POROČILO o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

25.6.2020 - (COM(2020)0070 – C9-0079/2020 – 2020/0030(NLE)) - *

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: José Gusmão

Predlogi sprememb

• 001-036 (PDF - 202 KB)
• 001-036 (DOC - 56 KB)
• 037-038 (PDF - 112 KB)
• 037-038 (DOC - 73 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

(COM(2020)0070 – C9-0079/2020 – 2020/0030(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0070),

– ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0079/2020),

– ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0124/2020),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

 

Predlog spremembe  1

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Države članice in Unija si morajo prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, uravnoteženo rast in visoko raven varstva ter izboljšanje kakovosti okolja iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.	(1) Države članice in Unija morajo razviti in izvajati učinkovite ter usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane in usposobljene delovne sile ter trgov dela, ki bodo dinamični, usmerjeni v prihodnost in se bodo odzivali na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, vključenosti, ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije ter visoko raven varstva ter izboljšanje kakovosti okolja. Države članice ob upoštevanju nacionalne prakse in neodvisnosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje kakovostnega zaposlovanja na podlagi enakih možnosti in socialne pravičnosti kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta. Na aktualne razmere zaradi pandemije covida-19, ki bo imela resne in dolgotrajne posledice za trge dela, socialno pravičnost in delovne pogoje v Uniji, se je potrebno odzvati v obsegu, kot še nikoli prej, da bi podprli zaposlovanje, spodbudili gospodarstvo in okrepili industrijsko proizvodnjo. Z odločnimi ukrepi je treba podjetja in delavce zaščititi pred neposredno izgubo zaposlitve in prihodka ter ublažiti ekonomski in socialni šok zaradi krize in preprečiti množično izgubo delovnih mest in globoko recesijo.

Predlog spremembe  2

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije.	(2) Unija bi morala na vrh svojega seznama političnih prednostnih nalog uvrstiti boj proti revščini, socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami, vključevanje invalidov in varstvo pravic otrok ter drugih bistveno prikrajšanih skupin, da bi v celoti izpolnila svoja ustanovna načela socialne kohezije in miru, toliko bolj zdaj v času resne krize, ko se ta načela postavljajo pod vprašaj. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem varstva človekovega zdravja, vključujočih trgov dela in polne zaposlenosti, dostopnih in cenovno sprejemljivih kakovostnih javnih storitev, dostojnih plač, dostojnega življenjskega standarda in socialne zaščite za vse ter visoke stopnje izobraževanja in usposabljanja skozi vse življenje, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Predlog spremembe  3

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. V okviru navedenih instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184 (5), sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja.	(3) Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. V okviru navedenih instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184(5), sestavljajo integrirane smernice. Biti morajo skladne z zelenim dogovorom, evropskim stebrom socialnih pravic (stebrom), spremenjeno Evropsko socialno listino, Pariškim sporazumom in cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter države članice in Unijo usmerjati pri izvajanju politik, pri čemer se mora odražati soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja, ter obenem zaustavil upadanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami.
__________________	__________________
5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).	5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).

Predlog spremembe  4

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (6), Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (7), Priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (8), Priporočilom Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (9), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (10), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (11) in Priporočilom Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (12).	(4) Smernice za politike zaposlovanja so skladne z veljavno zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(6), Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(7), Priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (8), Priporočilom Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (9), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (10), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (11) in Priporočilom Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (12). V skladu s sklepom Sveta z dne 23. marca 2020 o uporabi tako imenovane „splošne odstopne klavzule“ imajo države članice popolno prožnost pri spodbujanju in zaščiti kakovostnih delovnih mest in delovnih pogojev ter financiranju javnih zdravstvenih in socialnih storitev. Trajanje uporabe „splošne odstopne klavzule“ mora upoštevati razsežnost in trajanje krize zaradi covida-19. Na podlagi javnega posvetovanja Komisije bi bilo treba preučiti, kakšne so možnosti za razvoj fiskalnih pravil Unije.
__________________	__________________
6 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.	6UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
7 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.	7 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
8 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.	8 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
9 UL C 153, 2.5.2018, str. 1.	9 UL C 153, 2.5.2018, str. 1.
10 UL C 189, 4.6.2018, str. 1.	10 UL C 189, 4.6.2018, str. 1.
11 UL C 189, 5.6.2019, str. 4.	11 UL C 189, 5.6.2019, str. 4.
12 UL C 387, 15.11.2019, str. 1.	12 UL C 387, 15.11.2019, str. 1.

Predlog spremembe  5

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost evropski semester vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic, vključno s tesnim sodelovanjem s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (13). Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, hkrati pa krepiti konkurenčnost, spodbujati inovacije ter socialno pravičnost in enake možnosti ter preprečevati neenakosti in regionalne razlike.	(5) Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor gospodarskih, socialnih, okoljskih politik in politik zaposlovanja. Trajnostnost, socialno vključevanje in blaginja ljudi je treba umestiti v osrčje oblikovanja gospodarske politike EU, s čimer bi zagotovili, da se bodo socialni, okoljski in gospodarski cilji obravnavali enako. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost bi moral evropski semester nadalje vključevati načela stebra, vključno s tesnejšim sodelovanjem s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki, ter podpirati uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (13), tudi glede enakosti spolov. Indeks enakosti spolov bi lahko služil kot orodje za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter za oceno učinkov politike na področju zaposlovanja in socialnih zadev na enakost spolov. Gospodarske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane z reševanjem krize v Evropi, glede na njene izrazito resne posledice za evropsko industrijo in poslovni sektor pa tudi s podpiranjem prehoda na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno, socialno vključujoče in digitalno gospodarstvo, pri čemer bi bilo treba zagotavljati navzgor usmerjeno socialno konvergenco ter krepiti konkurenčnost, podpirati mala in srednja podjetja ter spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti, vlagati v mlade ter preprečevati neenakosti in regionalne razlike.
__________________	__________________
13 Resolucija ZN A/RES/70/1.	13 Resolucija ZN A/RES/70/1.

Predlog spremembe  6

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe bodo preobrazili evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito obravnavale te strukturne dejavnike in po potrebi prilagodile obstoječe sisteme ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic ter s tem povezanih politik. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo produktivnost, gospodarsko rast, socialno in teritorialno kohezijo, navzgor usmerjeno konvergenco in odpornost, ter uresničevanje fiskalne odgovornosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke.	(6) Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe korenito spreminjajo evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi se odzvale na te razmere, kot jih doslej še ni bilo, in s tem utrdile socialne pravice in si prizadevale za zmanjšanje revščine in neenakosti ter po potrebi prilagodile obstoječe sisteme, da bi postali bolj odporni in trajnostni, pri čemer je treba priznati, da so gospodarstva in trgi dela v državah članicah ter njihove socialne in okoljske politike močno soodvisni. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje socialnih in okoljskih naložb, učinkovite dolgoročne ukrepe za blažitev posledic krize finančno pomoč za podjetja, neprofitne in dobrodelne organizacije ter gospodinjstva, zlasti tista, ki so izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti potrebam trga dela z vidika povpraševanj in ponudbe, z uporabo novih tehnologij, hkrati pa upoštevati vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. Države članice in Unija bi morale v zvezi s tem sprejeti dolgoročne instrumente, dobrodošla pa bi bila tudi prizadevanja Komisije za vzpostavitev stalnega evropskega sistema pozavarovanja za primer brezposelnosti.

Predlog spremembe  7

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Evropski parlament, Svet in Komisija so podpisali medinstitucionalno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (14). Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo našo strategijo in zagotavljajo, da je prehod na podnebno nevtralnost, okoljsko trajnostnost, digitalizacijo in demografske spremembe socialno pošten in pravičen. Steber je referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega gospodarstva.	(7) Evropski parlament, Svet in Komisija so podpisali medinstitucionalno razglasitev o stebru (14). Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo našo strategijo in jih je treba upoštevati, da bi zagotovili, da bo prehod na podnebno nevtralnost, okoljsko trajnostnost, digitalizacijo in novo demografsko ravnotežje socialno pošten in pravičen. Ker so steber in njegova načela referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, lahko smernice za zaposlovanje državam članicam služijo kot pomembno orodje za razvoj in izvajanje politike in ukrepov za bolj uravnoteženo in vključujočo družbo in gospodarstvo, pri čemer je treba spodbujati pravice delavcev ter si prizadevati za navzgor usmerjeno konvergenco, da bi dodatno razvili evropski socialni model.
__________________	__________________
14 UL C 428, 13.12.2017, str. 10.	14 UL C 428, 13.12.2017, str. 10.

Predlog spremembe  8

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Pri reformah trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja, delovnih pogojih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih.	(8) Ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti v skladu s PDEU bi bilo treba z reformami trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, spodbujati hitro okrevanje in omogočiti potrebni manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, rasti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, vključevanju invalidov in drugih prikrajšanih skupin, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja, delovnih pogojih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih. Države članice bi zato morale upoštevati in krepiti socialne partnerje ter razširiti pokritost s kolektivnimi pogodbami, pa tudi sprejeti ukrepe za spodbujanje visoke gostote sindikalnih in delodajalskih združenj, da bi zagotovile demokratično, vključujoče in socialno pravično okrevanje.

Predlog spremembe  9

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Države članice in Unija bi morale zagotoviti, da je preobrazba pravična in socialno poštena, ob tem pa okrepiti prizadevanja za vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter kjer lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost (tudi med otroki), zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, tudi z naložbami v predšolsko vzgojo in varstvo. V kontekstu staranja družbe je še zlasti pomemben pravočasen in enak dostop do cenovno dostopnih zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja. Še bolj bi si morali prizadevati, da invalidne osebe prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi.	(9) Zlasti v času, ko se EU sooča z gospodarskimi in socialnimi izzivi, bi morale države članice zagotoviti, da bodo te spremembe poštene in socialno pravične, ob tem pa okrepiti prizadevanja za bolj vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter kjer lahko v celoti sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije. Vsakdo bi moral imeti možnost, da polno sodeluje v družbi. Vsi bi morali imeti zagotovljene enake možnosti, revščino in socialno izključenost (tudi otrok, invalidov in drugih prikrajšanih skupin) pa bi bilo treba izkoreniniti. Unija bi morala v ta namen izvajati ukrepe, kot je evropsko jamstvo za otroke. Še bolj bi si morali prizadevati, da bi invalidne osebe v celoti uresničile svoj potencial za prispevanje h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. S krizo zaradi covida-19 se je pokazalo, da so številni nizkokvalificirani delavci nepogrešljivi člen v osnovnem delovanju gospodarstva, vendar so prepogosto slabo plačani in zaposleni pod prekarnimi pogoji. Države članice bi morale dodatno okrepiti evropski socialni model, tako da bi zagotovile, da bodo imeli vsi delavci enake pravice, dostojne delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, in dostojne plače. Poleg tega bi morale odpraviti vse oblike prekarnega dela in navidezno samozaposlovanje ter zagotoviti, da bodo delovna razmerja, ki izhajajo iz novih oblik dela, v skladu z evropskim socialnim modelom.

Predlog spremembe  10

 

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje, dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.	(10) Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus, evropski strukturni in investicijski skladi in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile kakovostno zaposlovanje in socialne naložbe ter se borile proti revščini in socialni izključenosti, spodbujale dostopnost, spremljale prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter podpirale priložnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Ta sredstva bi morala biti izredno pomembna za krepitev javnih storitev, zlasti na področju šolstva, zdravstva in stanovanj. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo in bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, tako da bi se izvajale, spremljale in ocenjevale v tesnem in aktivnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

Predlog spremembe  11

 

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Smernice iz priloge se spremenijo najpozneje eno leto po njihovem sprejetju, da bi se upoštevala kriza zaradi covida-19 in njene družbene posledice in vpliv na zaposlovanje in da se zagotovi boljši odziv na morebitne podobne krize v prihodnosti. V oblikovanje integriranih smernic za rast in delovna mesta se poleg Sveta vključi tudi Evropski parlament, da se zagotovi bolj demokratično odločanje.

Predlog spremembe  12

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale dejavno spodbujati trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter olajševati in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. V ta namen bi morale zmanjšati ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, spodbujati odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, tudi z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj socialnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter podpirati take inovativne oblike dela, s tem pa ustvarjati kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni.	Države članice bi morale dejavno spodbujati polno in kakovostno zaposlitev, ki temelji na trdnem gospodarstvu. Ker so državne naložbe ključne pri ustvarjanju delovnih mest, bi morale države članice zagotavljati obsežne javne naložbe ter izvajati pametne in velikopotezne politike zaposlovanja, da bi ustvarjale delovna mesta. Države članice bi morale prilagoditi svoje politike zaposlovanja in na ravni Unije usklajevati izvajanje najboljše prakse v zvezi z začasnimi ukrepi, ki ščitijo vse delavce in trge dela. Ti ukrepi bi morali vključevati subvencioniranje plač, dohodkovno podporo in razširitev sistemov nadomestil za brezposelnost, podaljšanje plačanega bolniškega dopusta in oskrbovalskega dopusta ter dela na daljavo. Države članice bi morale podpreti preusmerjanje evropskih podjetij k večji samozadostnosti, zlasti pri zaščitni opremi in medicinskih pripomočkih. Države članice bi morale bolj podpreti podjetja, ki so se zaradi krize znašla v težavah, pod pogojem, da ta podjetja zadržijo vse svoje osebje. Države članice bi morale razmisliti tudi o začasni prekinitvi odpuščanj v obdobju krize. Države članice bi morale poskrbeti, da bodo socialni partnerji vključeni zasnovo in izvajanje tovrstnih ukrepov. Omenjeni ukrepi bi morali obveljati, dokler si gospodarstvo ne bo popolnoma opomoglo, nato pa bi jih bilo treba postopoma odpraviti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju pravic in delovnih mest mobilnih in obmejnih delavcev, ki jih je zaprtje meja močno prizadelo. Države članice bi morale spodbujati odgovorno podjetništvo, tudi žensk in mladih, in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, tudi z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj krožnega in socialnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter povečati njihovo vzdržnost, pa tudi podpirati oblike dela, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni, zlasti v strateških sektorjih, ki imajo velik potencial za rast, denimo digitalni sektor in zeleno gospodarstvo. V zvezi s tem bi bilo treba izvajati tudi politike za podpiranje ustvarjanja delovnih mest, zlasti v sektorju javnih ali zasebnih storitev splošnega pomena, predvsem na področju otroškega varstva, zdravstva in stanovanj.

Predlog spremembe  13

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Davčno obremenitev bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so hkrati usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.	Obdavčenje bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, da bo imelo manjše negativne učinke na vključujočo rast ter da bo v celoti skladno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter s podnebnimi in okoljskimi cilji iz evropskega zelenega dogovora, da bi s tem povečali prerazdelitveni učinek davčnega sistema in zavarovali prihodke za ustrezno socialno zaščito in javne naložbe.

Predlog spremembe  14

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice z vzpostavljenimi nacionalnimi mehanizmi zakonskega določanja minimalnih plač bi morale zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač spremembam produktivnosti in zagotavljati poštene plače za dostojen življenjski standard, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco. Ti mehanizmi bi morali upoštevati gospodarsko uspešnost po regijah in sektorjih. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja za določanje plač. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti, da so vsi delavci in delavke upravičeni do ustreznih in poštenih plač na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.	Ukrepi za zagotavljanje, da poštene plače omogočajo dostojen življenjski standard, ostajajo pomembni za ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje revščine v Uniji, kot tudi ukrepi za zagotavljanje združljivosti plačanega dela in upravičenosti do državnih nadomestil, da bodo lahko najbolj marginalizirane skupine premagale ovire, s katerimi se soočajo. Države članice, ki imajo vzpostavljene nacionalne mehanizme za zakonsko določanje minimalnih plač, bi morale zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev v ustrezni postopek določanja plač na pregleden in predvidljiv način . Pri opredelitvi minimalnih plač bi bilo treba upoštevati razvoj produktivnosti v boju proti prekarnosti in revščini zaposlenih, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti skupinam z nižjim in srednjim dohodkom, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco. Ti mehanizmi bi morali upoštevati kazalnike revščine v posameznih državah članicah in upoštevati gospodarsko uspešnost po regijah in sektorjih. Države članice bi morale okrepiti socialni dialog in sprejeti ukrepe za povečanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in neodvisnosti socialnih partnerjev odpraviti plačno diskriminacijo na podlagi starosti ali spola ter zagotoviti, da so vsi delavci in delavke upravičeni do ustreznih in poštenih plač na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov pozitivni učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.

Predlog spremembe  15

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 5 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bodo lahko zaprosile za pomoč iz solidarnostnega instrumenta za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Države članice bi morale zagotoviti, da se ta finančna pomoč zagotovi le podjetjem, ki spoštujejo veljavne kolektivne pogodbe. Prav tako bi morale zagotoviti, da podjetja, ki prejemajo pomoč, ne izvajajo ponovnega odkupa delnic oziroma delničarjem ne izplačujejo dividend, vodstvenim delavcem pa ne premij, ter da niso registrirana v davčnih oazah.

Predlog spremembe  16

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V kontekstu tehnološkega in okoljskega prehoda ter demografskih sprememb bi morale države članice spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, tako da pospešujejo relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenju ljudi ter se prilagajajo sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Države članice bi morale prav tako prilagoditi svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagati vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, tudi zaradi omogočanja okoljskega prehoda. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi spretnostmi, pa tudi prečnimi kompetencami, s čimer se postavijo temelji za prilagodljivost pozneje v življenju. Države članice bi si morale prizadevati za prenos pravic do usposabljanja pri spremembah poklicne poti, po potrebi vključno z individualnimi izobraževalnimi računi. Vsem bi morale omogočiti, da lahko predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagajajo, zlasti s stalnim prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem, da bi se podprl pošten in pravičen prehod za vse, okrepili družbeni rezultati, odpravilo pomanjkanje delovne sile na trgu dela in izboljšala splošna odpornost gospodarstva na pretrese.	Glede na nenehni tehnološki in okoljski prehod, demografske spremembe in izzive, s katerimi se soočamo, bi morale države članice spodbujati socialne pravice, trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeške zmogljivosti, tako da pospešujejo relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenju ljudi ter se prilagajajo sedanji krizi brezposelnosti ter upoštevajo sedanje in prihodnje potrebe trga dela. Države članice bi morale glede na potrebe po prekvalifikaciji in izpopolnjevanju svoje delovne sile, ki sta potrebna za odzivanje na krizo, povečati naložbe v sisteme javnega izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim usposabljanjem ter formalnim in priložnostnim vseživljenjskim učenjem. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji, socialnimi nevladnimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, da se odpravijo strukturne in nove pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela. Države članice bi morale obravnavati potrebe sektorjev, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem znanja in spretnosti , tudi zaradi omogočanja hkratnega okoljskega prehoda ter tehnoloških in digitalnih sprememb, ki so usmerjene k rešitvam, ki temeljijo na umetni inteligenci. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim zagotavljati ključne kompetence, tudi osnovne in digitalne spretnosti, pa tudi prečne kompetence, s čimer se postavijo temelji za prilagodljivost pozneje v življenju. Poleg tega bi morali učitelje pripraviti na to, da bi lahko te kompetence posredovali učencem. Države članice bi si morale prizadevati za prenos pravic do usposabljanja pri spremembah poklicne poti, vključno z individualnimi izobraževalnimi računi. Hkrati bi morale zagotoviti, da ta pristop ne bo ogrožal humanistične narave izobraževanja in želja posameznikov. Države članice morajo nujno zgodaj ukrepati, da bi se izognile negativnim posledicam pomanjkanja potreb trga dela za posameznike in družbe, zlasti s stalnim prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem, da bi podprli pošten in pravičen prehod za vse, z zadostnim kritjem in ravnjo nadomestil za primer brezposelnosti, družbene rezultate, odpravili pomanjkanje delovne sile na trgu dela in izboljšali splošno odpornost gospodarstva na pretrese.

Predlog spremembe  17

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z zagotavljanjem dostopa do kakovostne predšolske vzgoje. Morale bi zvišati ravni izobrazbe na splošno, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, povečati dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo ter povečati udeležbo odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj kvalificiranih. Ob upoštevanju novih zahtev v digitalnih, zelenih in starajočih se družbah bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom) ter povečati število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na srednji poklicni in terciarni ravni. Države članice bi morale poleg tega povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in raziskav za trg dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje spretnosti, povečati preglednost spretnosti in primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi prav tako morale podpirati nizko usposobljene odrasle, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, in sicer z okrepitvijo dostopa do kakovostnih izobraževalnih možnosti in udeležbe v njih z izvajanjem priporočila o poteh izpopolnjevanja, kar vključuje ocenjevanje spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usklajeno s priložnostmi na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih spretnosti.	Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z zagotavljanjem dostopa do kakovostne univerzalne vključujoče predšolske vzgoje. Morale bi zvišati ravni izobrazbe na splošno, zmanjšati število mladih, ki opustijo šolanje, povečati dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo ter povečati udeležbo odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij, ki so pogosto najmanj kvalificirani. Ob upoštevanju novih zahtev v digitalnih, zelenih in starajočih se družbah ter obstoječih spolnih stereotipov bi morale države članice okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom) ter ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov povečati število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na srednji poklicni in terciarni ravni, ob tem pa ne bi smele podcenjevati pomena stalnega vlaganja v humanistiko. Države članice bi morale po potrebi prav tako povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in raziskav za trg dela, okrepiti dualno in sodelovalno usposabljanje, izboljšati spremljanje in napovedovanje spretnosti, povečati preglednost spretnosti in primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in uradno vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih znotraj in zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnejšega in bolj vključujočega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi morale vlagati v sisteme socialnega varstva za tiste, ki se ne morejo prekvalificirati ter z javnimi storitvami podpirati nizko usposobljene odrasle na poti do stabilne in kakovostne zaposlitve, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, in sicer z okrepitvijo dostopa do kakovostnih izobraževalnih možnosti in udeležbe v njih z izvajanjem priporočila o poteh izpopolnjevanja, kar vključuje ocenjevanje spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usklajeno s priložnostmi na trgu dela. V skladu z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, ki delavcem omogočajo udeležbo v programih usposabljanja med delovnim časom je treba spodbujati pravico do plačanega študijskega dopusta. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za okrepitev poučevanja in usposabljanja na daljavo, tako da bi dostop do njih omogočile vsem, pri čemer bi morale v celoti upoštevati potrebe invalidov.

Predlog spremembe  18 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev. Čim hitreje bi bilo treba uresničiti celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno brezposelnosti, da se znatno zmanjša in prepreči dolgotrajna in strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja in strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade (15).	Države članice bi morale brezposelnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, zlasti na področju zdravja in stanovanj. Čim hitreje bi bilo treba uresničiti celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno brezposelnih, da se znatno zmanjša in prepreči tveganje vse večje dolgotrajne in strukturne brezposelnosti, vključno s strategijami za zmanjšanje brezposelnosti med invalidi in drugimi prikrajšanimi skupinami. Države članice bi morale ob sodelovanju socialnih partnerjev in s podporo iz Evropskega socialnega sklada vzpostaviti oziroma okrepiti mehanizme in sisteme za pomoč pri poklicnem prehodu. Predvsem si morajo še naprej prizadevati za reševanje vprašanj brezposelnosti mladih, njihovega prekarnega dela in mladih, ki ne delajo in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in sicer s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja, zagotavljanjem dostopa do usposabljanja za v prihodnost usmerjene sektorje, kot sta zeleno in digitalno gospodarstvo, v okviru strukturnih izboljšav prehoda iz šolanja v zaposlitev in dostopa do kakovostnih zaposlitev za reševanje problema naraščajočega prekarnega dela mladih. To vprašanje bi bilo treba obravnavati tudi s prenovljenim in učinkovitim jamstvom za mlade, ki bi zagotavljalo visokokakovostne ponudbe za delo, izobraževanje ali usposabljanje, ki smiselno vključuje vse zadevne deležnike.
__________________
(15) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

Predlog spremembe  19

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za osebe z nizkimi dohodki, prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in najbolj oddaljene od trga dela. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.	Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za dostop do trga dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za prikrajšane skupine in najbolj oddaljene od trga dela. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.

Predlog spremembe  20

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, vključno z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za udeležbo v vodstvenih vlogah na vseh ravneh odločanja. Obravnavati bi bilo treba problem razlike v plačilu med spoloma. Zagotoviti bi bilo treba uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter plačne preglednosti. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da lahko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma.	Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, vključno z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za udeležbo v vodstvenih vlogah na vseh ravneh odločanja. Države članice bi si morale karseda prizadevati za odobritev in izvajanje minimalnega odstotka, kot je določen v predlogu direktive o bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v upravah podjetij. Odpraviti bi bilo treba razlike v plačilu, v pokojninah in v stopnji zaposlenosti med spoloma. Obdobja materinskega in starševskega dopusta bi bilo treba ustrezno vrednotiti tako glede prejemkov med dopustom kot glede pokojninskih pravic, da bi ustrezno upoštevali pomen vzgajanja prihodnjih generacij, zlasti v naši starajoči se družbi. Zagotoviti bi bilo treba uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter plačne preglednosti, med drugim z uvedbo indeksa plačne enakosti med spoloma. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva, a tudi vseživljenjskega izobraževanja in oskrbe. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da lahko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Težiti bi morale k plačanemu materinskemu in starševskemu dopustu.

Predlog spremembe  21

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi imele države članice koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih razporeditev delovnega časa in poslovnih modelov, bi morale sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za zaposlovanje ter potrebno prožnost za delodajalce, da se ti lahko hitro prilagodijo spremembam v gospodarstvu ter pri tem ohranijo ustrezno varnost ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za delavce, varujejo pravice delavcev in zagotavljajo socialno zaščito. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev, tudi v primeru platformnih delavcev, med drugim z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino.	Da bi imele države članice koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih razporeditev delovnega časa in poslovnih modelov, bi morale sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Komisija in države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje in krepitev socialnega dialoga na vseh ravneh in v okviru kolektivnih pogajanj, vključno z Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 1a. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi in spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za ustvarjanje stabilnih in visokokakovostnih delovnih mest, pri tem pa ohraniti visoko raven varnosti ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za delavce, v katerem bodo zagotovljene pravice delavcev in dostojna socialna zaščita. Poleg tega bi morale sodelovati s predstavniki sindikatov, da bi zagotovili zdravo in varno delovno okolje, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti preprečevanju nesreč in bolezni na delovnem mestu. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo v prekarne delovne pogoje in konkurenco na področju plač, tudi v primeru platformnih delavcev. Atipične pogodbe se ne bi smele zlorabljati. Države članice bi morale poskrbeti, da imajo vsi ti delavci resnično poštene delovne pogoje, socialne pravice ter dostop do ustrezne socialne zaščite in boljšega zastopanja. V ta namen bi morale države članice v celoti izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela iz leta 1947 o inšpekciji dela in vlagati v učinkovite delovne inšpekcije, ki bi jih opravljali pristojni organi z zadostnimi pooblastili, poleg tega pa bi morale v okviru Evropskega organa za delo sodelovati in usklajevati svoja prizadevanja za boj proti čezmejnim zlorabam. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino. Države članice morajo v okviru evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje in evropskih agencij opredeliti najboljšo prakso, ki temelji na dokazih, ter spodbujati vzajemno učenje in večje usklajevanje politik zaposlovanja.
	____________
	1a. Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).

Predlog spremembe  22

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale z dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.	Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, zlasti digitalnega in ekološkega, pa tudi povečati zaposlenost tudi na prikrajšanih območjih. Države članice bi morale dejansko spodbujati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, da bodo lahko našli kakovostno zaposlitev. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter zagotovile dostojno dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne zavode za zaposlovanje, tudi za čezmejne delavce, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve in podpiranjem povpraševanja na trgu dela. Cilj takih storitev bi morala biti kakovostna zaposlitev.

Predlog spremembe  23

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve in bi jih morale dopolnjevati aktivne politike trga dela.	Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za zadostno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. To bi morale dopolnjevati aktivne politike trga dela ob podpori mehanizmov vzajemnega učenja med državami članicami.

Predlog spremembe  24

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Mobilnost učečih in delavcev bi bilo treba ustrezno podpreti, da se okrepijo zaposljivost in spretnosti ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, hkrati pa zagotovijo pošteni pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, in okrepi upravno sodelovanje med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci. Odpraviti bi bilo treba ovire za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter priznavanju kvalifikacij ter poenostaviti priznavanje kvalifikacij. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za zagotovitev, da upravni postopki delavcev iz drugih držav članic, tudi obmejnih, ne bi po nepotrebnem ovirali pri zaposlovanju. Države članice bi morale poleg tega preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in obravnavati temeljne vzroke za beg možganov iz nekaterih regij, med drugim z ustreznimi regionalnimi razvojnimi ukrepi.	Države članice jo morajo po vsej Evropi podpirati, da bi ustvarile nove zaposlitvene priložnosti za delavce. Ustrezno bi bilo treba podpreti mobilnost udeležencev usposabljanj, zlasti z okrepitvijo programa mobilnosti v okviru programa Erasmus +, ki udeležencem omogoča, da poglobijo svoja znanja in spretnosti ter kompetence. Spodbujati bi bilo treba tudi delavce, da bi izboljšali zaposljivost ter znanja in spretnosti, da bi v celoti izkoristili potencial evropskega trga dela. Okrepiti bi bilo treba prenosljivost pravic z upravnim sodelovanjem med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci, pri tem pa zagotavljati pravice in poštene delovne pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost. Odpraviti bi bilo treba ovire za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter priznavanju kvalifikacij ter poenostaviti priznavanje kvalifikacij. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za zagotovitev, da upravni postopki delavcev iz drugih držav članic, tudi čezmejnih in obmejnih, ne bi po nepotrebnem ovirali pri zaposlovanju. Zavezati bi se morale, da bodo podprle digitalizacijo javnih storitev in s tem spodbudile pravično mobilnosti delavcev, zlasti z usklajevanjem sistemov socialne varnosti. Pomembno bo, da države članice pri izvajanju ukrepov, kot je zaprtje meja, da bi omejile širjenje covida-19, upoštevajo mobilne delavce, vključno z obmejnimi delavci, na primer z vidika zdravja in varnosti, davkov, socialne varnosti in usklajevanja. Države članice bi morale mobilnim in obmejnim delavcem še naprej omogočati prečkanje meje, kadar se v skladu s smernicami agencije EU-OSHA o zdravju in varnosti oceni, da je to varno. Preprečevati bi morale tudi zlorabe obstoječih predpisov in obravnavati temeljne vzroke za beg možganov iz nekaterih regij, ki ovira razvoj in zmanjšuje privlačnost teh območij, med drugim z ustreznimi regionalnimi razvojnimi ukrepi. Spodbujati in uporabljati bi morale ustrezna evropska orodja, kot je mreža za zaposlovanje EURES, ter okrepiti čezmejna partnerstva za pomoč mobilnim delavcem v čezmejnih regijah.

Predlog spremembe  25

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.	Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za spodbujanje in zagotovitev učinkovitejšega in okrepljenega socialnega dialoga ter boljših socialno-ekonomskih rezultatov bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale krepiti in spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.

Predlog spremembe  26

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale po potrebi na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje zadevnih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji.	Države članice bi morale po potrebi na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje ustreznih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji, vključno s predstavniki skupin, ki se soočajo z ovirami za kakovostno delo.

Predlog spremembe  27

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Zdravo in varno delovno okolje je bistveno, da se prepreči tveganje okužbe in širjenja virusov in drugih bolezni. Države članice bi morale zagotoviti, da bi se delodajalci zavedali svoje odgovornosti za zdravje in varnost svojih delavcev ter da bi njih in njihove predstavnike ustrezno obveščali, izvajali ocene tveganja in preventivno ukrepali. To zajema zmanjšanje števila nesreč na delovnem mestu s smrtnim izidom in poklicnega raka na nič, določitev zavezujoče mejne vrednosti glede poklicne izpostavljenosti ter upoštevanje poklicnih psihosocialnih tveganj in poklicnih bolezni. Da bi države članice izboljšale delovanje trgov dela, bi morale vlagati v zdravje in varnost pri delu ter zagotoviti zadostna sredstva in sprejeti ustrezne določbe za inšpektorate za delo ali predstavnike sindikatov za zdravje in varnost.

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale medsebojno sodelovati pri zagotavljanju socialne zaščite za obmejne delavce in samozaposlene delavce, ki delajo v drugi državi članici, kot živijo. Sistem socialne zaščite bi moral biti posodobljen skladno z načeli evropskega trga dela, da bi omogočal trajnostno, univerzalno in čezmejno socialno zaščito. Na ta način bi bilo poskrbljeno za zaščito in učinkovitost sistemov socialne zaščite, s katerimi bodo odpravljene pomanjkljivosti, kar zadeva zaščito, in zajamčena produktivna obmejna delovna sila.

Predlog spremembe  29

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice bi morale ublažiti vpliv krize zaradi covida-19 na trg dela, tako da bi podprle delavce, ki jih je začasno prizadela „tehnična brezposelnost“, ker so bili njihovi delodajalci prisiljeni prekiniti svojo dejavnost, pa tudi tako da bi samozaposlenim in malim podjetjem pomagale obdržati delavce in ohraniti njihove dejavnosti.

Obrazložitev

Posledice krize zaradi covida-19 so že tako močno občutne na trgu dela in bodo to še bolj, ko se bo pandemija nadaljevala in ko se bodo izvajali preventivni ukrepi za njeno zajezitev. Ukrepi, ki so namenjeni posameznikom, da se jim zagotovi stabilen dohodek, malim podjetjem, da bodo lahko ohranila delovna mesta, in samozaposlenim, da bi jih podprli pri njihovem nadaljnjem delovanju ali preživetju, so ključnega pomena, če želimo preprečiti, da bi brezposelnost dosegla najvišjo stopnjo v zgodovini, množične izgube delovnih mest in propad množice podjetij, pa tudi za zagotovitev lažjega gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.

Predlog spremembe  30

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujajo enake možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.	Države članice bi morale v okviru povezane strategije za aktivno vključevanje spodbujati socialne pravice in trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujajo enake možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako plačilo in enake pravice za enako delo na enakem delovnem mestu, pa tudi enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, stanovanjih, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali narodnost, državljanstvo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Predlog spremembe  31

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da zagotovijo ustrezno, učinkovito, dobro delujočo in vzdržno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite. S posodobitvijo bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, kakovostnejši, ustreznejši in vzdržnejši.	Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite in vanje vlagati, da lahko zagotavljajo ustrezno, učinkovito, dobro delujočo in vzdržno socialno zaščito za vse in v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter se ob tem borijo proti revščini, krepijo socialno vključenost in navzgor usmerjeno socialno konvergenco, spodbujajo udeležbo na trgu dela in dostop do kakovostnih delovnih mest ter odpravijo neenakosti, med drugim s progresivno zasnovo sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov z dodatnimi selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite, kar bo privedlo do tega, da bodo dostopnejši, kakovostnejši, ustreznejši in bolj vzdržni, s tem pa bodo pravice bolj zaščitene.

Predlog spremembe  32

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.	Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s podpiranjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.

Predlog spremembe  33

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvo in dolgotrajna oskrba, je temeljni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, vključno z revščino zaposlenih in otrok. Države članice bi morale zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do osnovnih storitev, tudi otroci. Ljudem v stiski ali tistim v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči. Pri teh storitvah bi morale upoštevati posebne potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Posebej bi se morale posvetiti problematiki brezdomstva.	Ob upoštevanju še vedno zaskrbljujočih ravni revščine, ki so bistveno višje od cilja glede revščine, določenega leta 2010 v strategiji Evropa 2020, in posledic pandemije covida-19, si je treba bolj prizadevati za boj proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer bi se morali osredotočiti na revščino zaposlenih, otroke, starejše, enostarševske družine, zlasti matere samohranilke, etnične manjšine, migrante, invalide in brezdomce ter v zvezi z njimi uporabiti horizontalne strategije. Hkrati bi bilo treba posebno pozornost nameniti možnim posledicam covida-19 na druge skupine, kot so prekarno zaposleni ali osebe, ki so brezposelne od nedavnega. V zvezi z vlaganjem v otroke bi morale države članice sprejeti jamstvo za otroke za boj proti revščini otrok in spodbujanje njihove dobrobiti, s čimer bi prispevale k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega šolanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane. Države članice bi morale zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do kakovostnih storitev. Ljudem v stiski ali tistim v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči, poskrbeti bi morale za naložbe v cenovno dostopen stanovanjski fond za osebe z omejeno mobilnostjo, sprejeti ukrepe za zagotovitev pravičnega prehoda v smislu izboljšanja energijske učinkovitosti obstoječih stanovanj in za obravnavanje problema energijske revščine v okviru evropskega zelenega dogovora, pa tudi zagotoviti ustrezne storitve za brezdomce. Države članice bi se morale spoprijeti s problemom prisilnih izselitev, ki jih je vse več. Pri teh storitvah bi morale upoštevati posebne potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Odločno bi morale obravnavati problematiko brezdomstva, pri čemer bi moralo biti vodilo načelo „najprej stanovanje“ (Housing First).

Predlog spremembe  34

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice bi morale zagotoviti pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.	Ob pandemiji covida-19 se je pokazalo, da so potrebne večje javne naložbe, s katerimi bi zagotovili dovolj ustrezno usposobljenega osebja in dostop do zdravstvenega varstva za vse, tudi za ranljive skupine. Države članice bi morale zato zagotoviti univerzalni dostop do cenovno dostopnega javnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki bi bila visokokakovostna in vzdržna.

Predlog spremembe  35

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice morajo skrbeti za zdravje starejših, jim omogočati hospitalizacijo in zdravljenje ter preprečevati kakršno koli diskriminacijo na podlagi starosti.

Predlog spremembe  36

 

Predlog sklepa

Priloga I – smernica 8 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, ter jim tako zagotoviti ustrezne prihodke. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti z ukrepi za podaljšanje poklicnega življenja, na primer z dvigom dejanske upokojitvene starosti, in zagotoviti, da so skladne s strategijami aktivnega staranja. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.	Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje pokojninskih pravic v okviru javnih ali pokojninskih shem ter jim tako zagotoviti dostojne pokojnine nad pragom revščine. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti z ukrepi, ki bi temeljili na aktivnem staranju, in sicer tako, da bi delavcem vseh starosti v čim večji meri omogočili, da bi do zakonsko določene upokojitvene starosti delali v kakovostnem, produktivnem in zdravem okolju do zakonsko določene upokojitvene starosti, pri tem pa bi bilo treba spoštovati odločitev starejših, da so dlje časa ekonomsko aktivni oziroma da ne želijo več biti udeleženi na trgu dela. Posebne ukrepe bi bilo treba določiti na področju delovne sile z demografskega vidika ter z vidika zdravja in varnosti pri delu, upravljanja spretnosti in kompetenc, organizacije dela za zdravo in produktivno delovno življenje v okviru medgeneracijskega pristopa. To bi olajšalo tako zaposlovanje mladih kot predčasno upokojitev, pri tem pa bi se znanje in izkušnje prenesli med generacijami. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim tudi neposreden dialog s starejšimi, ki se spopadajo z revščino in izključenostjo, ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Smernice za politike zaposlovanja držav članic
Referenčni dokumenti	COM(2020)0070 – C9-0079/2020 – 2020/0030(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	6.3.2020
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 11.3.2020
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	José Gusmão 18.3.2020
Datum sprejetja	23.6.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 5 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Sandra Pereira, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne, Nikolaj Villumsen, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Júlia Donáth, José Gusmão, Pierfrancesco Majorino, Kim Van Sparrentak
Datum predložitve	25.6.2020

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

46	+
ECR	Lucia Ďuriš Nicholsonová, Helmut Geuking, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło
GUE/NGL	Leila Chaibi, José Gusmão, Nikolaj Villumsen
NI	Daniela Rondinelli
PPE	Andrea Bocskor, David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Ádám Kósa, Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Anna Júlia Donáth, Dragoș Pîslaru, Monica Semedo, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Marc Angel, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Pierfrancesco Majorino, Manuel Pizarro, Marianne Vind
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Mounir Satouri, Kim Van Sparrentak, Tatjana Ždanoka

 

5	-
ID	Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

 

3	0
ECR	Margarita de la Pisa Carrión
GUE/NGL	Sandra Pereira
Renew	Radka Maxová

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani