Postopek : 2020/0802(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0126/2020

Predložena besedila :

A9-0126/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/07/2020 - 18

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0178

<Date>{29/06/2020}29.6.2020</Date>
<NoDocSe>A9‑0126/2020</NoDocSe>
PDF 218kWORD 74k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o imenovanju Helge Berger za članico Računskega sodišča</Titre>

<DocRef>(C9‑0129/2020 – 2020/0802(NLE))</DocRef>


<Commission>{CONT}Odbor za proračunski nadzor</Commission>

Poročevalec: <Depute>Mikuláš Peksa</Depute>

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS HELGE BERGER
 PRILOGA 2: ODGOVORI HELGE BERGER NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Helge Berger za članico Računskega sodišča

(C9‑0129/2020 – 2020/0802(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9‑0129/2020),

 ob upoštevanju člena 129 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0126/2020),

A. ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B. ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 25. junija 2020 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1. odobri predlog Sveta, da se Helgo Berger imenuje za članico Računskega sodišča;

2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

 


 

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS HELGE BERGER

 

Temeljno znanje

 

– Dolgoletne izkušnje na področju revizije

– Obsežne vodstvene izkušnje v javni upravi in na področju javnih financ

– Delovne izkušnje kot sodnica

– Delovne izkušnje na področju politike in komuniciranja

– Članica nadzornega sveta in odborov

– Odločna, prepričljiva, proaktivna, vztrajna

– Moja interesna področja so neodvisnost, preglednost, učinkovitost, uspešnost in stroškovna učinkovitost

 

 

Poklicne izkušnje

 

Zvezno ministrstvo za finance, Avstrija:

 

generalna direktorica za proračun in javne finance  januar 2016 – danes

Direktorat je splošno odgovoren za avstrijski zvezni proračun in si prizadeva za trajnostno konsolidirane javne finance

 

Avstrijsko računsko sodišče, Avstrija:

 

generalna direktorica za vodenje in upravljanje  oktober 2010 – december 2015

 

generalna direktorica oddelka za revizije 5 (zvezna država, zvezne dežele,

občine)  julij 2010 – september 2010

 

namestnica generalnega direktorja oddelka za revizije 5 (zvezna država, zvezne dežele,

občine)  marec 2008 – junij 2010

 

vodja enote za komuniciranje/odnose s parlamenti,

tiskovna predstavnica Avstrijskega računskega sodišča  oktober 2006 – junij 2010


 

 

Zvezno ministrstvo za pravosodje, Avstrija:

 

imenovanje na sodniško mesto pri Deželnem sodišču na Dunaju julij 2006

kandidatka za sodnico  april 2003 – junij 2006

 

Zvezno ministrstvo za javno upravo in šport, Avstrija:

vodja kabineta avstrijske podkanclerke

Posebna naloga: upravna reforma, javni uslužbenci  september 2000 – marec 2003

 

 

Koroška deželna vlada, Avstrija:

 

namestnica vodje kabineta deželnega glavarja  april 1999 – julij 2000

 

 

Evropski parlament:

 

pomočnica poslanca EP  november 1996 – april 1999

 

 

 

Izobrazba/potrdila

 

 

Univerza v Gradcu

Magistra prava  1991 – 1996

 

 

 

Univerza v Gradcu

Program za izvoz in mednarodne poslovne dejavnosti  1995 – 1996

 

 

Program Alpbach

Poletna šola evropskega vključevanja  poletje 1997

 

 

Državna univerza v San Diegu

Program mikroekonomije  julij 1998


 

Neizvršna delovna mesta

 

ZDAJŠNJA

 

Predsednica nadzornega odbora

Österreichische Bundesfinanzierungsagentur (Avstrijska zvezna državna zakladnica)

 

Nadzorni odbor

aws - Austrian Wirtschaftsservice GmbH (Avstrijska razvojna banka)

 

 

Nadzorni odbor

Justizbetreuungsagentur (Agencija za podporo pravosodju)

 

Državna komisarka

Oberösterreichische Landesbank

 

Namestnica državnega komisarja

Pensionsversicherungsanstalt (Zavod za pokojninsko zavarovanje)

 

 

NEKDANJA

 

Predsednica odbora za etiko

Avstrijsko računsko sodišče

 

Predsednica

Neodvisni arbitražni odbor Nacionalne protidopinške agencije

 

Nadzorni odbor

BIG Bundesimmobiliengesellschaft (Zvezna družba za nepremičnine)

 


 

PRILOGA 2: ODGOVORI HELGE BERGER NA VPRAŠALNIK

Delovne izkušnje

1. Naštejte svoje delovne izkušnje na področju javnih financ, bodisi v povezavi z načrtovanjem proračuna, izvrševanjem oziroma upravljanjem proračuna bodisi nadzorom oziroma pregledom proračuna.

 Imam bogate delovne izkušnje na področjih načrtovanja, upravljanja in nadzora javnih financ:

(1) Načrtovanje proračuna: kot generalna direktorica oddelka za proračun in javne finance pri avstrijskem Zveznem ministrstvu za finance sem med drugim odgovorna za načrtovanje in izvrševanje avstrijskega državnega proračuna v višini približno 80 milijard EUR; moje področje odgovornosti zajema tudi oblikovanje zveznih finančnih odnosov z zveznimi deželami in občinami ter zastopanje avstrijskih finančnih interesov na ravni EU in upravljanje finančnih tokov med proračunom EU in avstrijskim državnim proračunom.

(2) Upravljanje proračunskega načrtovanja: kot nekdanja generalna direktorica oddelka za vodenje in upravljanje pri Avstrijskem računskem sodišču sem bila odgovorna za upravljanje proračuna Avstrijskega računskega sodišča in izvrševanje proračuna Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI). Na sedanjem položaju moja posebna odgovornost poleg splošne odgovornosti za avstrijski proračun zajema tudi izvrševanje štirih posebnih poglavij proračuna: pokojnine za zvezne državne uradnike, finančna izravnava, upravljanje zakladnice, financiranje in medvalutna zamenjava.

(3) Proračunski nadzor: v desetih letih dela na Avstrijskem računskem sodišču sem bila dejavna na različnih področjih in sem kot revizorka bistveno sooblikovala nadzor javnih financ.

 

Z več kot dvajsetletnimi delovnimi izkušnjami na področju načrtovanja, izvrševanja in nadzora javnih financ sem si vedno prizadevala za najvišje standarde kakovosti, nepristranskost in objektivnost. Soglasno imenovanje za avstrijsko članico Evropskega računskega sodišča, ki so ga podprle vse stranke, zastopane v avstrijskem državnem zboru, dojemam kot priznanje mojemu razumevanju nalog in kvalifikacijam na tem področju.

 

V nadaljevanju bom natančneje pojasnila zgoraj navedene točke:

 

(1) Od leta 2016 sem kot generalna direktorica oddelka za proračun in javne finance pri Zveznem ministrstvu za finance odločilno vključena v načrtovanje in oblikovanje avstrijske fiskalne politike. Odgovorna sem za srednjeročno in letno načrtovanje avstrijskega državnega proračuna. Za cilj fiskalne politike, tj. je vzdržno urejene finance, je potrebno skrbno načrtovanje proračuna in hkrati izvajanje vsebinskih prednostnih nalog pri delu vlade. Načrtovanje proračuna temelji na podrobnih analizah in modeliranju scenarijev na podlagi neodvisnih gospodarskih napovedi ter razčlenitve posameznih dodatnih zahtev drugih ministrstev, potrebna pa je tudi priprava podrobnih nasprotnih predlogov za izpolnitev ciljev proračuna. Na podlagi evropskih predpisov iz pakta za stabilnost in rast ter v skladu z nacionalno omejitvijo zadolževanja nam je v zadnjih letih uspelo obrniti trend v fiskalni politiki in doseči jasno konsolidacijo brez novih dolgov – to je položaj, ki Avstriji prinaša koristi na mednarodnem finančnem trgu in ki ji v sedanji pandemiji COVID-19 omogoča oblikovanje dodatnih programov pomoči.

 

Izvrševanje proračuna običajno zahteva restriktiven pristop Zveznega ministrstva za finance. Izpolnjevanje teh nalog zahteva zelo odgovorno ravnanje oddelka za proračun in javne finance, za katerega sem pristojna, ker je treba pretehtati dodano vrednost morebitnih proračunskih zahtev za nove projekte in njihove proračunske posledice. Nadaljevanje začrtane proračunske poti in zagotavljanje čimbolj učinkovite ter uspešne rabe javnih sredstev je mogoče samo z utemeljenimi argumenti. Kot kažejo proračunski podatki Avstrije, smo bili pri tem v zadnjih letih uspešni.

 

Odgovorna sem tudi za pogajanja o letnem proračunu EU in finančne vidike trenutnih pogajanj o večletnem finančnem okviru. V to pristojnost spadajo tudi področja, kot so lastna sredstva EU, reforma proračuna EU in podelitev razrešnice v okviru letnega proračunskega postopka na podlagi poročil Evropskega računskega sodišča.

 

Moje delo v oddelku za proračun je pomembno zaznamovalo uresničevanje reforme proračuna. Avstrija je s to reformo vzpostavila pomemben temelj za sodobno upravljanje proračuna. Fiskalna preglednost se je znatno povečala, uvedba proračuna na podlagi dogodkov (accrual budgeting) je znatno izboljšala finančno poročanje, varnost načrtovanja se je zaradi srednjeročnega načrtovanja bistveno povečala, izboljšala pa se je tudi prožnost proračunskih instrumentov. Z reformo proračuna je bila za zakonodajne predloge in druge projekte uvedena obvezna ocena učinka s poudarkom na uspešnosti, ki njihove učinke sistematično ocenjuje v konkretnih razsežnostih (npr. enakost, finančna, gospodarska, okoljska, socialna razsežnost) in velja za vzor na mednarodni ravni na področju upravljanja na podlagi rezultatov. Medtem je bila izvedena obsežna ocena reforme, njene ugotovitve pa se trenutno pod mojim nadzorom prenašajo v prakso.

 

(2) Pri Avstrijskem računskem sodišču sem bila kot generalna direktorica oddelka za vodenje in upravljanje odgovorna za načrtovanje, pripravo in izvrševanje proračuna z drugega vidika, in sicer kot upravljavka proračuna. Upravljanje proračuna računskega sodišča po eni strani zahteva posebej odgovorno in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, saj ima institucija vlogo vzornice, po drugi strani pa tudi ozaveščenost o tem, da je treba računskemu sodišču zagotoviti potrebna proračunska sredstva, da bi lahko izvajalo predvidene nadzorne naloge na način, pripravljen za prihodnje izzive. Poleg proračuna sem bila odgovorna tudi za običajna upravna področja (osebje, infrastruktura, IT, načrtovanje in razvoj, komunikacije, povezovanje in generalni sekretariat INTOSAI).

 

V času zmanjševanja sredstev smo morali rešiti predvsem vprašanje, kako zmanjšati proračunske parametre in hkrati ohraniti delovanje. To je bilo mogoče samo z optimizacijo postopkov, ki nam je omogočila opredeliti možnosti za prihranke. Obenem smo med potekajočimi pogajanji uspešno opozorili na potrebo po ustreznih proračunskih in kadrovskih virih. Pri teh dosežkih sem kot vodja odgovornega direktorata imela pomembno vlogo.

 

Avstrijsko računsko sodišče je generalni sekretariat INTOSAI. Kot pooblaščenka generalnega sekretarja za finančne zadeve sem bila odgovorna za izvrševanje proračuna INTOSAI, ki ga sestavljajo predvsem članarine, in sem zastopala proračunske interese te organizacije.

 

Direktorat za proračun, v katerem sem trenutno zaposlena, upravlja štiri od petintridesetih proračunskih poglavij državnega proračuna (pokojnine – zvezni državni uradniki, finančna izravnava, upravljanje zakladnice, financiranje in medvalutna zamenjava). Odgovorni smo za njihovo načrtovanje, v rezultate usmerjeno upravljanje in tudi za izvrševanje ter finančna poročila na tem področju. Izvajanje nalog upravljavke proračuna za te podrazdelke je smotrno in omogoča obravnavo z različnih gledišč, s tem pa tudi različne poglede pri izvrševanju.

 

Ustrezne izkušnje na področju upravljanja javnih financ sem pridobila tudi v okviru svojih nalog v nadzornih in upravnih odborih. Kot predsednica nadzornega odbora Avstrijske zvezne državne zakladnice, ki je pristojna za dolžniške instrumente, upravljanje dolgov in upravljanje državne zakladnice, in Avstrijske razvojne banke ‘aws’ sem pridobila vpogled tudi z drugega vidika.

 

Te dosedanje različne izkušnje pri upravljanju proračuna mi dobro služijo pri sedanji funkciji proračunske odgovornosti, saj so temelj za razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo drugi, in prispevajo h konstruktivnim skupnim rešitvam.

 

(3) V skoraj desetih letih dela na Avstrijskem računskem sodišču sem pridobila obsežno znanje kot revizorka na nacionalni in mednarodni ravni. Te obsežne izkušnje na področju revizij sem izkoristila pri vsakodnevnem delu na Ministrstvu za finance, da bi se javna sredstva uporabljala nadvse smotrno.

 

V okviru revizijskega dela sem bila odgovorna tudi za naročanje revizij, pri tem pa sem bila zadolžena za njihovo glavno vsebinsko usmeritev in tudi revizijski postopek ter rabo virov. Pri tem sem posebno pozornost posvečala temu, da je skupina revizorjev ciljno usmerjeno pripravljena na revizijo, da je pojem revizije opredeljen v skladu z zahtevami revizijskega načrta in da se revizijski projekt izvede v skladu z načrtom, kar zadeva časovni okvir in vire. Pri svojem delu sem posebno pozornost posvečala zlasti zagotavljanju vsebinske kakovosti revizijskih ugotovitev in priporočil. Ta pristop dokazujejo revizijska poročila o revizijskih projektih v okviru mojih odgovornosti.

 

Poleg tega sem imela vodilno vlogo pri postopku zagotavljanja kakovosti poročil, ki jih Računsko sodišče objavi približno 100 vsako leto. Ta naloga mi je omogočila, da sem se poglobila v različna področja javne uprave in nadzora ter pridobila ustrezna znanja, ter se seznanila z različnimi revizijskimi pristopi in njihovimi rezultati. Hkrati sem morala poznati objavljene ugotovitve revizij in priporočil ter jih po potrebi pojasnjevati in razlagati. Na ta način sem v samo nekaj letih pridobila obsežno znanje o nadzornih dejavnostih vseh petih direktoratov Računskega sodišča in sem lahko tako poglobila in nadgradila svoje znanje na celotnem področju javnega upravljanja. Poleg tega sem bila odgovorna tudi za vsebinsko pripravo poročil za javno in parlamentarno razpravo.

 

Odločilen prispevek sem dala v postopku oblikovanja strategije za novo umestitev Avstrijskega računskega sodišča, ki se je začel leta 2005, med drugim s pripravo opisov nalog, strategije in novega postopka za načrtovanje programov. Kot generalna direktorica sem bila odgovorna za pomembne projekte reform Računskega sodišča, vključno z instrumenti za merjenje učinkov na Računsko sodišče (preiskovalni postopki, nadaljnje spremljanje) in usmerjanjem k rezultatom. Glede IT smo izvedli številne projekte za izboljšanje uspešnosti revizijskih oddelkov in vzpostavili spletno izvajanje posebnih nalog v skladu z avstrijskim zakonom o političnih strankah in zakoni o preglednosti medijev. Poleg tega sem bila odgovorna za tri publikacije Računskega sodišča o temah v zvezi z upravno reformo.

2. Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

 Javna sredstva se pridobivajo od davkoplačevalcev, zato si v okviru javne uprave prizadevam, da se s sredstvi ravna zelo odgovorno. V skladu s temi prizadevanji sem vedno podpirala reforme, ki so namenjene boljši uporabi sredstev, pri tem pa upoštevala učinkovitost in uspešnost porabe proračunskih sredstev ter s strogim izvrševanjem proračuna prispevala h konsolidaciji javnih financ v Avstriji.

 V skladu s tem pristopom bi k svojim najpomembnejšim dosedanjim dosežkom štela tudi prispevke k upravnim reformam:

 usklajevanje in uspešno dokončanje projektov upravnih reform kot vodja kabineta avstrijske podkanclerke in takratne ministrice za javne službe in šport (odbor za reformo nalog, zakon o upravni reformi iz leta 2001, strukturne reforme v ministrstvih, uvedba sistema za nadzor osebja na ravni države in novega pristopa k zaposlovanju);

 uveljavitev Avstrijskega računskega sodišča kot osrednje gonilne sile reform v Avstriji, pri čemer sem bila odgovorna za tri publikacije Računskega sodišča o upravnih reformah, med drugim pa sem pripravila tudi številne prispevke odbora za reformo nalog in deregulacijo, s čimer sem odločilno prispevala k oblikovanju javne podobe Računskega sodišča kot gonilne sile reform;

 finančna izravnava (Finanzausgleich) v Avstriji leta 2016, ki je pomenila začetek temeljne spremembe sistema v smislu načina dodeljevanja nalog – postopek finančne izravnave je postal preglednejši, racionaliziran in poenostavljen;

 obsežna ocena reforme proračunskih predpisov, v katero so bili vključeni tudi OECD, MDS in avstrijske univerze, cilj pa je bil nadaljnji razvoj veljavnih predpisov;

 ustanovitev oddelka za pregled porabe in poudarjanje pomena tega vprašanja v Zveznem ministrstvu za finance z jasnim poudarkom na učinkovitosti in uspešnosti porabe proračunskih sredstev.

Med pomembnejše dosežke uvrščam tudi uspešen pristop h konsolidaciji proračuna in ustrezno dobre proračunske številke v zadnjih letih ter suveren položaj Avstrije na mednarodnem finančnem trgu. Uspelo nam je obrniti trend v fiskalni politiki in doseči jasno konsolidacijo brez novih dolgov. Uresničevanje začrtane proračunske poti je mogoče samo s temeljitim delom in utemeljenimi argumenti. S strateškim razvojem dela v direktoratu so moji izjemni sodelavci lahko pomembno prispevali. Dobre proračunske številke in zlasti strateški nadaljnji razvoj direktorata štejem za največje dosežke svojega dosedanjega dela.

Osebni in poklicni razvoj zaposlenih ter uspešno vključevanje in razvoj mladih sodelavcev oziroma prihodnjih vodilnih uslužbencev na področju, za katero sem odgovorna, so zame zelo pomembni, zato bi k pomembnim dosežkom štela tudi njihov razvoj in rast.

Med vrednotami moje dosedanje poklicne kariere sta po mojem mnenju na prvem mestu neodvisnost in nepristranskost. Ker sta ti vrednoti zame zelo pomembni, k najpomembnejšim dosežkom štejem tudi uspešen zaključek izobraževanja za sodnico.

Menim, da je prvo mesto Avstrijskega računskega sodišča na avstrijskem indeksu zaupanja (Vertrauensindex) marca 2012 odlična potrditev neodvisnega dela institucije in tudi pokazatelj uspešnosti mojega dela, med drugim na področjih komuniciranja in strateške usmeritve Avstrijskega računskega sodišča.

3. Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

 V poklicnem življenju sem imela obsežne mednarodne pristojnosti, s katerimi sem pridobila ustrezne poklicne izkušnje v mednarodnih in večjezičnih institucijah ter z njimi.

 Že na začetku svoje poklicne poti sem pridobivala izkušnje v Evropskem parlamentu, to delo pa mi je omogočilo ustrezen vpogled v postopke in način dela Evropskega parlamenta. Kot pomočnica poslanca Evropskega parlamenta sem zagotavljala podporo Odboru za pravne zadeve, Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odboru za ustavne zadeve. V tem obdobju sem doživela odstop Santerjeve Komisije, delo v zvezi z Amsterdamsko pogodbo in priprave na uvedbo enotne valute. Te izkušnje in poznavanje ozadja, ki ga je mogoče pridobiti samo z večletnim delom v instituciji, so bili bistveni za naslednje poklicne mejnike ter so mi pomagali razumeti način delovanja evropskih institucij.

 Kot sem že omenila, moje pristojnosti pri Zveznem ministrstvu za finance vključujejo zastopanje finančnih interesov Avstrije na ravni EU ter odgovornost za finančne tokove med proračunom EU in avstrijskim državnim proračunom. V zvezi s tem sem odgovorna predvsem za pogajanja o evropskem proračunu in usklajevalne postopke, Svet za ekonomske in finančne zadeve (proračun) ter v okviru odbora za proračun in za to potrebnih nacionalnih smernic vključena v medletno izvrševanje proračuna EU (zlasti spremembe proračuna) in letni postopek razrešnice. Te naloge so pomenile izziv zlasti med evropskim predsedovanjem Avstrije leta 2018. Trenutno sem seveda odgovorna tudi za finančne vidike sedanjih pogajanj o večletnem finančnem okviru.

 V okviru svojega dela na Avstrijskem računskem sodišču sem na različnih mednarodnih področjih pridobila obsežne mednarodne izkušnje:

 na eni strani je Avstrijsko računsko sodišče generalni sekretariat INTOSAI. Generalni sekretariat pri Avstrijskem računskem sodišču izvaja osrednje upravne naloge za INTOSAI, pomaga upravnemu odboru in skupščini, spodbuja komunikacijo med člani ter organizira seminarje in posebne projekte. Odgovorna sem bila za pristojni oddelek. Na tem položaju sem bila poleg že omenjenih finančnih vidikov vključena zlasti v pripravo kongresov in sej upravnega odbora ter posameznih seminarjev in predvsem v delo delovne skupine za komuniciranje ter pobude za neodvisnost.

 Na drugi strani sem bila na Avstrijskem računskem sodišču odgovorna za povezovanje z državnimi računskimi sodišči držav članic EU in Evropskim računskim sodiščem. V okviru priprav na letni odbor za stike, srečanje predsednikov nacionalnih računskih sodišč v EU in predsednika Evropskega računskega sodišča, sem se udeležila srečanj na ravni uradnikov za zvezo. Na teh srečanjih, ki so bila namenjena izmenjavi izkušenj in razpravam o aktualnih vprašanjih v zvezi z nadzorom javnih financ v okviru porabe sredstev EU, sem med drugim predložila takratno zahtevo Avstrije v zvezi z uveljavitvijo revizij smotrnosti poslovanja pri Evropskem računskem sodišču. Ta vidik je bil s stališča Avstrije še zlasti pomemben, ker je cilj teh revizij spodbujanje učinkovite porabe subvencij EU.

 Poleg tega sem lahko dragocene izkušnje pridobila tudi s projektom medsebojnega strokovnega pregleda na Norveškem, ki se je izvajal v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem. Prevzela sem vodenje projekta na avstrijski strani, pri tem pa sem se nenehno osredotočala na povečanje učinkovitosti in uspešnosti nadzora javnih financ ter dela na področju odnosov z javnostmi.

4. Vam je bila podeljena razrešnica za naloge upravljanja, če je bil predviden ta postopek?

 V avstrijskem proračunskem pravu ni predviden postopek razrešnice, primerljiv s postopkom za proračun EU. Avstrijsko računsko sodišče avstrijskemu državnemu zboru predloži zvezno finančno poročilo, o katerem se avstrijski državni zbor posvetuje in ga nato potrdi. Posredna, splošna razrešnica, ki se podeli na ta način, zajema tudi proračunska poglavja, za katera sem odgovorna.

 V podjetjih, v katerih sem članica nadzornega odbora, je bila podeljena razrešnica oziroma poteka postopek razrešnice.

5. Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

 Doslej nikoli nisem opravljala politične funkcije.

6. Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

 (1) nova umestitev in strateška usmeritev Avstrijskega računskega sodišča ter izvajanje ustreznih reform,
(2) obračanje trenda v avstrijski fiskalni politiki v smeri uravnoteženega proračuna,
(3) hitra, nebirokratska vzpostavitev sklada za obvladovanje krize zaradi COVID-19, da se zagotovi potrebno financiranje ukrepov za blažitev negativnih posledic te krize.

Neodvisnost

7. V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih prihodnjih nalog na Računskem sodišču?

 Neodvisnost, preglednost, objektivnost, celovitost in kakovost so poleg najboljše možne porabe javnih sredstev moje temeljne vrednote. Na mojo odločitev, da se izobražujem za sodnico in začnem delati na Računskem sodišču, je bistveno vplivala želja, da bi delala za uveljavljene neodvisne državne institucije, ki pri opravljanju svojih nalog zahtevajo najvišjo kakovost ter so pri tem objektivne, temeljijo na dejstvih ter delujejo z integriteto in neodvisno.

 V skladu z navedenim stališčem tem vrednotam dajem prednost tudi pri opravljanju svojih nalog, ta pristop pa sem uporabila tudi pri svojem delu kot predsednica odbora za etiko pri Računskem sodišču. Ta odbor je bil ustanovljen za ozaveščanje o načelih in pravilih kodeksa ravnanja ter pomoč in svetovanje zaposlenim pri Avstrijskem računskem sodišču na podlagi Limske in Mehiške deklaracije.

 Delovanje v skladu s temi vrednotami tudi pri vsakodnevnem izvajanju nalog je zame zelo pomembno. To po eni strani zahteva vsebinsko poglobljeno pripravo, ki temelji na trdnih argumentih, po drugi strani pa ustrezen reprezentativen nastop in prepričljivost. Pri svojem dosedanjem delu sem naloge vedno opravljala na podlagi teh dveh temeljev. Ta pristop sicer zahteva večja prizadevanja, vendar srednje- do dolgoročno zagotavlja sprejemanje, prepričljivost in motiviranost. Pri tem poskušam biti drugim za vzor.

 Zato je zame samoumevno, da bodo te vrednote in zlasti popolna neodvisnost prav tako temelj mojega prihodnjega dela, če bom imenovana za članico Evropskega računskega sodišča. To pomeni, da bom svojo nalogo opravljala brez subjektivnih argumentov, izključno na temelju največje možne objektivnosti in preverjenih številk in dejstev, pri tem pa si bom vedno prizadevala zagotoviti, da nikoli ne bo prišlo do niti najmanjših nasprotij interesov. Zavedam se, da vloga članice Evropskega računskega sodišča pomeni tudi dajanje zgleda drugim.

8. Imate vi ali bližnji sorodniki (starši, sorojenci, zakonski partner in otroci) poslovne ali kapitalske deleže oziroma ali imate vi ali člani vaše družine druge obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami?

 Ne.

9. Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

 Vsekakor sem pripravljena v celoti zagotoviti potrebne informacije.

10. Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

 Ne, nisem udeležena v nobenem sodnem postopku.

11. Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

 Nimam nobene dejavne ali izvršne politične funkcije oziroma je nisem imela.

 Moji sedanji funkciji v nadzornem in upravnem odboru nista politični funkciji, ampak posledica mojega položaja uradnice na Zveznem ministrstvu za finance. Če bom imenovana za članico Evropskega računskega sodišča, bom seveda takoj odstopila s teh funkcij.

12. Ali boste po imenovanju za članico Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

 Nikoli nisem bila članica politične stranke in v nobeni stranki nimam funkcije ali položaja, na katerega bi bila izvoljena.

13. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

 

 V takšnem primeru bi se odzvala na popolnoma enak način kot v vsakem drugem primeru v kateri koli drugi državi članici. Ob upoštevanju vseh zakonskih določb in notranjih predpisov Evropskega računskega sodišča bi v primeru suma proaktivno in strokovno uvedla potrebne ukrepe.

 

 Samoumevno se mi zdi, da pri vsaki dejavnosti, ki jo izvajam, skrbno pazim na to, da ne pride do nasprotja interesov. Boj proti goljufijam, korupciji in nepravilnostim je bistven za zaupanje v institucije. Zato je v skladu s kulturo ničelne tolerance v primeru suma zelo pomembno takojšnje odločno ukrepanje vseh pristojnih organov.

 

14. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

 Politika in javna uprava morata upravičeno vse bolj dejavno obravnavati vprašanje uspešnosti in učinka. Teme, kot so učinkovitost, uspešnost in usmerjenost v rezultate, so v središču razprav o dobrem finančnem upravljanju. Državljani upravičeno želijo odgovor na vprašanje o čimbolj učinkoviti porabi in doseženem učinku davkoplačevalskega denarja. Pri vprašanjih v zvezi s fiskalnim upravljanjem in proračunsko politiko danes ne gre več samo za dodeljevanje sredstev, ampak predvsem tudi za vprašanja glede njihovega nameravanega učinka. V skladu z najboljšo možno porabo javnih sredstev je treba po mojem mnenju spodbujati ta vprašanja, jih nadgrajevati in pozornost preusmeriti z usmeritve v vložke na usmeritev v rezultate.

 Na številnih področjih je že prišlo do kulturnega premika k osredotočanju na dobro finančno upravljanje. Tako na primer avstrijska uprava od proračunske reforme leta 2013 utira pot upravljanju, usmerjenemu v učinkovitost. Upoštevanje ocen učinka, usmerjenih v uspešnost, pri osnutkih zakonodaje in projektih ter obveznih ciljev učinkov s konkretnimi ukrepi in kazalniki v proračunskih dokumentih je bila pomembna izboljšava javne uprave v Avstriji.

 Glede na ta razvoj se tudi na področju finančnega nadzora ne zastavlja samo vprašanje glede zakonite in pravilne porabe javnih sredstev, ampak predvsem vprašanje glede gospodarne, učinkovite in uspešne porabe. Nadzor javnih financ se mora na to odzvati s poudarkom na revidiranju smotrnosti poslovanja. Nadzor javnih financ naj ne bi preverjal samo zakonite in pravilne porabe javnih sredstev, ampak naj bi predvsem odgovoril na vprašanje glede njihove gospodarne, učinkovite in uspešne porabe za dosego političnih ciljev, z ustreznimi priporočili pa bi moral prispevati tudi k izboljšanju dobrega finančnega upravljanja. Revizije smotrnosti poslovanja bi morale nosilcem odločanja zagotoviti trden temelj za politične odločitve za izboljšanje upravnih postopkov in upravljanja.

 Za preverjanje, ali so politike in programi izpolnili zastavljene cilje in ali so bila sredstva kar najboljše uporabljena, je potreben širši vidik in lahko pomeni tudi izziv za uveljavljeno prakso revizijskih institucij. Vendar pa kljub temu ustvarja jasno dodano vrednost v zvezi z delovanjem javnih institucij, usmerjenim v prihodnost in reforme. Zunanji vidik nadzora javnih financ lahko zagotovi usmeritev v zvezi s tem, kako odpraviti nepravilnosti ter preveriti uveljavljene strukture in postopke, nosilcem odločitev pa lahko zagotovi tudi spodbude za reformo. Ta prispevek k najboljši možni uporabi javnih sredstev tudi revizijskim institucijam in njihovim sodelavcem zagotavlja zadovoljivo dodano vrednost na podlagi njihovega dela. Tudi pri dejanskih revizijskih nalogah sta ključnega pomena učinkovitost in vplivnost porabljenih sredstev.

 

15. V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče podpirati Parlament pri nadzoru izvrševanja proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

 Javni nadzor je poleg proračunske suverenosti ključni steber demokratičnega sistema. Čim učinkovitejše opravljanje te vloge zahteva ustrezno podporo s strani odgovornih institucij.

 Evropsko računsko sodišče mora za postopek razrešnice in tudi za posebna poročila predstaviti celovito, utemeljeno in objektivno podlago za parlamentarno delo na najvišji kakovostni ravni ter s tem ustvariti potrebno preglednost za parlamentarni nadzor. Poslanci Evropskega parlamenta in državljani bi se morali biti zmožni zanašati na kakovost ugotovitev in ocen, pri čemer morajo biti poročila pravočasno na voljo pred prihodnjimi odločitvami, za različna področja ukrepanja pa je treba pripraviti ustrezna praktična priporočila.

 Predvsem pa morajo teme revizij obravnavati aktualna vprašanja, ki so pomembna za prihodnost, in zajemati bistvena področja tveganja. Ključna je tudi strukturirana razprava o temah z Evropskim parlamentom oziroma Odborom za proračunski nadzor.

 Na Avstrijskem računskem sodišču sem bila deset let odgovorna za parlamentarno povezovanje z avstrijskim državnim zborom in deželnimi parlamenti. Pri tem sem izkusila, da so za uspešen finančni nadzor odločilni zlasti bralcu prijazna priprava poročil in priporočila, usmerjena v izvajanje, ter postopki spremljanja. Dodatno lahko pozitivno prispeva tudi predstavitev poročila in njegovih ugotovitev v okviru posvetovanj v Odboru za proračunski nadzor ter v posameznih strokovnih odborih.

 Če so te zahteve izpolnjene, ima Parlament trdno podlago za izvrševanje svoje nadzorne pristojnosti v skladu z demokratično odgovornostjo ter na splošno legitimnostjo in vzdržnostjo EU.

 

16. Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

 V skladu z osredotočanjem na kulturo dobrega finančnega upravljanja v javni upravi obstajajo določena pričakovanja glede nadzora javnih financ. Javna sredstva ustvarijo davkoplačevalci, zato smo odgovorni njim. Javna sredstva bi bilo treba porabljati čim bolj odgovorno, učinkovito in uspešno, da se s politikami in programi dosežejo zastavljeni cilji in zagotovi čim boljša poraba sredstev.

 Ta ključna vprašanja običajno obravnavajo revizije smotrnosti poslovanja. Kot sem že omenila, se v skladu s tem razvojem od nadzora javnih financ pričakuje, da se bo revizijsko delo še naprej razvijalo in se ravnalo po teh načelih. Avstrijsko računsko sodišče izvaja predvsem revizije smotrnosti poslovanja, avstrijska uprava pa od proračunske reforme leta 2013 utira pot upravljanju javnih sredstev, usmerjenemu v učinkovitost. Na Avstrijskem računskem sodišču in Zveznem ministrstvu za finance sem se lahko prepričala o dodani vrednosti širšega vidika revidiranja smotrnosti poslovanja in prednostih v učinke usmerjenega upravljanja. Menim, da so načela iz avstrijske ustave, kot so usmerjenost v rezultate, preglednost, učinkovitost in čim bolj točen prikaz finančnega položaja, primer dobre prakse.

 Revizijski organi lahko upravičeno pričakujejo revizije s poudarkom na učinkovitosti in uspešnosti porabe proračunskih sredstev ter izjave o izpolnjevanju političnih ciljev in priporočila v skladu z boljšo porabo javnih sredstev. Javna revizijska poročila o rezultatih političnim nosilcem odločanja in upravljavcem ter sodelavcem v javnih institucijah zagotavljajo trdno podlago za izboljšanje dela institucij v skladu z najboljšo možno porabo javnih sredstev. Spodbujajo preglednost in s tem povečujejo potrebno ozaveščenost in verjetnost, da bodo upoštevana. Krepijo tudi zaupanje državljanov. Zato bi bilo treba to dodano vrednost revizij smotrnosti poslovanja in posebnih poročil, pripravljenih na njihovi podlagi, pogosteje uporabljati. Če bom imenovana za članico Evropskega računskega sodišča, bom v skladu z interesi ciljev Evropske unije z veseljem prispevala svoje izkušnje z revizijami smotrnosti poslovanja in v rezultate usmerjenim upravljanjem.

17. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

 V členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije je popolnoma upravičeno določeno, da Evropsko računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

 Pogoj za sodelovanje v duhu zaupanja in pri tem ohranjanje neodvisnosti je vzajemno razumevanje položaja. To je zelo pomembno predvsem zato, ker se na ravni računskih sodišč kaže tista raznolikost, ki tvori posebno značilnost Evropske unije. Državna računska sodišča imajo zaradi ločenega razvoja povsem različne pravne položaje in naloge ter finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja izvajajo v različnem obsegu – vsako izmed njih pa ima lastne prednosti. Pogosto enako velja za izvajanje programov in politik EU na nacionalni ravni.

 Zato so osredotočanje na učenje od najboljših pri sodelovanju in revizijah ter razpravljanje o teh ugotovitvah na evropski in nacionalni ravni ter izvajanje priporočil sicer povezani z večjimi izzivi, vendar toliko učinkovitejši.

 Ta sodelovalni pristop je bistven tudi zato, ker se velik del proračuna EU izvršuje v okviru deljenega upravljanja sredstev in lahko najboljšo možno porabo sredstev zagotovita samo oba partnerja, vključena v javni nadzor.

 Kot sem že pojasnila, so moje odgovornosti pri Avstrijskem računskem sodišču vključevale tudi zvezo z računskimi sodišči držav članic EU in Evropskim računskim sodiščem, kjer sem med drugim predložila takratno zahtevo Avstrije v zvezi z uveljavitvijo revizij smotrnosti poslovanja pri Evropskem računskem sodišču.

 Dosežki v vmesnem času na podlagi nove strategije Evropskega računskega sodišča z osredotočanjem na revizije smotrnosti poslovanja, boljšega usklajevanja revizijskih programov in najboljšega možnega izvajanja skupnih revizij so vsekakor nadaljnji pomembni mejniki pri izboljšanju sodelovanja. Še naprej bi se osredotočala nanje.

 Poleg tega pa je odločilno tudi sodelovanje Evropskega računskega sodišča z nacionalnimi parlamenti in nacionalnimi institucijami. Glede na proračunski pomen deljenega upravljanja je bistven poudarek na izboljšanju porabe sredstev EU v sodelovanju z državami članicami. Tudi na tem področju ukrepanja bi bilo odločilno osredotočanje Evropskega računskega sodišča in Evropskega parlamenta skupaj z nacionalnimi parlamenti in državnimi revizijskimi organi.

18. Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Kot sem omenila že v odgovoru na predhodno vprašanje, je za Evropsko računsko sodišče sodelovanje v duhu zaupanja z državnimi revizijskimi organi ob ohranjanju neodvisnosti odločilen dejavnik uspešnega nadzora javnih financ v vseh revizijskih dejavnostih. Samo skupaj je mogoče doseči predvidene cilje na evropski ravni in zmanjšati stopnjo napak.

Ta sodelovalni pristop je odločilen tudi za to, da se Evropskemu parlamentu zagotovijo ustrezne revizijske ugotovitve, ki so neposredno povezane z državami članicami. Nacionalne revizijske organe odlikuje njihovo razumevanje regionalnih značilnosti ter ustrezno poznavanje podrobnosti in ozadja, Evropsko računsko sodišče pa celostni pregled in povezan „evropski“ pristop. Izmenjava ugotovitev revizij in podatkov o nadzoru v okviru zakonskih predpisov je zato odločilnega pomena z vidika učinkovite porabe revizijskih virov in tudi z vidika učinkovitosti nadzora.

Vendar pa to hkrati zahteva enotne revizijske standarde in ustrezno izmenjavo izkušenj med revizorji. Skupne delavnice, programi usposabljanja in medsebojni načini sodelovanja revizorjev prav tako prispevajo k ustreznemu medsebojnemu razumevanju značilnosti drugih in ozaveščenosti o njih. Pozitiven primer je program javnega revidiranja v okviru magistrskega študija poslovnega upravljanja (MBS), ki ga je spodbudilo Avstrijsko računsko sodišče in ga izvaja Univerza za ekonomijo in poslovne vede na Dunaju.

Odločilen pa je tudi način priprave poročil, zlasti v primeru zapletenejših vsebin. Tudi pri podrobnih temah je bistveno poudariti ključna sporočila na podlagi celovitih, utemeljenih ugotovitev in izpostaviti informacije, potrebne za parlamentarno delo, te pa povezati tudi z ustreznimi priporočili za izboljšanje dojemanja opravljenega dela s strani javnosti oziroma dobrimi praksami.

Druga vprašanja

19. Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za članico Računskega sodišča negativno?

Da.

Za to delovno mesto kandidiram, ker želim prispevati k zagotavljanju najboljše možne porabe javnih sredstev in delovanju institucij v skladu z interesi evropskih ciljev. Prizadevam si za največje možno zaupanje v evropsko delo, izboljšanje uporabe sredstev in najboljše možno izpolnjevanje političnih ciljev v skladu z interesi evropskih davkoplačevalcev.

Pogoj za to je, da lahko pri svojem delu dobro sodelujem z udeleženimi institucijami in da to sodelovanje temelji na zaupanju. Tudi Pogodba od članov Evropskega računskega sodišča zahteva neodvisnost, ustrezne kvalifikacije in opravljanje nalog v skladu z interesi EU.

Če na predstavitvi ne bom mogla prepričati Parlamenta o svoji strokovni in osebni primernosti, poistovetenju s cilji neodvisne revizijske institucije in upravičenih pričakovanjih članov, bi to pomenilo, da nimam izhodišč za opravljanje nalog tako, kot želim. V tem primeru bi umaknila svojo kandidaturo.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča - avstrijski kandidat

Referenčni dokumenti

07630/2020 – C9-0129/2020 – 2020/0802(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

5.5.2020

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

CONT

13.5.2020

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Mikuláš Peksa

15.5.2020

 

 

 

Obravnava v odboru

25.6.2020

 

 

 

Datum sprejetja

25.6.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

11

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Matteo Adinolfi, Olivier Chastel, Caterina Chinnici, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Corina Crețu, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, José Manuel Fernandes, Luke Ming Flanagan, Daniel Freund, Isabel García Muñoz, Cristian Ghinea, Monika Hohlmeier, Joachim Kuhs, Ryszard Antoni Legutko, Claudiu Manda, Younous Omarjee, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Sabrina Pignedoli, Petri Sarvamaa, Angelika Winzig, Lara Wolters, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gilles Boyer, Jeroen Lenaers, Mikuláš Peksa, Antonio Maria Rinaldi, Ramona Strugariu, Viola Von Cramon-Taubadel

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Bogdan Rzońca

Datum predložitve

29.6.2020

 

 

Zadnja posodobitev: 6. julij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov