Postopek : 2020/0006(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0135/2020

Predložena besedila :

A9-0135/2020

Razprave :

PV 17/05/2021 - 15
CRE 17/05/2021 - 15

Glasovanja :

PV 16/09/2020 - 2
PV 17/09/2020 - 2
PV 18/05/2021 - 13

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0223
P9_TA(2021)0219

<Date>{15/07/2020}15.7.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0135/2020</NoDocSe>
PDF 983kWORD 356k

<TitreType>POROČILO</TitreType>     <RefProcLect>***I</RefProcLect>

<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod</Titre>

<DocRef>(COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))</DocRef>


<Commission>{REGI}Odbor za regionalni razvoj</Commission>

Poročevalec: <Depute>Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis)</Depute>

Pripravljavci mnenja (*):

Siegfried Mureşan, Odbor za proračun

Henrike Hahn, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Mounir Satouri, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Alexandr Vondra, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Jerzy Buzek, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

(*) Pridruženi odbori – člen 57 Poslovnika

NAPAKE/DODATKI
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN
 MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
 MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod

(COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0022) in spremenjenega predloga (COM(2020)0460),

 ob upoštevanju člena 294(2) in tretjega odstavka člena 175 in člena 322(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0007/2020),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 po posvetovanju z Računskim sodiščem,

 po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

 po posvetovanju z Odborom regij,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

 ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0135/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

<RepeatBlock-Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>1</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, da se dvig temperature na svetovni ravni omeji na manj kot 1,5 °C, pa tudi ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskega stebra socialnih pravic z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski, socialni in okoljski stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo, pri čemer je treba upoštevati vpliv pandemije covida-19.

__________________

__________________

11 COM(2019) 640 final z dne 11.decembra 2019.

11 COM(2019)0640 z dne 11.decembra 2019.

12 COM(2020) 21 z dne 14. januarja 2020.

12 COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>2</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne in gospodarske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

(2) Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne, gospodarske in okoljske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote kot virov energije in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, zlasti za najbolj oddaljene regije, oddaljena, otoška in geografsko prikrajšana območja, pa tudi za območja, ki se soočajo s problemom odseljevanja prebivalstva, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>3</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Da bi bil uspešen, mora biti prehod pravičen in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija in države članice že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske in socialne posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

(3) Da bi bil prehod uspešen, mora biti pravičen, vključujoč in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija, države članice in njihove regije že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske, socialne in okoljske posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo, saj zagotavlja, da nihče ne bo zapostavljen.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>4</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Prispevati bi moral k obravnavi socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni.

(4) Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni ter s spodbujanjem trajnostnega gospodarstva, zelenih delovnih mest in javnega zdravja bi moral prispevati k obravnavi socialnih, gospodarskih in okoljskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050, zlasti za delavce, ki jih bo ta prehod prizadel.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>5</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 5</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].

(5) S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti in izravnati negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev ter spodbujati uravnotežen socialno-ekonomski prehod, da se preprečita socialna prekarnost in nestabilno poslovno okolje. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva z regeneracijo naravnih virov ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje in življenjski standard. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>6</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, bodo polno prispevala k doseganju tega cilja.

(6) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prostovoljno prenesena iz ESRR in ESS+, bi lahko polno prispevala k doseganju tega cilja.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>7</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 7</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.

(7) Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Zaradi vzpostavitve SPP ne bi smelo priti do zmanjševanja ali obveznega prerazporejanja sredstev, ki so bila dodeljena drugim kohezijskim skladom.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>8</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost.

(8) Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven pa bo za tiste države članice, ki so ali so bile do pred kratkim močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala biti osredotočena na najbolj prizadeta območja in odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti najmanj razvitim regijam, najbolj oddaljenim regijam, gorskim območjem, otokom, redko poseljenim, podeželskim, oddaljenim in geografsko prikrajšanim območjem, na katerih je energetski prehod na podnebno nevtralnost zaradi majhnega števila prebivalcev težje izvedljiv, upoštevati pa je treba tudi izhodiščni položaj vsake države članice.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>9</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 9</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

(9) Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Države članice bi morale poskrbeti za to, da bodo imeli občine in mesta neposreden dostop do sredstev SPP, ki jim bodo dane na razpolago v skladu z njihovimi objektivnimi potrebami.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>10</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 10</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo lokalna gospodarstva in so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev zelenega dogovora. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013 ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije in povezljivosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo.

(10) V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih, okoljskih in socialnih zavez in prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo ljudi, skupnosti in lokalna gospodarstva ter so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora in evropskega stebra socialnih pravic. Financirani projekti bi morali prispevati k postopnemu in polnemu prehodu na trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo brez onesnaževanja. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013 ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja kvalificirane delovne sile ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije, povezljivosti ter pametne in trajnostne mobilnosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo, pri čemer bi bilo treba upoštevati gospodarske, socialne in energetske značilnosti vsake države članice. Kultura, izobraževanje in gradnja skupnostnih struktur so pomemben del procesa prehoda. To dejstvo bi se moralo odražati tudi v podpori dejavnostim, povezanim z rudarsko dediščino.

__________________

__________________

13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018) 773 final/2).

13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>11</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje zadevnih delavcev, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela.

(11) Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje, prekvalifikacijo in usposabljanje zadevnih delavcev in iskalcev zaposlitve, zlasti žensk, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim in pridobivanju novih kvalifikacij, ustreznih za zeleno gospodarstvo, ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela. Podpora v okviru SPP bi se morala zagotavljati predvsem za spodbujanje socialne kohezije.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>12</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 12</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če zaščitijo znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti podpora za produktivne naložbe podjetij, ki niso MSP, pa bi morala biti omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč, za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU.

(12) Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če se z njimi ustvari in ohrani znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Poleg tega pa bi morala biti trajnostna in, kadar je to ustrezno, v skladu z načeloma „onesnaževalec plača“ in „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

__________________

__________________

14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>13</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 12 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Prek SPP bi se morale podpirati samo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP in se nahajajo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor so opredeljene v členu 102(2) Uredbe št. .../... [uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>14</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] bi bilo treba sredstva SPP okrepiti z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

(13) Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] se lahko sredstva SPP prostovoljno okrepijo z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>15</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 14</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.

(14) Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim in merljivim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v okviru socialnega dialoga in v sodelovanju z deležniki po načelu partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti oziroma po možnosti v skladu s cilji, ki so še ambicioznejši kot tisti, ki so določeni v teh načrtih. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>16</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 15</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

(15) Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo SPP, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uresničitev podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosego podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov. Pri tem pa je treba hkrati ohraniti in razširiti možnosti zaposlovanja na prizadetih območjih in tako preprečiti socialno izključenost. Upoštevati bi bilo treba oteževalne dejavnike, kot sta stopnja brezposelnosti in trend depopulacije. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive, potrebe in priložnosti navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji evropskega zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>17</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 19</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Ciljev te uredbe, in sicer podpore območjem, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani ter potreba po usklajenem izvedbenem okviru, ki zajema več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, na drugi strani. Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(19) Ciljev te uredbe, in sicer podpore ljudi, gospodarstva in okolja na območjih, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani, na drugi strani pa to, da je potreben usklajen izvedbeni okvir, ki bo zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, ter da je treba zagotavljati spoštovanje visokih socialnih in okoljskih standardov in spodbujati udeležbo delavcev. Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>18</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 1 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore območjem, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda Unije na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda k uresničitvi podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosegi podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>19</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 2 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“.

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam, ljudem, podjetjem in drugim deležnikom, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in vmesne cilje do leta 2030 v skladu s cilji Pariškega dogovora“.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>20</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Sredstva Sklada za pravični prehod v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 11 270 459 000 EUR v tekočih cenah ter se lahko v določenih primerih povečajo z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

2.  Sredstva za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 25 358 532 750 EUR v cenah iz leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: glavni znesek) in niso posledica prenosa sredstev iz drugih skladov Unije, ki jih zajema Uredba (EU) .../… [nova uredba o skupnih določbah]. Glavni znesek se lahko v določenih primerih poveča z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>21</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3a – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Letna razčlenitev zneska iz odstavka 1 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I se vključi v sklep Komisije iz člena 3(3).

3.  Na zahtevo države članice se znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena sprosti tudi za obdobje 2025–2027. Za vsako obdobje se ustrezne letne razčlenitve zneska po državah članicah iz odstavka 1 tega člena v skladu z metodologijo iz Priloge I vključijo v sklep Komisije iz člena 3(3).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>22</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3b

 

Mehanizem ekološkega nagrajevanja

 

18 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se dodeli v skladu s hitrostjo, s katero države članice zmanjšujejo svoje emisije toplogrednih plinov, deljeno z njihovim najnovejšim povprečnim BND.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>23</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 c (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3c

 

Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in otoke

 

1 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se v obliki posebne dodelitve nameni otokom, 1 % pa v obliki posebne dodelitve najbolj oddaljenim regijam, kakor so opredeljene v členu 349 PDEU, pri čemer se sredstva nakažejo zadevni državi članici.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>24</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

(a) produktivne in trajnostne naložbe v mikropodjetja in MSP, vključno z zagonskimi podjetji in trajnostnim turizmom, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest, posodobitvi, gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>25</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;

(b) naložbe v ustanavljanje novih podjetij in razvoj obstoječih, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>26</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) naložbe v socialno infrastrukturo, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski diverzifikaciji;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>27</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;

(c) naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti, tudi na univerzah in v javnih raziskovalnih ustanovah, ter v spodbujanje prenosa naprednih, za trg pripravljenih tehnologij;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>28</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

(d) naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo in njenih sistemov, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost, tehnologije za skladiščenje energije in trajnostne obnovljive vire energije, če te naložbe vodijo k ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju trajnostne zaposlitve v večjem obsegu;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>29</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) naložbe v pametno in trajnostno mobilnost ter okolju prijazno prometno infrastrukturo;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>30</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) naložbe v projekte za boj proti energijski revščini, zlasti v socialnih stanovanjih, in spodbujanje energijske učinkovitost, podnebno nevtralen pristop in daljinsko ogrevanje z nizkimi emisijami v najbolj prizadetih regijah;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>31</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;

(e) naložbe v digitalizacijo, digitalne inovacije in digitalno povezljivost, vključno z digitaliziranim in preciznim kmetijstvom;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>32</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;

(f) naložbe v zeleno infrastrukturo, pa tudi v obnovo in dekontaminacijo območij ter opuščenih industrijskih območij in projekte za spremembo namena, če ni mogoče uveljaviti načela „onesnaževalec plača“;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>33</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) vzpostavitev in razvoj socialnih in javnih storitev splošnega pomena;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>34</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(gb) naložbe v kulturo, izobraževanje in oblikovanje skupnosti, vključno z vrednotenjem snovne in nesnovne rudarske dediščine in vozlišč skupnosti;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>35</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;

(h) izpopolnjevanje, prekvalificiranje in usposabljanje delavcev ter iskalcev zaposlitve;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>36</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;

(i) pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve, podpora za aktivno staranje in dohodkovna podpora delavcem ob menjavi službe;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>37</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka j</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve;

(j) dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve, zlasti žensk, invalidov in ranljivih skupin;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>38</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega lahko SPP na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s točkama (a) in (c) člena 107(3) PDEU, podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

Poleg tega lahko SPP v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor so opredeljene v členu 102(2) Uredbe št. .../... [nova uredba o skupnih določbah], podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod, za ustvarjanje delovnih mest in kadar izpolnjujejo socialne cilje za ustvarjanje delovnih mest, enakost spolov ter enako plačilo in okoljske cilje, pa tudi kadar omogočajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo brez podpore premestitvi, v skladu s členom 60(1) Uredbe št. .../... [nova uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>39</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2) te uredbe, in če izpolnjujejo druge pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka. Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>40</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416;

(c) podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416, razen če težave izhajajo iz procesa energetskega prehoda ali so se začele po 15. februarju 2020 in so posledica krize zaradi covida-19;

__________________

__________________

16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>41</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;

(d) naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen če so združljive s členom 1a;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>42</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka e</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije.

(e) naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih so strankam na trgu pod konkurenčnimi pogoji na voljo enakovredne rešitve;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>43</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) naložb v podjetja, ki niso MSP, zaradi katerih pride do prenosa delovnih mest in proizvodnih procesov iz ene v drugo državo članico ali v tretjo državo;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>44</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka e b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb) operacij v regiji NUTS 2, kjer je v času trajanja programa načrtovano odprtje novega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote, ali pa ponovno odprtje začasno ustavljenega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>45</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Z odstopanjem od točke (d) člena 5(1) te uredbe lahko Komisija za regije, ki so močno odvisne od pridobivanja in zgorevanja premoga, lignita, naftnega skrilavca ali šote, odobri območne načrte za pravični prehod, ki vključujejo naložbe v dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, pod pogojem, da se te dejavnosti štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. .../2020 [taksonomija] in izpolnjujejo naslednje kumulativne pogoje:

 

(a)  uporabljajo se kot premostitvena tehnologija za nadomestitev premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;

 

(b)  so v mejah trajnostne razpoložljivosti ali so združljive z uporabo čistega vodika, bioplina in biometana;

 

(c)  prispevajo k okoljskim ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, in sicer s pospeševanjem postopne popolne odprave uporabe premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;

 

(d)  občutno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka ter povečujejo energijsko učinkovitost;

 

(e)  prispevajo k boju proti energijski revščini;

 

(f)  ne ovirajo razvoja obnovljivih virov energije na teh območjih in so skladni ter v sinergiji s prihodnjo rabo obnovljivih virov energije.

 

Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobri tudi naložbe v nekvalificirane dejavnosti v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. .../2020 [taksonomija], če izpolnjujejo vse druge pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, država članica pa lahko v območnem načrtu za pravični prehod utemelji potrebo po podpori tem dejavnostim in dokaže, da so dejavnosti skladne s cilji in zakonodajo Unije na področju energije in podnebja ter njenim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>46</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.

Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja ali gospodarske dejavnosti, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>47</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija program odobri le, če je opredelitev območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno utemeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice.

Razen če ne navede utemeljenih razlogov, zaradi katerih programa ne bo odobrila, Komisija program odobri, če so območja, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno opredeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice, ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, vmesnimi cilji do leta 2030 in evropskim stebrom socialnih pravic.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>48</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice in sredstev, prenesenih v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prenesen na prednostno nalogo SPP, je najmanj enak enainpolkratniku zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo, vendar ne presega trikratnika navedenega zneska.

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice. Ta sredstva je mogoče dopolniti s sredstvi, prostovoljno prenesenimi v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prenesen na prednostno nalogo SPP, ne presega enainpolkratnika zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, ohranijo svoje prvotne cilje in se vključijo v ravni tematske osredotočenosti ESRR in ESS+.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>49</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 2 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. SPP je namenjen najranljivejšim skupnostim v posamezni regiji, zato se upravičeni projekti, ki se financirajo v okviru SPP in prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 2, sofinancirajo v višini do 85 % ustreznih stroškov.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>50</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice skupaj z ustreznimi organi zadevnih območij pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/201417, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti to območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.

1. Države članice skupaj z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi zadevnih območij v skladu z načelom partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in po potrebi s pomočjo EIB in Evropskega investicijskega sklada pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/206617, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.

__________________

__________________

17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>51</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka a</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) opis procesa prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;

(a) opis procesa prehoda na dosego podnebnih ciljev EU do leta 2030 in podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni do leta 2050, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>52</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka b</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1;

(b) utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1, vključno s kazalniki, kot sta stopnja brezposelnosti in stopnja depopulacije;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>53</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;

(c) ocena vpliva izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, morebitne posledice za državne prihodke, razvojne potrebe ter cilji, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov na teh območjih, in izzivi na področju energijske revščine;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>54</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;

(d) opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, demografskih, gospodarskih, zdravstvenih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>55</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka e</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti;

(e) ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti, kadar je to ustrezno;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>56</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka h</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, izčrpen seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;

(h) v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, okvirni seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>57</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], po potrebi pa tudi EIB in Evropski investicijski sklad.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>58</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 8 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni. Cilji se ne spreminjajo, potem ko Komisija odobri zahtevek za spremembe programa, predložen v skladu s členom [14(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

2. Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>59</NumAm>

 

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 9 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o smotrnosti programa ugotovi, da pri enem ali več kazalnikih izložkov ali rezultatov za sredstva SPP ni bilo doseženih vsaj 65 % določenega cilja, lahko izvede finančne popravke v skladu s členom [98] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], tako da sorazmerno z dosežki zmanjša podporo iz SPP za zadevno prednostno nalogo.

Komisija lahko na podlagi končnega poročila o smotrnosti programa izvede finančne popravke v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>60</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 10 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

 

Prehodne določbe

 

Države članice imajo za pripravo in sprejetje območnih načrtov za pravični prehod na voljo prehodno obdobje do … [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe]. V prehodnem obdobju, ki ga Komisija ne upošteva pri sprejemanju odločitev o prenehanju obveznosti ali izgubi sredstev, so vse države članice v celoti upravičene do finančnih sredstev v skladu s to uredbo.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>61</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 10 b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10b

 

Pregled

 

Komisija najkasneje do konca vmesnega pregleda naslednjega večletnega finančnega okvira pregleda izvajanje SPP in oceni, ali bi bilo primerno spremeniti njegovo področje uporabe v skladu z morebitnimi spremembami Uredbe 2020/... [uredba o taksonomiji], s podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2020/... [evropska podnebna pravila] in z razvojem izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Na tej podlagi predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga lahko spremljajo zakonodajni predlogi.

</Amend></RepeatBlock-Amend>

 

 


 

OBRAZLOŽITEV

A. Uvod

 

V zakonodajnih predlogih, ki urejajo uporabo sredstev kohezijske politike za obdobje 2021–2027, bo eden od glavnih ciljev, ki bodo usmerjali naložbe EU, „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Tako se bo izvajal Pariški sporazum. Poleg tega se 25 % vseh odhodkov v večletnem finančnem okviru porabi za dejavnosti, povezane s podnebjem.

 

Z evropskim zelenim dogovorom se EU še bolj zavezuje zeleni prihodnosti in določa nova politika rasti za Evropo z ambicioznim ciljem, ki ga je 12. decembra 2019 podprl tudi Evropski svet, in sicer da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost.

 

A na poti do zelenega gospodarstva in podnebne nevtralnosti se bomo morali nujno spoprijeti z določenimi težavami. Tako je na primer precejšnje število regij še vedno odvisnih od industrijskih procesov, ki so povezani s fosilnimi gorivi oziroma velikimi izpusti toplogrednih plinov. Prehod teh regij na podnebno nevtralno gospodarstvo je zato ogromen izziv. Gospodarske dejavnosti, ki so povezane z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov oziroma temeljijo na proizvodnji in uporabi fosilnih goriv, kot sta premog in lignit, bo nujno treba zmanjšati tako z vidika gospodarske proizvodnje kot z vidika stopnje zaposlenosti. Tudi drugi sektorji z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov bodo morali opustiti ogljično intenzivne procese in se preoblikovati. Poleg tega se bo zdaj morala preoblikovati tudi vrsta poklicev, ki so posredno odvisni od teh dejavnosti, ker bi sicer lahko izginili. Vse te spremembe bodo neposredno vplivale na življenje ljudi in neizogibno prinesle večplastne socialne izzive.

 

Poročevalec zato zelo pozdravlja, da je Komisija s tem, ko je predložila nov, ločen osnutek uredbe za ustanovitev Sklada za pravični prehod v obdobju financiranja po letu 2020, opozorila na te socialne, gospodarske in okoljske izzive ter na pomen enotnega odziva EU na potrebo po pravičnem prehodu.

 

A poročevalec hkrati meni, da je treba predlog, ki je prvi zakonodajni predlog za izvajanje prednostnih nalog iz evropskega zelenega dogovora in je del naložbenega načrta za trajnostno Evropo, še nekoliko spremeniti, mu kaj dodati in ga prilagoditi. Zlasti je zaskrbljen zaradi socialno-ekonomskih posledic prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo in je trdno prepričan, da mora EU pri uresničevanju prehoda poskrbeti za to, da se razlike med regijami ne bo še povečale in da noben državljan ne bo zapostavljen.

 

B. Struktura mehanizma za pravični prehod

 

Poročevalec pozdravlja tristebrno strukturo mehanizma za pravični prehod, ki ga sestavljajo Sklad za pravični prehod, namenski program v okviru InvestEU in instrument za posojila v javnem sektorju pri skupini EIB. Sklad za pravični prehod bo v prvi vrsti namenjen zagotavljanju nepovratnih sredstev, osredotočen pa bo na gospodarsko diverzifikacijo ter prekvalifikacijo in dejavno vključevanje delavcev in iskalcev zaposlitve. Ostala dva stebra pa bosta namenjena mobilizaciji zasebnih naložb oziroma javnega financiranja.

 

Poročevalec opozarja tudi, da se Sklad za pravični prehod izvaja s skupnim upravljanjem, v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter deležniki, saj se s tem zagotavlja prevzemanje odgovornosti za strategijo prehoda. Ključnega pomena je tudi spoštovanje načela partnerstva, saj bo tako zagotovljeno, da bodo gospodarski in socialni partnerji vključeni v načrtovanje programov in njihovo izvajanje.

 

C. Kaj se bo podpiralo

 

Poročevalec pozdravlja, da se bodo v okviru predlaganega Sklada za pravični prehod podpirale dejavnosti na področju gospodarske diverzifikacije, prekvalifikacije delavcev in sanacije okolja. To je široko področje dejavnosti, ki vključuje naložbe v: mala in srednja podjetja, raziskave in inovacije, tehnologijo in infrastrukturo, ki sta povezani z energijo, in v digitalizacijo, regeneracijo, krožno gospodarstvo, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev ter pomoč in vključevanje iskalcev zaposlitve. A ta seznam bi moral zajemati še več dejavnosti, da se bodo lahko regije, ljudje, podjetja in drugi deležniki uspešno soočili s socialnimi, zaposlitvenimi, gospodarskimi in okoljskimi posledicami prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo.

 

Poročevalec želi preprečiti, da bi se iz Sklada za pravični prehod financirale naložbe v podjetja, ki niso mala in srednja podjetja, če se delovna mesta in proizvodni procesi iz ene države članice prenesejo v drugo državo članico ali v tretjo državo. Poročevalec se poleg tega strinja, da se z njim ne financirajo naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, a hkrati meni, da pa bi morale biti naložbe v dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, pod določenimi strogimi pogoji upravičene do financiranja.

 

D. Proračun

 

Poročevalec pozdravlja, da bo predlagani Sklad za pravični prehod spodbujal energetski prehod in podpiral veliko širšo paleto dejavnosti v okviru treh obsežnih kategorij: socialna podpora, oživitev gospodarstva in sanacija tal. Poročevalec pozdravlja tudi spremenjeni predlog Komisije, v katerem predlaga bistveno višji proračun in dodatna sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje. Ker pa bo ambiciozne cilje politike EU mogoče uresničiti le z ambicioznim proračunom, bo potrebnih še več sredstev, ki pa ne bi smela biti zagotovljena na račun financiranja drugih kohezijskih skladov. Poleg tega lahko sredstva Sklada za pravični prehod dopolnjujejo prostovoljne prerazporeditve iz ESRR in ESS+.

 

Poročevalec poleg tega meni, da bi bilo treba nagraditi dodatna prizadevanja držav članic, s katerimi emisije zmanjšajo bolj, kot je določeno s ciljem. Poročevalec zato podpira, da se uvedejo spodbude, kot je mehanizem ekološkega nagrajevanja, s katerim bodo države članice, ki emisije toplogrednih plinov zmanjšujejo hitreje, nagrajene z dodatnimi sredstvi. Poročevalec meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi otokom in najbolj oddaljenim regijam ter zanje predvideti posebna sredstva.

 

E. Sklepna ugotovitev

 

Poročilo je rezultat intenzivnih razprav in kompromisov. Poročevalec bi se rad zahvalil zlasti poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin ter poročevalcem za mnenje petih pridruženih odborov in dveh drugih odborov za mnenje. Poročevalec se veseli intenzivnih medinstitucionalnih pogajanj po poletnih počitnicah.


 

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (26.6.2020)

<CommissionInt>za Odbor za regionalni razvoj</CommissionInt>


<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod</Titre>

<DocRef>(COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))</DocRef>

Pripravljavec mnenja (*): <Depute>Siegfried Mureşan</Depute>

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja v celoti podpira Sklad za pravičen prehod v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih[1].

V tej resoluciji Parlament „poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir v celoti skladen s Pariškim sporazumom, in poudarja, da je pri političnih in finančnih prizadevanjih potreben občuten premik naprej za uresničitev njegovih ciljev, pa tudi za pravičen prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo, ki bo temeljilo na najvišjih merilih socialne pravičnosti, tako da nihče ne bo zapostavljen“.

Pripravljavec mnenja meni, da je treba Sklad za pravičen prehod okrepiti z večjimi dodeljenimi sredstvi, da bo lahko izpolnil ambiciozne cilje. Do financiranja SSP bi se moralo dostopati neodvisno od drugih strukturnih in investicijskih skladov EU, zato pripravljavec mnenja meni, da je sicer treba zagotoviti najvišjo stopnjo komplementarnosti med skladi EU, vendar pa se dostop do SPP ne bi smel pogojevati z usklajenim financiranjem iz drugih kohezijskih skladov iz naslednjih razlogov:

 

1.  SPP je dodatni instrument poleg drugih, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike EU. Imel bo ključno vlogo pri premagovanju enega največjih izzivov na poti do podnebne nevtralnosti. Zato bi moralo biti delovanje tega sklada in dodeljevanje iz njega v skladu z njegovim političnim pomenom čim bolj neodvisno od drugih instrumentov financiranja, hkrati pa bi bili treba ohraniti komplementarnost z njimi.

2.  Zahteva, da se dodelitev SPP uskladi z ustreznimi strukturnimi skladi, vpliva na uporabo zadevnih skladov. Države članice bi morale imeti možnost, da se same odločijo, kako bodo dodelile nacionalna sredstva na podlagi gospodarskih, socialnih in teritorialnih značilnosti ter pod pogojem, da je ta dodelitev skladna s pravnim okvirom EU. Z zahtevo, da se dodelitve SPP uskladijo s kohezijskimi sredstvi, bi državam članicam naložili dodaten pogoj, kar bi pomenilo dodatno breme.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

<RepeatBlock-Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>1</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, da se dvig svetovne temperature omeji na manj kot 1,5°C, ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje ter Evropskega stebra socialnih pravic. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.

_________________

_________________

11 COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

11 COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

12 COM(2020) 21 z dne 14. januarja 2020.

12 COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>2</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Da bi bil uspešen, mora biti prehod pravičen in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija in države članice že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske in socialne posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

(3) Da bi bil uspešen, mora biti prehod vključujoč in družbeno sprejemljiv za vse, zmanjšati mora neenakosti in ne sme nikogar prezreti. Zato bi morali Unija in države članice ter različni regionalni in lokalni akterji že od vsega začetka upoštevati njegove socialne, zaposlitvene in gospodarske posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic in okrepitev pozitivnih, kot je ustanavljanje novih, dostojnih in trajnostnih delovnih mest ali izboljšanje kakovosti zraka. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>3</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Prispevati bi moral k obravnavi socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni.

(4) Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, v skladu s katerima se prek proračuna Unije in pridruženih instrumentov vsaj 1 bilijon EUR uporabi za podporo trajnostnih naložb v naslednjih desetih letih, bi moral mehanizem za pravični prehod zlasti podpreti delavce in državljane v regijah, ki jih je prehod prizadel, obenem pa dopolnjevati ukrepe za zeleni prehod iz ustreznih programov v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Prispevati bi moral k obravnavi socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050, zlasti za delavce, ki jih ta prehod prizadene, in sicer z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>4</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 5</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].

(5) S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP ni le ublažiti in uravnotežiti negativne učinke podnebnega prehoda, temveč tudi ustvariti in povečati prihodnje pozitivne učinke s podpiranjem najbolj prizadetih območij, pa tudi ljudi, ki tam živijo, zlasti prizadetih delavcev, in prispevati k pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050.V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k spodbujanju in pospeševanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije, preoblikovanjem in modernizacijo lokalnega gospodarstva ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje in življenjski standard. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah]. Podpora bi se morala zagotoviti tudi območjem, na katerih po postopni odpravi rudarskih dejavnosti prihaja do velikih strukturnih sprememb.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>5</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 5 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Uporaba podpore in financiranja Unije bi morala zagotoviti, da so vsi upravičeni projekti v vseh državah članicah skladni z odgovornostjo Unije za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050;

 

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>6</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, bodo polno prispevala k doseganju tega cilja.

(6) Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi morala kohezijska politika in SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prostovoljno prenesena iz ESRR in ESS+, lahko dodatno prispevajo k doseganju tega cilja in olajšajo zeleni prehod, hkrati pa v celoti prispevajo k novim kakovostnim delovnim mestom, vključujoči trajnostni rasti in regionalnemu razvoju.

 

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>7</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Glede na pandemijo COVID-19 in kot dokaz zavezanosti Unije, da bo dosegla gospodarsko okrevanje prek trajnostnega razvoja, je nujno, da naslednji večletni finančni okvir in načrt za oživitev za Evropo zahtevata povečanje zneska, dodeljenega SPP.

 

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>8</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6 b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b) Sredstva SPP bi morala biti sorazmerna z njegovim ambicioznim ciljem. Da bi se ublažili vplivi prehoda na podnebno nevtralnost, bi moral imeti SPP posebna dodeljena finančna sredstva, neodvisna od dodelitev drugih strukturnih in investicijskih skladov EU. Dostop do SPP ne bi smel biti pogojen s prenosi iz drugih skladov EU. Ta neodvisni dostop bo omogočil, da SPP ustrezno deluje, doseže pričakovane rezultate in zagotovi predvidljivost za upravičence.

 

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>9</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 7</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.

(7) Samo sredstva SPP ne bodo zadostovala za obravnavanje vseh izzivov v zvezi s prehodom na podnebno nevtralnost. Zato bi sredstva iz SPP morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Prostovoljni prispevki iz ESRR in ESS+ ne vplivajo na druge cilje kohezijske politike in dodeljena finančna sredstva za druge cilje v okviru ESRR in ESS+; Preneseni prispevki ne bi smeli presegati 20 % sredstev, ki so prvotno dodeljena državi članici za ESRR in ESS+.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>10</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 7 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Finančni znesek predstavlja prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom v skladu s členom [17] Medinstitucionalnega sporazuma [med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju]+ in se lahko poveča s sklepom proračunskega organa. Poleg tega je mogoče finančna sredstva za SPP povečati z dodatnimi prispevki držav članic in drugih virov v skladu z veljavnim osnovnim aktom, ti pa predstavljajo zunanje namenske prejemke poleg primerov iz točke (a) člena 21(2) finančne uredbe.

 

_____________

 

+ Sklic, ki se po potrebi posodobi za medinstitucionalni sporazum za obdobje 2021–2027.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>11</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost.

(8) Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in v manjši meri od industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala podpreti države članice, ki to potrebujejo na podlagi njihove finančne sposobnosti za naložbe, potrebne za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti otoškim ali redko poseljenim in oddaljenim območjem, kjer bo uresničevanje energetskega prehoda na podnebno nevtralnost večji izziv.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>12</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>13</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 9 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  V skladu z Uredbo (EU) .../... [o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah sredstev, ki so tam dodeljena, bi bilo treba izvajati ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru SPP, da bi se odzvali na vpliv krize brez primere zaradi COVID-19. Taka dodatna sredstva je treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe (EU) .../...[ERI];

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>14</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 10</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo lokalna gospodarstva in so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev zelenega dogovora. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013 ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije in povezljivosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo.

(10) V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo lokalna gospodarstva in so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev zelenega dogovora, pri tem pa ščitijo, ohranjajo in povečujejo naravni kapital Unije ter izboljšujejo zdravje in dobrobit ob upoštevanju tveganj in učinkov, povezanih z okoljem. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013, ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja ter preprečevanju degradacije okolja. Podpora bi morala biti na voljo tudi posrednim sektorjem in delovnim mestom, ki so odvisna od vrednostnih verig fosilnih goriv in industrijskih postopkov z visokimi emisijami toplogrednih plinov, na primer za prekvalifikacijo delavcev. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije in povezljivosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo.

_________________

_________________

13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018) 773 final/2).

13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>15</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 10 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) S SPP bi bilo treba tudi podpreti naložbe v socialne, izobraževalne, zdravstvene in kulturne projekte, pod pogojem, da ustvarjajo nova delovna mesta, zlasti v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in ki jih je prizadel strukturni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je gospodarno z viri. S tovrstnimi naložbami bi zagotovili, da bodo ljudje, ki živijo v regijah, kjer prihaja do prehoda, imeli dostop do visokokakovostnih storitev splošnega interesa, da bi podprli socialno pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo prezrt.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>16</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje zadevnih delavcev, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela.

(11) Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, tudi tistih, ki jih bo prizadela energetska revščina, in tistih, ki štejejo za najbolj ranljive na podlagi Uredbe (EU) [ESS+], bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje zadevnih delavcev, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim in doseganju enakosti med spoloma ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela. Ustvarjanje neto učinka na zaposlovanje z novimi visokokakovostnimi delovnimi mesti bi moral biti splošni cilj podnebnega prehoda ter mehanizma za pravičen prehod in SPP.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>17</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a) Potrebne so vključujoče politike in strategije, da ne bo prišlo do povečevanja neenakosti v procesu pravičnega prehoda. Spodbujanje socialne kohezije bi moralo biti vodilno načelo podpore v okviru SPP, in sicer bi bilo treba spodbujati enakost spolov, izboljšane pogoje za migrante in begunce, mlade in starejše delavce ter nizko kvalificirane delavce ter zagotavljati, da nihče ne bo zapostavljen.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>18</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11 b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11b) Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira SPP, prispeva k spoštovanju in spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami v skladu s členom 8 PDEU.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>19</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 12</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če zaščitijo znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti podpora za produktivne naložbe podjetij, ki niso MSP, pa bi morala biti omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč, za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU.

(12) Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo in spremembo strategije območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če zaščitijo znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod in bi morala biti trajnostna in v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti podpora za produktivne naložbe podjetij, ki niso MSP, pa bi morala biti omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč, za namene vseh kategorij iz člena 107(3) PDEU. Produktivne naložbe za podjetja ne bi smela izkrivljati konkurence med podjetji.

_________________

_________________

14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>20</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 12 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Pravila EU o državni pomoči morajo biti prožna, da bi lahko regije v prehodu privabile zasebne naložbe. Pri pripravi novih smernic bi morala Komisija zato upoštevati tudi težave strukturnih sprememb v zadevnih regijah in hkrati zagotoviti pošteno konkurenco na notranjem trgu. Pravila o državni pomoči bi morala vsem regijam, ki prejemajo podporo iz SPP, omogočiti, da učinkovito in dovolj zgodaj zmanjšajo tveganje za izgubo delovnih mest. Treba bi bilo dovoliti ustrezno prožnost v skladu z veljavnimi pravili, ne glede na status regij, ki prejemajo pomoč.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>21</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] bi bilo treba sredstva SPP okrepiti z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

(13) Da bi se zagotovili prožnost in doslednost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi morale države članice v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter socialnimi partnerji sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] se lahko sredstva SPP na prostovoljni osnovi okrepijo z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+, kadar je to utemeljeno in ne posega v uresničevanje ciljev teh skladov. Kadar objektivne okoliščine to upravičujejo, bi bilo mogoče pripraviti samostojen program SPP.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>22</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih pravičnega prehoda.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>23</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 13 b (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Izvrševanje sredstev SPP bi moralo čim bolj zmanjšati upravno breme in stroške za upravičence sklada in za vse udeležene akterje v skladu z ukrepi poenostavitve, ki jih je uvedla Uredba (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>24</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 14</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.

(14) Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bodo države članice v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi in ob podpori Komisije pripravile območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih. Poleg tega bi morali biti območni načrti za pravičen prehod skladni z ustreznimi območnimi strategijami iz člena [23] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], vključno s strategijami pametne specializacije (S3), nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti in evropskim stebrom socialnih pravic, da bi oblikovali in izvrševali SPP, ki bo vključeval strateško usklajevanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih prizadevanj in prizadevanj Unije za diverzifikacijo regionalnih gospodarstev, ob zagotavljanju pravičnega in poštenega prehoda.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>25</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 14 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Vse države članice bi morale podpreti cilj Unije glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi bil ekološki prehod uspešen. Države članice, ki se niso zavezale k izvajanju navedenega cilja, bi morale imeti le delni dostop do svojih nacionalnih dodelitev v okviru SPP. V takem primeru bi bilo treba dati prednost regijam v državah članicah, ki so se zavezale k uresničevanju tega cilja.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>26</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 15</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.

(15) Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, povečanje zaposlenosti in preprečevanje poslabšanja okolja, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in so lahko del večjih enot ali ustrezajo večjim enotam, kot so regije na ravni NUTS 3. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. V načrtih bi bilo treba podrobno opredeliti sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi in stebri mehanizma Unije za pravičen prehod in po potrebi s skladom za modernizacijo, da bi se spopadli z ugotovljenimi razvojnimi potrebami. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (po potrebi s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija. Komisija bi morala zagotoviti tehnično pomoč, če tako zahtevajo države članice, če nimajo potrebne upravne zmogljivosti ali imajo težave pri oblikovanju območnih načrtov za pravičen prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>27</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 15 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Ob upoštevanju ogromnega truda, ki ga morajo MSP vložiti za boj proti posledicam pandemije COVID-19, bi bilo treba lokalne, regionalne in nacionalne organe, podjetja in druge subjekte, ki zaprosijo za financiranje v okviru SPP, podpreti z enostavnim, celovitim in zlahka obvladljivim postopkom prijave in poročanja, ki bo omogočal usmerjeno podporo.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>28</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 16</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Za večjo usmerjenost uporabe virov SPP v rezultate bi bilo treba Komisiji v skladu z načelom sorazmernosti omogočiti, da v primeru resnega nedoseganja ciljev, določenih za specifični cilj SPP uporabi finančne popravke.

(16) Za zagotovitev doseganja želenih rezultatov pri uporabi virov SPP bi bilo treba Komisiji v skladu z načelom sorazmernosti omogočiti, da v primeru resnega nedoseganja ciljev, določenih za specifični cilj SPP, uporabi finančne popravke.

</Amend> 

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>29</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 18</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev letne razdelitve razpoložljivih dodelitev po državah članicah v skladu s Prilogo I.

(18) Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi bilo treba na Komisijo prenesti delegirana pooblastila za določitev letne razdelitve razpoložljivih dodelitev po državah članicah v skladu s Prilogo I. .

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>30</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 1 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore območjem, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda Unije na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

1. S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore območjem, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi in geografskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda Unije na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>31</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 2 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“.

V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“. Naložbe bi morale biti namenjene zmanjšanju izgub delovnih mest, ki bodo posledica prehoda, s podpiranjem preoblikovanja in ustvarjanja novih delovnih mest.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>32</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 7,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2018,in se lahko povečajo, odvisno od primera, z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.

Sredstva za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 25 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018. Poleg tega je mogoče finančna sredstva za SPP dodatno povečati s prostovoljnimi prispevki držav članic in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom, ki predstavljajo zunanje namenske prejemke poleg primerov iz točke (a) člena 21(2) finančne uredbe.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>33</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

0,35 % zneska iz prvega pododstavka se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

Minimalni delež v višini 0,35 % zneska iz prvega pododstavka se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije, pri čemer je možno ta delež na prošnjo države članice povečati na podlagi specifičnosti območnega načrta za pravični prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>34</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, s katero določi letno razdelitev sredstev, vključno s kakršnimi koli dodatnimi sredstvi iz odstavka 2 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I.

3. Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti v skladu s členom 10 in za dopolnitev te uredbe sprejme odločitev, s katero določi letno razdelitev sredstev, vključno s kakršnimi koli dodatnimi sredstvi iz odstavka 2 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>35</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za države članice, ki še niso zavezane cilju Unije podnebne nevtralnosti do leta 2050, se dostop do skupne projektne dokumentacije omeji na eno tretjino njihove nacionalne dodelitve („nezamrznjeni del“), preostali dve tretjini („zamrznjeni del“) pa se dasta na voljo ob sprejetju takšne zaveze. V takem primeru imajo regije, ki se zavežejo izvajanju tega cilja, prednostni dostop do zamrznjenega dela nacionalne dodelitve.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>36</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 – odstavek 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Z odstopanjem od člena [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] za dodatna sredstva iz odstavka 2, dodeljena za SPP v proračunu Unije ali zagotovljena iz drugih virov, ni potrebna dopolnilna podpora iz ESRR ali ESS+.

črtano

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>37</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – naslov</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>38</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 1 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ukrepi iz člena 2 Uredbe (EU) [o evropskem instrumentu za reševanje] se izvajajo v okviru EKSRP v višini 30 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 zneska iz točke (a)(vi) člena 3(2) navedene uredbe ter ob upoštevanju njenega člena 4(3), (4) in (8).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>39</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 1 – pododstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ta znesek se šteje za druge vire iz člena 3(2) in pomeni zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

Ti viri se poleg skupnih sredstev iz člena 3 dajo na voljo za proračunske obveznosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za leta od 2021 do 2024, kot sledi:

 

– 2021: 7 495 797 242 EUR;

 

– 2022: 7 496 636 094 EUR;

 

– 2023: 7 496 371 621 EUR;

 

– 2024: 7 495 899 220 EUR.

 

____________________________

 

1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1–222).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>40</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 1 – pododstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Poleg tega se 15 295 823 EUR v cenah iz leta 2018 sredstev iz prvega pododstavka da na razpolago za upravne odhodke.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>41</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2.  Minimalni delež v višini 0,35 % zneska iz prvega pododstavka se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije, pri čemer je možno ta delež na prošnjo države članice povečati na podlagi specifičnosti območnega načrta za pravični prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>42</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3.  Letna razčlenitev zneska iz odstavka 1 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I se vključi v sklep Komisije iz člena 3(3).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>43</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 3 a – odstavek 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4.  Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o sprostitvi obveznosti iz poglavja IV naslova VII Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na sredstvih iz odstavka 1. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se ta sredstva ne uporabijo za poznejši program ali ukrep.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>44</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. SPP podpira samo dejavnosti, ki so neposredno povezane z njegovim specifičnim ciljem, kakor je določen v členu 2, in ki prispevajo k izvajanju območnih načrtov za pravični prehod, pripravljenih v skladu s členom 7.

1. SPP podpira samo dejavnosti, ki so neposredno povezane z njegovim specifičnim ciljem, kakor je določen v členu 2, in ki prispevajo k izvajanju območnih načrtov za pravični prehod, pripravljenih v skladu s členom 7. Sredstva SPP so dodatna sredstva in ne nadomeščajo podpore dejavnostim iz ESRR, ESS+ ali drugih programov Unije.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>45</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

(a) produktivne in trajnostne naložbe, zlasti v MSP in zagonska podjetja, ki vodijo k ustvarjanju dostojnih in trajnostnih delovnih mest, gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>46</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;

(b) naložbe v ustanavljanje novih podjetij, diverzifikacijo že uveljavljenih podjetij ali alternativne trajnostne gospodarske dejavnosti, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>47</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;

(c) naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z raziskovalnimi institucijami ali univerzami, ter v spodbujanje prenosa in sprejetje naprednih tehnologij;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>48</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) naložbe za spodbujanje prometnih sistemov, ki izboljšujejo in povečujejo trajnost za mobilnost v mestih, tudi z uporabo pametnih tehnoloških rešitev;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>49</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;

(d) naložbe, zlasti če so ukrepi na strani povpraševanja nezadostni, v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto in trajnostno energijo, zmanjšanje odvisnosti od ogljično intenzivne energije in energijske revščine, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vključno z naložbami v trajnostni promet in infrastrukturo, med drugim s spodbujanjem elektrifikacije in uporabe biogoriv, in naložbe v ciljno usmerjene ukrepe za energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>50</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) naložbe v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije, vključno z naložbami v daljinsko ogrevanje;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>51</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;

(e) naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost, tudi v visokohitrostna omrežja, kot so optična vlakna do posameznih gospodinjstev na otoških, oddaljenih in redko poseljenih območjih;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>52</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;

(f) naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena, ob zagotavljanju skladnosti z načelom „onesnaževalec plača“;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>53</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga) naložbe v družbeno infrastrukturo in razvoj socialnih storitev splošnega pomena;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>54</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;

(h) izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev in iskalcev zaposlitve, zlasti nezadostno uporabljenih ali z nizko stopnjo izobrazbe;

 

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>55</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i)  pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;

(i)  dejavne politike zaposlovanja in upravljanja znanj in spretnosti, ki bodo usmerjene v sektorje in delovna mesta prihodnosti, ter pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>56</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka j</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j)  dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve;

(j) dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve, s katerim bi zagotovili enak dostop ter spodbujali enakost spolov;

 

</Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>57</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poleg tega lahko SPP na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s točkama (a) in (c) člena 107(3) PDEU, podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

Poleg tega lahko SPP v vseh kategorijah iz člena 107(3) PDEU podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>58</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416;

(c) podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416, razen tistih, ki lahko pridobijo podporo za zelene naložbe, novo tehnologijo in infrastrukturo, ki bi lahko prispevale k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, energetski učinkovitosti in/ali proizvodnji energije iz obnovljivih virov;

_____________________

_______________________

16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>59</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 5 – odstavek 1 – točka e</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije.

(e) naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije. Ta izključitev ne velja za otoška, oddaljena in redko poseljena območja, kjer so potrebne nove individualne infrastrukture visoke hitrosti, da bi dosegli posamezna gospodinjstva.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>60</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.

Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki ene ali več prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS +) ali Kohezijski sklad ali eden ali več posebnih programov, kadar objektivne okoliščine upravičujejo takšno ukrepanje.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>61</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Načrtovanje sredstev SPP je v skladu s členom [6] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in zagotavlja neposredno udeležbo organov zadevnih ozemelj na ravni NUTS2 ali NUTS3, in sicer z dodelitvijo sredstev prek regionalnih programov, če so le-ti vzpostavljeni, ali z izkoriščanjem integriranih teritorialnih orodij iz členov od [22 do 28] Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>62</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija program odobri le, če je opredelitev območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno utemeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice.

Komisija program odobri le, če je opredelitev območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno utemeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice ter z obstoječimi ustreznimi regionalnimi in lokalnimi strategijami.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>63</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 6 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice in sredstev, prenesenih v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prenesen na prednostno nalogo SPP, je najmanj enak enainpolkratniku zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo, vendar ne presega trikratnika navedenega zneska.

2. Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP lahko zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice in sredstev, prostovoljno prenesenih v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prostovoljno prenesen na prednostno nalogo SPP, ne ogroža ustrezno financiranje prednostnih nalog iz ESRR in ESS+. Preneseni prispevki ne presegajo 20 % sredstev, ki so bila prvotno dodeljena državi članici za ESRR in ESS +, in ne presegajo 60 % zneska podpore iz prednostne naloge SPP.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>64</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice skupaj z ustreznimi organi zadevnih območij pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/201417, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti to območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.

1. Države članice ob popolni skladnosti z načelom partnerstva skupaj z vsemi ustreznimi organi in socialnimi partnerji, zlasti na lokalni in regionalni ravni zadevnih območij, v skladu s členom [6] Uredbe EU .../... [nova uredba o skupnih določbah] pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki so lahko del večjih ravni ali jim ustrezajo, kot je recimo raven 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/201417, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih, zaposlitvenih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov. Za določitev ciljnih območij in razporeditev sredstev med njimi se uporabijo objektivna in pregledna merila. Če država članica to zahteva, Komisija zagotovi tehnično pomoč pri pripravi območnih načrtov za pravičen prehod.

_________________

_________________

17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>65</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka c</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;

(c) ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki ter tudi postranskimi koristmi, zlasti za zdravje in dobro počutje, pri prehodu na podnebno nevtralno krožno gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije in bo energetsko učinkovito, v oceni pa so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest ter tudi morebitno ustvarjanje novih delovnih mest in druge socialne posledice, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>66</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka d</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;

(d) opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih izzivov in priložnosti prehoda na podnebno nevtralno krožno gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije in bo energetsko učinkovito, opisu pa se priloži natančen seznam načrtovanih ukrepov;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>67</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 2 – točka j</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(j) sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi Unije in stebri mehanizma za pravični prehod za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb.

(j) sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi Unije in stebri mehanizma za pravični prehod in po potrebi s skladom za modernizacijo za obravnavanje opredeljenih razvojnih potreb na območju, ki ga pokriva načrt.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>68</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].

3. V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni vsi ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] in ustrezni deležniki na prizadetih območjih iz odstavka 1 tega člena po pristopu od spodaj navzgor.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>69</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Območni načrti za pravični prehod so skladni s teritorialnimi strategijami iz člena [23] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ustreznimi strategijami pametne specializacije, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter evropskim stebrom socialnih pravic.

Območni načrti za pravični prehod so skladni s teritorialnimi strategijami iz člena [23] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], ustreznimi strategijami pametne specializacije, ki po možnosti opredeljujejo okvirne prednostne naloge in postopke izvajanja, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter evropskim stebrom socialnih pravic in obstoječimi regionalnimi in lokalnimi strategijami.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>70</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 10 – odstavek 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(3) in 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe].

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>71</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 10 – odstavek 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Prenos pooblastila iz členov 3(3) in 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>72</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 10 – odstavek 6</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(3) in člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>73</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Priloga I – odstavek 1 – točka b</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) dodelitve, ki izhajajo iz uporabe točke (a) se prilagodijo, da se zagotovi, da nobena država članica ne prejme zneska, ki bi presegal 2 milijardi EUR. Zneski, ki presegajo 2 milijardi EUR na državo članico, se proporcionalno prerazporedijo na dodelitve za vse druge države članice. Deleži držav članic se ustrezno preračunajo;

(b) dodelitve, ki izhajajo iz uporabe točke (a), se prilagodijo, da se zagotovi, da nobena država članica ne prejme zneska, ki bi presegal 20 % celotne dodelitve. Zneski, ki presegajo prag 20 %, se proporcionalno prerazporedijo na dodelitve za vse druge države članice. Deleži držav članic se ustrezno preračunajo;

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>74</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Priloga I – odstavek 1 – točka b a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) dve tretjini nacionalnih dodelitev sta odvisni od odobritve in zavezanosti države članice cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta znesek se prenese v rezervo, dokler zadevna država članica ne sprejme te zaveze. V tem primeru se regijam držav članic, ki potrdijo in se zavežejo k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050, dodeli prednostni dostop do sredstev.

</Amend>

</RepeatBlock-Amend>

 


POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev Sklada za pravični prehod

Referenčni dokumenti

COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD)

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

REGI

29.1.2020

 

 

 

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

29.1.2020

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

27.5.2020

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Siegfried Mureşan

5.3.2020

Obravnava v odboru

4.5.2020

 

 

 

Datum sprejetja

24.6.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Valentino Grant, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Angelika Winzig

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Damian Boeselager, Herbert Dorfmann, Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

33

+

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Bogdan Rzońca

GUE/NGL

Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Herbert Dorfmann, José Manuel Fernandes, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Janusz Lewandowski, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Karlo Ressler, Angelika Winzig

RENEW

Clotilde Armand, Olivier Chastel, Valérie Hayer, Moritz Körner, Nils Torvalds, Nicolae Ştefănuță

S&D

Robert Biedroń, Paolo De Castro, Eider Gardiazabal Rubial, Eero Heinäluoma, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Victor Negrescu, Nils Ušakovs

VERTS/ALE

Rasmus Andresen, Damian Boeselager, David Cormand, Alexandra Geese

 

5

-

ID

Anna Bonfrisco, Valentino Grant, Joachim Kuhs, Hélène Laporte

NI

Joanis Lagos (Ioannis Lagos)

 

2

0

ECR

Johan Van Overtveldt

NI

Mislav Kolakušić

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE (24.6.2020)

<CommissionInt>za Odbor za regionalni razvoj</CommissionInt>


<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod</Titre>

<DocRef>(COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Henrike Hahn</Depute>

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

<RepeatBlock-Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>1</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 1</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.

(1) Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, da bi porast svetovne temperature omejili na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, evropskega stebra socialnih pravic in ciljev trajnostnega razvoja OZN z osredotočanjem financiranja Unije na zelene in socialne cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski, socialni in regionalni izzivi in priložnosti, povezane z energetsko trajnostjo, energetsko varnostjo in cenovno dostopnostjo energije, v okviru prehoda na trajnostno, podnebno nevtralno in na podnebje odporno, z viri gospodarno in popolnoma krožno gospodarstvo najkasneje do leta 2050, v katerem ni neto emisij toplogrednih plinov, obenem izogibajoč se negativnim učinkom na človeško zdravje in okolje, ki so med drugim povezani z upadom biotske raznovrstnosti in propadom ekosistemov, pretirano porabo virov, kemičnim onesnaževanjem in onesnaževanjem zraka.

__________________

__________________

11 COM(2019) 640 z dne 11. decembra 2019.

11 COM(2019) 640 z dne 11. decembra 2019.

12 COM(2020) 21 z dne 14. januarja 2020.

12 COM(2020) 21 z dne 14. januarja 2020.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>2</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne in gospodarske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

(2) Prehod na trajnostno, podnebno nevtralno in na podnebje odporno, z viri gospodarno in popolnoma krožno gospodarstvo najkasneje do leta 2050 je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije, za kar bodo potrebne velike nove naložbe, zlasti v nove in inovativne tehnologije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl novi zeleni dogovor in cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Evropski parlament je 17. aprila 2020 poudaril, da bi moral biti cilj podnebne nevtralnosti podlaga za politične odzive v boju proti pandemiji covida-19 in njenim posledicam ter da bi morala biti strategija o zelenem dogovoru v središču okrevanja in obnove evropskega gospodarstva. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne in gospodarske učinke za tiste regije, ki so trenutno močno odvisne od fosilnih goriv ali industrije izdelkov, ki niso združljivi s ciljem podnebne nevtralnosti. Tak položaj lahko ogrozi prehod Unije pri podnebnih ukrepih, pa tudi poglobi razlike med regijami, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. Državam članicam bi bilo treba zagotoviti potrebna sredstva za doseganje ciljev Unije glede ogljične nevtralnos