštituta EIT in njegove analize se za leto 2022 predlaga ustanovitev prve SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, razpis za zbiranje predlogov pa naj bi bil objavljen leta 2021. To prednostno področje se najmočneje dopolnjuje z osmimi SZI, ki jih je inštitut EIT že ustanovil, ter potencialnimi prednostnimi področji drugih evropskih partnerstev, ki bodo ustanovljena v okviru programa Obzorje Evropa. Kulturni in ustvarjalni sektor ima velik potencial rasti in številne lokalne pobude ter je zelo privlačen za državljane. Močno je vključen v svoje lokalne in regionalne ekosisteme. Vendar pa je še vedno zelo razdrobljen, inovatorji in ustanovitelji podjetij pa nimajo potrebnih podjetniških in inovacijskih spretnosti. Ta ozka grla bi najbolje obravnavala SZI na podlagi pristopa s povezovanjem v okviru trikotnika znanja, dolgoročne perspektive in lokalnega pristopa. Informativni pregled, v katerem so povzeti izzivi na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter pričakovani vpliv prihodnje SZI, je del Priloge 1B k temu SIP.	Na podlagi predloga upravnega odbora inštituta EIT in njegove analize se za leto 2022 predlaga ustanovitev prve SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, pregleden in odprt razpis za zbiranje predlogov pa naj bi bil objavljen leta 2021. To prednostno področje se najmočneje dopolnjuje z osmimi SZI, ki jih je inštitut EIT že ustanovil, ter potencialnimi prednostnimi področji drugih evropskih partnerstev, ki bodo ustanovljena v okviru programa Obzorje Evropa. Kulturni in ustvarjalni sektor ima velik potencial rasti in številne lokalne pobude ter je zelo privlačen za državljane. Močno je vključen v svoje lokalne in regionalne skupnosti. To je tudi sektor z velikim potencialom za komercialne tehnične inovacije v skladu z modelom EIT. Vendar pa je še vedno zelo razdrobljen, inovatorji in ustanovitelji podjetij pa nimajo potrebnih podjetniških in inovacijskih spretnosti. Ta ozka grla bi najbolje obravnavala SZI na podlagi pristopa s povezovanjem v okviru trikotnika znanja, dolgoročne perspektive in lokalnega pristopa. Informativni pregled, v katerem so povzeti izzivi na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter pričakovani vpliv prihodnje SZI, je del Priloge 1B k temu SIP.

Predlog spremembe  29

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.2. Podpora inovacijski zmogljivosti visokošolskega izobraževanja	3.2. Podpora inovacijski in podjetniški zmogljivosti visokošolskega izobraževanja

Predlog spremembe  30

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT je z modelom povezovanja v okviru trikotnika znanja pripomogel k premostitvi trdovratne vrzeli med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Predvsem je zaradi svoje posebne osredotočenosti na podjetniško izobraževanje ključno orodje za razvoj človeškega kapitala. Kljub temu pa njegov vpliv ostaja omejen na partnerje SZI.	Inštitut EIT je z modelom povezovanja v okviru trikotnika znanja pripomogel k premostitvi trdovratne vrzeli med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Predvsem je zaradi svoje posebne osredotočenosti na podjetniško izobraževanje ključno orodje za razvoj človeškega kapitala. Kljub temu pa njegov vpliv ostaja omejen in ga je treba poleg partnerjev SZI razširiti še na druge.

Predlog spremembe  31

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Visokošolske ustanove v Evropi morajo podpirati in krepiti kulturno in umetnostno izobraževanje ter hkrati spodbujati čezmejno priznavanje umetniških znanj in spretnosti.

Predlog spremembe  32

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Visokošolske institucije v Evropi morajo biti za širše podpiranje inovacij inovativne in podjetniško naravnane v svojem pristopu k izobraževanju, raziskavam ter sodelovanju s podjetji in širšimi lokalnimi inovacijskimi ekosistemi, vključno s civilno družbo.	Visokošolske institucije v Evropi morajo biti za širše podpiranje inovacij inovativne in podjetniško naravnane v svojem pristopu k izobraževanju, raziskavam ter sodelovanju s podjetji in širšimi lokalnimi inovacijskimi skupnostmi, vključno s civilno družbo in drugimi deležniki, ki posebno pozornost namenjajo enakosti spolov in vključevanju invalidov.

Predlog spremembe  33

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razvoj visokošolskih institucij v bolj inovativne in podjetniško naravnane organizacije zahteva jasno strategijo, metodološki okvir in zavezo virov. Inštitut EIT je zaradi svojih izkušenj v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa podpre razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij.	Inštitut EIT se bo osredotočil predvsem na visokošolske institucije iz držav s povprečnimi ali skromnimi rezultati na področju inovacij ter iz drugih regij, ki so manj uspešne ter želijo okrepiti svoj inovacijski odtis in strategije pametne specializacije. Temu ukrepu bo namenil vsaj 25 % skupnega proračuna za te dejavnosti. Razvoj visokošolskih institucij v bolj inovativne in podjetniško naravnane organizacije zahteva jasno in ambiciozno strategijo, metodološki okvir in zavezo virov. Inštitut EIT je zaradi svojih izkušenj v edinstvenem položaju, da v okviru programa Obzorje Evropa podpre razvoj podjetniške in inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij.

Predlog spremembe  34

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za zagotovitev širšega obveščanja in boljšega razumevanja priložnosti, ki jih ponuja inštitut EIT, bo inštitut preučil možnost za okrepitev smernic in pomoči glede vidikov, povezanih s sodelovanjem v SZI inštituta EIT po vsej Evropi, na podlagi obstoječih informacijskih mrež v Evropi.	Za zagotovitev širšega obveščanja in boljšega razumevanja priložnosti, ki jih ponuja inštitut EIT, bo inštitut okrepil smernice in pomoč novim potencialnim partnerjem glede vidikov, povezanih s sodelovanjem v SZI inštituta EIT, na podlagi obstoječih in po potrebi z vzpostavljanjem novih informacijskih mrež v Evropi.

Predlog spremembe  35

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo vsaj dvakrat letno organiziral redna srečanja skupine predstavnikov držav članic in zadevnih služb Komisije, da se zagotovi ustrezna komunikacija in pretok informacij z državami članicami in na ravni EU, ter jih obveščal o uspešnosti in dosežkih dejavnosti, ki jih financira. Skupina predstavnikov držav članic zagotovi tudi ustrezno podporo za povezovanje dejavnosti s podporo inštituta EIT z nacionalnimi programi in pobudami, vključno z morebitnim nacionalnim sofinanciranjem navedenih dejavnosti.	Inštitut EIT bo organiziral letna srečanja skupine predstavnikov držav članic in Komisije, Evropskega parlamenta in posvetovalnih organov Unije, kot sta Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, da se zagotovi ustrezna komunikacija in pretok informacij z državami članicami in na ravni EU, ter jih obveščal o uspešnosti in dosežkih dejavnosti, ki jih financira. Skupina predstavnikov držav članic zagotovi tudi ustrezno podporo za povezovanje dejavnosti s podporo inštituta EIT z nacionalnimi programi in pobudami, vključno z morebitnim nacionalnim sofinanciranjem navedenih dejavnosti.

Predlog spremembe  36

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 1 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo še naprej usmerjal in zagotavljal strateške smernice skupnosti diplomantov EIT26 (v sodelovanju z njenim odborom), da bi se čim bolj povečala njen podjetniški in družbeni vpliv ter stalna vključenost njenih članov v dejavnosti s podporo inštituta EIT. V obdobju 2021–2027 se bo skupnost še naprej širila in bo vključevala tudi diplomante, ki sodelujejo pri ukrepih v podporo inovacijskim zmogljivostim visokošolskih institucij.	Inštitut EIT bo še naprej usmerjal in zagotavljal strateške smernice skupnosti diplomantov EIT (v sodelovanju z njenim odborom), da bi se čim bolj povečala njen podjetniški in družbeni vpliv ter stalna vključenost njenih članov v dejavnosti s podporo inštituta EIT. Preučil in izmenjeval bo dobro prakso za nadaljnji razvoj skupnosti diplomantov. Diplomanti bi morali sodelovati pri zbiranju sredstev za SZI in, kar je najpomembneje, z mentorstvom novih študentov in raziskovalcev podpirati inovacijske zmogljivosti visokošolskih institucij.
__________________	__________________
26 Skupnost diplomantov EIT združuje podjetnike in pobudnike sprememb, ki so sodelovali v izobraževalnem ali podjetniškem programu v okviru SZI. Ta mreža ima več kot 5 000 članov.	26 Skupnost diplomantov EIT združuje podjetnike in pobudnike sprememb, ki so sodelovali v izobraževalnem ali podjetniškem programu v okviru SZI. Ta mreža ima več kot 5000 članov.

Predlog spremembe  37

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.3 – točka 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do zdaj dobre prakse in izkušnje, pridobljene v okviru SZI, niso bile zadosti kodificirane in učinkovito razširjene. Inštitut EIT bo v svoji podporni vlogi kot partner znanja za oblikovalce politike in celotno inovacijsko skupnost nadalje razvijal svoj položaj kot inovacijski inštitut, ki lahko širše zaznava inovativne prakse, spoznanja in rezultate dejavnosti, ki jih financira inštitut EIT (izobraževanje in usposabljanje, podpora inovacijam, podpora podjetništvu), jih analizira, kodificira, daje na voljo in zagotavlja njihovo uporabo. Ta dejavnost bo temeljila na povezavah in sinergijah z drugimi pobudami v okviru [stebra Inovativna Evropa] [predloga programa Obzorje Evropa].	Do zdaj dobre prakse in izkušnje, pridobljene v okviru SZI, niso bile zadosti kodificirane in učinkovito razširjene. Inštitut EIT bo v svoji podporni vlogi kot partner znanja za oblikovalce politike in celotno inovacijsko skupnost nadalje razvijal svoj položaj kot inovacijski inštitut in center odličnosti, ki lahko širše zaznava inovativne prakse, spoznanja in rezultate dejavnosti, ki jih financira inštitut EIT (izobraževanje in usposabljanje, podpora inovacijam, podpora podjetništvu), jih analizira, kodificira, daje na voljo in zagotavlja njihovo uporabo. Ta dejavnost bo temeljila na povezavah in sinergijah z drugimi pobudami v okviru [stebra Inovativna Evropa] programa Obzorje Evropa. Da bi ga Unija in Evropski parlament stalno podpirala, bi moral inštitut EIT poslancem redno poročati. Na teh informativnih sestankih bi morali sodelovati raziskovalci in poslovni partnerji, pa tudi voditelji in vodstveni delavci, in bi morali imeti tu možnost za nadzor in izmenjavo idej.

Obrazložitev

Številni poslanci Evropskega parlamenta slabo poznajo inštitut EIT, njegove uspehe in način delovanja. To je treba spremeniti.

Predlog spremembe  38

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V tem oddelku je navedenih več ukrepov, katerih cilj je prilagoditi in izboljšati obstoječe delovanje inštituta EIT in SZI. Njihovo izvajanje na ravni inštituta EIT bo spremljal učinkovit in strateški upravni odbor inštituta EIT, ki bo zagotavljal potrebne spodbude in nadzor, tudi prek postopka dodeljevanja finančnih sredstev, za zagotovitev, da jih SZI izvajajo.	V tem oddelku je navedenih več ukrepov, katerih cilj je prilagoditi in izboljšati obstoječe delovanje inštituta EIT in SZI. Njihovo izvajanje na ravni inštituta EIT bo spremljal učinkovit in strateški upravni odbor inštituta EIT, ki bo zagotavljal potrebne spodbude in nadzor, tudi prek postopka dodeljevanja finančnih sredstev na podlagi uspešnosti, za zagotovitev, da SZI izvajajo spremembe, pri tem pa vedno spoštujejo najvišje standarde.

 

 

Predlog spremembe  39

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo zagotovil operativne smernice SZI o zagotavljanju skladnosti z načeli dobrega upravljanja, načeli in merili, ki so glede evropskih partnerstev določena v uredbi Obzorje Evropa, ter glede usklajevanja s prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, da se dosežeta čim večja uspešnost in vpliv, pri čemer bo tudi spremljal izvajanje teh smernic.	Inštitut EIT bo SZI zagotovil operativne smernice o zagotavljanju skladnosti z načeli dobrega upravljanja iz uredbe o inštitutu EIT, načeli in merili, ki so glede evropskih partnerstev določena v uredbi Obzorje Evropa, ter glede usklajevanja s prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, da se dosežeta čim večja uspešnost in vpliv, pri čemer bo tudi stalno spremljal izvajanje teh smernic. Če je uspešnost SZI premajhna ali če glede na kazalnike uspešnosti ne dosega primernih rezultatov, se sprejmejo primerni korektivni ukrepi.

Predlog spremembe  40

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ukrepi za zagotavljanje stalne odprtosti SZI in preglednosti med izvajanjem se bodo opazno izboljšali z vključitvijo skupnih določb glede novih članov, ki povečujejo vrednost partnerstev. Dejavnosti se bodo izvajale povsem pregledno. SZI bodo ostale dinamična partnerstva, v katera se lahko novi partnerji, vključno z vse večjim deležem MSP, vključijo na podlagi odličnosti in strateške ustreznosti. Postopek priprave poslovnega načrta (vključno z opredelitvijo prednostnih nalog, izborom dejavnosti in dodelitvijo sredstev) bo postal preglednejši in bolj vključujoč, da bi se omejila koncentracija financiranja in zagotovilo, da lahko dejavnosti SZI izkoristijo široko mrežo partnerjev. Nazadnje, SZI bodo povečale delež razpisov, zlasti za inovacijske projekte, ki so odprti za tretje osebe. Z vsemi temi ukrepi se bo povečalo število subjektov, ki sodelujejo pri dejavnostih SZI. Nazadnje, SZI bi morale v rednih poročilih poročati o vključevanju novih partnerjev.	Inštitut EIT zagotovi med izvajanjem preglednost in stalno odprtost SZI za nove člane, zlasti z namenjanjem finančnih sredstev za ustanovitev novih CLC. To se bo doseglo na podlagi jasnih in doslednih meril za pristop novih članov, ki povečujejo vrednost partnerstev. Dejavnosti se bodo izvajale povsem pregledno. SZI bodo ostale dinamična partnerstva, v katera se lahko novi partnerji, vključno z vse večjim deležem MSP, vključijo na podlagi odličnosti in zmožnosti, da prispevajo k inovacijskim ekosistemom na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni Unije. Postopek priprave poslovnega načrta (vključno z opredelitvijo prednostnih nalog, izborom dejavnosti in dodelitvijo sredstev) bo postal preglednejši in bolj vključujoč, da bi se upoštevala geografska neravnovesja, omejila koncentracija financiranja za države EU-15 in zagotovilo, da lahko dejavnosti SZI izkoristijo široko mrežo partnerjev, s čimer bi se spodbujalo sodelovanje iz držav EU-13. SZI bodo povečale delež razpisov, zlasti za inovacijske projekte, ki so odprti za tretje osebe. Vsi ti ukrepi bodo prispevali k povečanju števila subjektov, ki sodelujejo pri dejavnostih SZI. Nazadnje, SZI v rednih poročilih poročajo o vključevanju novih partnerjev.

Predlog spremembe  41

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Medsebojno oplajanje po vsem svetu Prihodnja znanja in spretnosti bodo zahtevali kritično razmišljanje, mentalno prožnost, ustvarjalnost in interdisciplinarno razmišljanje. Inštitut EIT bo prispeval k uspehu Evrope z ambicioznim medsebojnim bogatenjem med posameznimi področji, zlasti s spodbujanjem sodelovanja med raziskovalci in inovatorji različnih skupnosti znanja in inovacij. To bi lahko dosegli z letnimi ali dvoletnimi konferencami skupnosti znanja in inovacij na dveh ali več tematskih področjih (tudi z udeležbo študentov in raziskovalcev – glej točko 3.1 skupnosti znanja in inovacij – podpora obstoječim skupnostim znanja in inovacij).

Predlog spremembe  42

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4b) Udeležba malih, srednjih in zagonskih podjetij
	Ker je 99 odstotkov vseh podjetij v Uniji malih in srednjih podjetjih in ker so v preteklih petih letih ustvarili približno 85 odstotkov novih delovnih mest, mora inštitut EIT zagotavljati, da bodo med poslovnimi partnerji SZI tudi mala in srednja ter zagonska podjetja. Članarine so pomemben vir financiranja vseh SZI, vendar je uravnotežena udeležba malih, srednjih in zagonskih podjetij bistvena za širjenje inovacij in podjetniškega izobraževanja. Udeležba teh podjetij v državah regionalne inovacijske sheme je predvsem bistvena za ustrezno delovanje SZI. V skladu s prvotno izjavo o poslanstvu bo inštitut EIT:
	(1) pripomogel k opredeljevanju družbenih problemov v državah članicah;
	(2) pospeševal lokalno rast ter
	(3) širil priložnosti za strokovno zaposlitev po vsej Uniji.
	Ob upoštevanju tega bi moral inštitut uporabiti stroga načela odprtosti in preglednosti pri izbiri novih poslovnih partnerjev in postopka za pripravo poslovnih načrtov. Mala in srednja podjetja, ki sodelujejo pri razvoju novih izumov in inovacij, bi morala z velikimi podjetji, ki sodelujejo v ustreznem SZI, predhodno skleniti pogodbe o nakupu.

Obrazložitev

Ker je 99 % vseh podjetij v EU malih in srednjih podjetij in ker so ta podjetja v zadnjih petih letih ustvarila približno 85 % novih delovnih mest, mora inštitut EIT zagotavljati, da bodo med poslovnimi partnerji SZI tudi mala in srednja ter zagonska podjetja. Predhodno sklepanje pogodb o nakupu je eden od načinov za vključevanje malih in srednjih podjetij v SZI, ne da bi morala ta podjetja morala plačevati članarine, ki si jih ne morejo privoščiti.

Predlog spremembe  43

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo do konca leta 2023 na podlagi poglobljene neodvisne študije v tesnem sodelovanju s Komisijo opredelil svoje razmerje s SZI, ki bodo v programskem obdobju 2021–2027 nehala prejemati nepovratna sredstva. Na podlagi pozitivnega rezultata končnega pregleda lahko inštitut EIT z vsako SZI sklene memorandum o sodelovanju, katerega namen je nadaljevati sodelovanje s SZI po prenehanju okvirnega sporazuma o partnerstvu. Ta memorandum bi moral med drugim vključevati pravice in obveznost, povezane z:	Inštitut EIT oblikuje splošna načela za odnose s SZI, potem ko bo prenehal okvirni sporazum o partnerstvu v skladu z okvirom Obzorje Evropa za evropska partnerstva. Inštitut EIT bo do konca leta 2023 na podlagi poglobljene neodvisne študije v tesnem sodelovanju s Komisijo opredelil svoje razmerje s SZI, ki bodo v programskem obdobju 2021–2027 nehala prejemati nepovratna sredstva. Na podlagi pozitivnega rezultata končnega pregleda lahko inštitut EIT z vsako SZI sklene memorandum o sodelovanju, katerega namen je nadaljevati sodelovanje s SZI po prenehanju okvirnega sporazuma o partnerstvu. Ta memorandum bi moral med drugim vključevati pravice in obveznost, povezane z:

Predlog spremembe  44

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.4 – točka 6 – odstavek 1 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— uporabo znamke EIT, sodelovanjem pri nagradah EIT in drugih pobudah, ki jih organizira inštitut EIT;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  45

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Program Erasmus in EIT bosta vzpostavila sinergije med svojimi skupnostmi. Cilj sodelovanja bo zagotavljanje dostopa študentov programa Erasmus, ki so vključeni v visokošolske institucije - partnerice skupnosti SZI, do poletnih šol SZI ali drugih ustreznih aktivnosti usposabljanja (na primer o podjetništvu in upravljanju inovacij) ter vzpostavljanja stikov z mrežo diplomantov SZI.	— Program Erasmus in EIT bosta vzpostavila sinergije med svojimi skupnostmi. Cilj sodelovanja bo zagotavljanje dostopa študentov programa Erasmus, ki so vključeni v visokošolske institucije - partnerice skupnosti SZI, do poletnih šol SZI ali drugih ustreznih aktivnosti usposabljanja (na primer o podjetništvu in upravljanju inovacij) ter vzpostavljanja stikov z mrežo diplomantov SZI. Vključeni bi morali biti študenti, ki v okviru programa Erasmus PRO opravljajo vajeništvo in poklicno usposabljanje.

Predlog spremembe  46

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 2 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Kadar koli bo mogoče, se bodo zagotavljale sinergije s pobudo Evropske univerze, kar bi lahko bilo v pomoč pri vključevanju izobraževalnih dejavnosti inštituta EIT za dosego sistemskega učinka.	— S pobudo Evropske univerze bodo zagotovljene sinergije, da bi bile izobraževalne dejavnosti inštituta EIT del splošnega sistema in kot take pozitivno vplivajo na izobraževanje v državah članicah.

Predlog spremembe  47

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 3 – točka 3.5 – odstavek 6 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Novi program Ustvarjalna Evropa bo še zlasti pomemben za dejavnosti prihodnje SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Razvile se bodo močne sinergije in dopolnjevanja s programom na področjih, kot so ustvarjalne spretnosti, delovna mesta in poslovni modeli.	— Novi program Ustvarjalna Evropa bo še zlasti pomemben za dejavnosti prihodnje SZI v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Razvile se bodo močne sinergije in dopolnjevanja s programom na področjih, kot so ustvarjalne spretnosti ter njihovo priznavanje in potrjevanje, pri čemer bo upoštevan predvsem nov tehnološki napredek, pa tudi delovna mesta, čezmejna mobilnost, medsektorski pristopi pri ustvarjalnosti in razvoj poslovnih modelov.

Predlog spremembe  48

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Inštitut EIT bo začel izvajati nove podporne ukrepe, s katerimi bo olajšal vzpostavitev novih kolokacijskih centrov v državah članicah, ki v sedanjih SZI niso zastopane oziroma so še vedno premalo zastopane.

Predlog spremembe  49

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. ambiciozni standardi SZI bi morali omogočiti in podpreti najboljše in najbolj ambiciozne raziskave in inovacije;

Predlog spremembe  50

Predlog sklepa

Priloga I – točka 4 – točka 4.2 – odstavek 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inštitut EIT bo zagotovil, da bodo podatki, ki jih zbere prek svojega sistema notranjega spremljanja, vključno z rezultati iz SZI, v celoti vključeni v celotni sistem upravljanja podatkov v okviru programa Obzorje Evropa. Inštitut EIT bo zagotovil, da bodo podrobne informacije, ki izhajajo iz njegovega postopka spremljanja in ocenjevanja, pravočasno na voljo in dostopne v skupni elektronski podatkovni zbirki o izvajanju programa Obzorje Evropa. Poleg tega bo zagotovil namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, vključno z odobrenimi in dejansko zagotovljenimi finančnimi prispevki.	Da bi izboljšali preglednost in odprtost, bo inštitut EIT zagotovil, da bodo podatki, ki jih zbere prek svojega sistema notranjega spremljanja, vključno z rezultati iz SZI, v celoti dostopni in vključeni v celotni sistem upravljanja podatkov v okviru programa Obzorje Evropa. Zagotovil bo tudi, da bodo podrobne informacije, ki izhajajo iz njegovega postopka spremljanja in ocenjevanja, pravočasno na voljo in dostopne v skupni elektronski podatkovni zbirki o izvajanju programa Obzorje Evropa. Poleg tega bo zagotovil namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, vključno z odobrenimi in dejansko zagotovljenimi finančnimi prispevki.

Predlog spremembe  51

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Producenti, distributerji, radiodifuzne hiše, kinematografi in vse vrste kulturnih organizacij morajo biti inovativni, da privabijo nove generacije občinstva.	— Umetniki, ustvarjalci, producenti, distributerji, radiodifuzne hiše, kinematografi in vse vrste kulturnih organizacij morajo biti inovativni, da bi spodbujali aktivno udeležbo v ustvarjalnih sektorjih, podpirali vključevanje in razvoj občinstva vseh starosti, zlasti mladih, po Evropi in zunaj nje, razvili nove procese, storitve, kulturno vsebino in nove oblike ustvarjalnih praks, ki prinašajo družbeno vrednost.

Predlog spremembe  52

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 2 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Pomanjkanje podjetništva in prečnih spretnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju28 zadeva tako nastajajoče podsektorje kot tudi zelo zrele podsektorje, ki doživljajo temeljito digitalno preobrazbo. Te spretnosti so potrebne za inovacije in so ključnega pomena glede na spremembe na trgu dela, s katerimi se spoprijema sektor.	— Pomanjkanje podjetništva in prečnih spretnosti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zadeva tako nastajajoče podsektorje kot tudi zrele podsektorje, ki doživljajo temeljito digitalno preobrazbo. Te spretnosti so potrebne za inovacije in so ključnega pomena glede na spremembe na trgu dela, s katerimi se spoprijema sektor.
__________________	__________________
28 Kulturni in ustvarjalni študijski programi na evropskih univerzah se večinoma osredotočajo na „ustvarjalni del“, njihovi diplomanti pa niso vedno pripravljeni na vstop na sodobni trg dela, saj jim primanjkuje medsektorskih spretnosti (na področju podjetništva, digitalizacije in finančnega poslovodenja). Evropa glede visokošolskih institucij zaostaja za ZDA na področju študija komunikacij in medijev (univerze iz EU pa so uspešnejše v bolj tradicionalnih panogah, kot so umetnost in oblikovanje ali uprizoritvene umetnosti).

Predlog spremembe  53

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 3 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— sodelovanje med raziskovalci ter med raziskavami in industrijo je omejeno, usklajevanje med prizadevanji na področju raziskav in razvoja pa ni zadostno, prav tako ni zadostna izmenjava metod, rezultatov in dobrih praks. Poleg tega večina raziskav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ni prevedena, posledica česar je ponavljanje, saj raziskovalci pogosto ne vedo za podobne projekte;	— sodelovanje med raziskovalci ter med raziskavami in industrijo ter javnimi organizacijami in organizacijami tretjih sektorjev je omejeno, usklajevanje med prizadevanji na področju raziskav in razvoja pa ni zadostno, prav tako ni zadostna izmenjava metod, rezultatov in dobrih praks. Večina raziskav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ni prevedena v večino uradnih jezikov Unije, posledica česar je ponavljanje, saj raziskovalci pogosto ne vedo za podobne projekte;

Predlog spremembe  54

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 3 – alinea 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— precejšen delež regionalnih prednostnih nalog na področju pametne specializacije v Evropi se nanaša na kulturo z različnih vidikov (na primer kulturna dediščina, ustvarjalni sektor itd.). Glede na pomembno vlogo kulture in ustvarjalnosti za gospodarski in socialni razvoj mest in regij ter njuno zmožnost za nadaljnjo obravnavo vprašanj razlik v Evropi ima SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja velik potencial.	— precejšen delež regionalnih prednostnih nalog na področju pametne specializacije v Evropi se nanaša na kulturo z različnih vidikov (na primer kulturna dediščina, videoigre, medijska produkcija, oblikovanje, arhitektura itd.). Glede na pomembno vlogo kulture in ustvarjalnosti za gospodarski in socialni razvoj mest in regij ter njuno zmožnost za nadaljnjo obravnavo vprašanj razlik v Evropi ima SZI na področju kulturnega in ustvarjalnega sektorja velik potencial.

 

Predlog spremembe  55

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izzivi na področju evropskega zaposlovanja, ekonomske odpornosti in pametne rasti vključujejo gospodarska vprašanja, kot sta brezposelnost (zlasti mladih) in svetovna konkurenca.	Kulturni in ustvarjalni sektor lahko spodbuja inovacije v drugih gospodarskih sektorjih. Trenutni izzivi na področju evropske ekonomske odpornosti in pametne rasti vključujejo pomanjkanje inovacij ter (zlasti digitalnih) znanj in spretnosti, brezposelnost (zlasti mladih), prenizko zaposlenost ter vse večjo svetovno konkurenco.

Predlog spremembe  56

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 4 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
— Evropska industrija se spoprijema z digitalizacijo in globalizacijo ter njunim močnim vplivom na to, kako umetniki ustvarjajo in distribuirajo svoja dela ter se povezujejo z občinstvom. Na tradicionalne vrednostne verige so vplivali propad trgov DVD, nova pričakovanja potrošnikov in stalna moč ameriških studiev, pa tudi vzpon svetovnih digitalnih velikanov, kot so Amazon, iTunes, Google in Netflix.	— Evropski kulturni in ustvarjalni sektor se spoprijema z digitalizacijo in globalizacijo ter njunim močnim vplivom na to, kako umetniki ustvarjajo in distribuirajo svoja dela ter se povezujejo z občinstvom. Na tradicionalne vrednostne verige so vplivali propad tradicionalnih formatov, nova pričakovanja potrošnikov in vse večja tržna koncentracija majhnih neevropskih podjetij, pa tudi vzpon svetovnih digitalnih velikanov, kot so Amazon, iTunes, Google in Netflix.

Predlog spremembe  57

 

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Nazadnje, da bi Evropa postala svetovna akterka, je treba izboljšati razširjanje kulturnih vsebin, ustvarjenih v Evropi. Evropa mora ostati konkurenčna v svetovni digitalni tekmi ustvarjanja novih tehnologij (na primer umetne inteligence, interneta stvari, veriženja blokov), pri čemer je kulturni in ustvarjalni sektor pomemben ustvarjalec vsebine, izdelkov in storitev na svetovni ravni. Poleg tega lahko na svetovni ravni kulturni in ustvarjalni sektor (na primer oblikovanje, arhitektura itd.) dejavno prispeva k trajnostnemu razvoju in spodbuja zelene inovacije, kulturne vsebine (literatura, film in umetnost) pa lahko ozaveščajo o okoljskih težavah in vplivajo na javno mnenje.	Nazadnje, da bi Evropa postala svetovna akterka, je treba izboljšati razširjanje kulturnih vsebin, ustvarjenih v Evropi. Evropa mora ostati konkurenčna v svetovni digitalni tekmi ustvarjanja in razvoja novih tehnologij (na primer strojnega učenja in umetne inteligence, interneta stvari, veriženja blokov), pri čemer je kulturni in ustvarjalni sektor pomemben ustvarjalec vsebine, izdelkov in storitev na svetovni ravni. Poleg tega lahko na svetovni ravni kulturni in ustvarjalni sektor (na primer oblikovanje, arhitektura itd.) dejavno prispeva k trajnostnemu razvoju in spodbuja zelene inovacije, kulturne vsebine (literatura, film in umetnost) pa lahko ozaveščajo o okoljskih težavah in vplivajo na javno mnenje.

Predlog spremembe  58

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor bo s svojim celovitim in enotnim pristopom pomagala obravnavati zgoraj opredeljene izzive. S pokrivanjem skoraj vseh področij naših življenj, družbe in gospodarstva bo taka SZI zelo pomembna v smislu gospodarskega in družbenega vpliva ter omogočanja strateških priložnosti za gospodarske, tehnološke in socialne inovacije.	SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor bo stremela k obravnavanju zgoraj opredeljenih izzivov. S pokrivanjem skoraj vseh področij naših življenj, družbe in gospodarstva bo taka SZI zelo pomembna v smislu gospodarskega in družbenega vpliva ter omogočanja strateških priložnosti za gospodarske, tehnološke in socialne inovacije.

Predlog spremembe  59

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Inovacije na podlagi kulture in ustvarjalnosti spodbujajo evropsko konkurenčnost bodisi neposredno z ustanavljanjem novih podjetij in delovnih mest bodisi posredno z ustvarjanjem medsektorskih koristi za širše gospodarstvo, izboljšanjem kakovosti življenja in povečevanjem privlačnosti Evrope. Kulturni in ustvarjalni sektor je vse bolj prepoznan kot nov vir pametne, trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, saj v EU zaposluje že več kot 12 milijonov ljudi, kar predstavlja 7,5 % vseh zaposlenih v EU.	Inovacije na podlagi kulture in ustvarjalnosti obravnavajo družbene izzive in spodbujajo evropsko konkurenčnost bodisi neposredno z ustanavljanjem novih podjetij, organizacij in delovnih mest bodisi posredno z ustvarjanjem medsektorskih koristi za širše gospodarstvo, izboljšanjem kakovosti življenja in povečevanjem privlačnosti Evrope. Kulturni in ustvarjalni sektor je vse bolj prepoznan kot nov vir pametne, trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, saj v EU zaposluje več kot 12 milijonov ljudi, kar predstavlja 7,5 % vseh zaposlenih v EU.

Predlog spremembe  60

Predlog sklepa

Priloga I – točka 6 – točka 9 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor je najprimernejša za obravnavo pomembnih gospodarskih in družbenih izzivov, ki so navedeni zgoraj. Ustvarjalnost je ključno gonilo inovacij, SZI za kulturni in ustvarjalni sektor pa lahko sprosti potencial kulturne ustvarjalnosti in pripomore h krepitvi konkurenčnosti in pametni rasti v Evropi.	SZI inštituta EIT za kulturni in ustvarjalni sektor je najprimernejša za obravnavo pomembnih gospodarskih, socialnih in družbenih izzivov, ki so navedeni zgoraj. Ustvarjalnost je ključno gonilo inovacij, SZI za kulturni in ustvarjalni sektor pa lahko sprosti potencial umetniške in kulturne ustvarjalnosti ter pripomore h krepitvi evropskega socialnega modela, svetovne konkurenčnosti in pametne ter trajnostne rasti.

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021-2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije
Referenčni dokumenti	COM(2019)0330 – C9-0043/2019 – 2019/0152(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 18.7.2019
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	CULT 18.7.2019
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	19.12.2019
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Vlad-Marius Botoş 11.2.2020
Obravnava v odboru	21.1.2020	28.5.2020
Datum sprejetja	2.6.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Isabella Adinolfi, Christine Anderson, Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re, Laurence Farreng, Tomasz Frankowski, Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Irena Joveva, Niyazi Kizilyürek, Predrag Fred Matić, Dace Melbārde, Victor Negrescu, Niklas Nienaß, Peter Pollák, Marcos Ros Sempere, Domènec Ruiz Devesa, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Massimiliano Smeriglio, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Salima Yenbou, Milan Zver
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabel Benjumea Benjumea, Christian Ehler, Łukasz Kohut
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21	+
PPE	Asim Ademov, Isabel Benjumea Benjumea, Christian Ehler, Tomasz Frankowski, Peter Pollák, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver
S&D	Łukasz Kohut, Predrag Fred Matić, Victor Negrescu
RENEW	Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Laurence Farreng, Irena Joveva
VERTS/ALE	Niklas Nienaß, Salima Yenbou
ECR	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Dace Melbārde, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)
NI	Isabella Adinolfi

 

0	-

 

8	0
S&D	Domènec Ruiz Devesa, Marcos Ros Sempere, Massimiliano Smeriglio
ID	Christine Anderson, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re
GUE/NGL	Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Niyazi Kizilyürek

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Strateški inovacijski program Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za obdobje 2021-2027: spodbujanje talentov in zmogljivosti Evrope za inovacije
Referenčni dokumenti	COM(2019)0330 – C9-0043/2019 – 2019/0152(COD)
Datum predložitve EP	11.7.2019
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 18.7.2019
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 18.7.2019	CULT 18.7.2019	JURI 18.7.2019
Odbori, ki niso podali mnenja   Datum sklepa	BUDG 23.7.2019	JURI 3.9.2019
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	CULT 19.12.2019
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Maria da Graça Carvalho 18.9.2019
Obravnava v odboru	4.12.2019	28.4.2020
Datum sprejetja	16.6.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	63 0 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Klaus Buchner, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Robert Roos, Sara Skyttedal, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Damien Carême, Susana Solís Pérez, Viola Von Cramon-Taubadel
Datum predložitve	24.6.2020

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

63	+
EPP	François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, VasileBlaga, Jerzy Buzek, Maria Da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Riho Terras, Henna Virkkunen, Pernille Weiss
S&D	Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho
RENEW	Nicola Beer, NicolaDanti, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen, Susana Solís Pérez
ID	Paolo Borchia, Markus Buchheit, Andrea Caroppo, Thierry Mariani, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Isabella Tovaglieri
Greens	Rasmus Andresen, Klaus Buchner, Damien Carême, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Marie Toussaint, Viola Von Cramon-Taubadel
GUE	Manuel Bompard, Marc Botenga, Marisa Matias
NI	Ignazio Corrao, Clara Ponsatí Obiols

 

0	-

 

6	0
ECR	Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Robert Roos, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani