POROČILO o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki
11.9.2020 - (2019/2157(INI))
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Petri Sarvamaa
Pripravljavka mnenja (*):
Jessica Polfjärd, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020)0380) ter svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[1] in resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15)[2],
– ob upoštevanju newyorške deklaracije o gozdovih, ki jo je Evropska unija ratificirala 23. junija 2014,
– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2018)0811),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. aprila 2019 o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in o novem strateškem okviru za gozdove (08609/2019),
– ob upoštevanju Uredbe št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in nadaljnjih izvedbenih uredb s posodobitvijo seznama invazivnih tujerodnih vrst, med njimi tudi drevesnih vrst[4];
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. oktobra 2019 o poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“,
– ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 31. maja 2019,
– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020: znanje za prehod v trajnostno Evropo,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. in 11. aprila 2019 o izvajanju strategije EU za gozdove,
– ob upoštevanju vmesnega pregleda strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020,
– ob upoštevanju posodobljene strategije EU za biogospodarstvo,
– ob upoštevanju podnebne strategije do leta 2050,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. novembra 2019 o posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo[5];
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018 o vmesnem pregledu strategije EU za gozdove[6],
– ob upoštevanju strategije Evropa 2020, vključno s pobudama Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energijo,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0154/2020),
– ob upoštevanju obveznosti držav članic EU iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji,
A. ker notranjih in mednarodnih zavez EU, na primer evropskemu zelenemu dogovoru, ciljem OZN glede trajnostnega razvoja, Kjotskemu protokolu, Pariškemu sporazumu in ustvarjanju družbe brez emisij, ne bo mogoče uresničiti brez podnebnih koristi in drugih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo gozdovi in gozdarski sektor;
B. ker se Pogodba o delovanju Evropske unije ne sklicuje na skupno gozdarsko politiko EU in so za gozdove odgovorne države članice; ker EU že dolgo prek svojih politik in smernic, med drugim na podlagi člena 4 PDEU, kar zadeva energijo, okolje in kmetijstvo, prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in odločitvam držav članic o gozdovih;
C. ker so gozdovi in celotna vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih, storitve za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in zdravstvene koristi, ščitijo biotsko raznovrstnost in priložnosti za gorske, otoške in podeželske regije ter pomagajo v boju proti dezertifikaciji;
D. ker je za prihodnost večnamenskih gozdov EU in za celotno vrednostno verigo EU, ki temelji na gozdovih, zelo pomembno ustrezno financiranje visokokakovostnih raziskav, inovacij, zbiranja informacij, vzdrževanja in razvijanja podatkovnih zbirk ter izmenjave dobre prakse in znanja, saj so potrebe po izkoriščanju gozdov vse večje, prav tako pa je treba izrabiti številne priložnosti in sprejeti izzive, s katerimi se sooča družba;
E. ker so gozdovi del naše naravne dediščine, ki jo moramo ohraniti in vzdrževati, in ker je dobro upravljanje te dediščine bistveno za njeno uspevanje in za to, da postane vir biotske raznovrstnosti ter gospodarskega, turističnega in družbenega bogastva;
F. ker Sklad za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike (SKP) zagotavlja orodja in sredstva za podporo gozdarskemu sektorju, kar bi bilo treba v okviru SKP nadaljevati po letu 2020 in se pri tem osredotočiti na trajnostno gospodarjenje z gozdovi;
G. ker je v Uniji 16 milijonov zasebnih lastnikov gozdov, ki imajo v lasti približno 60 % gozdov EU; ker je povprečna velikost gozda v zasebni lasti 13 ha, približno dve tretjini zasebnih lastnikov pa ima v lasti manj kot 3 ha gozda;
H. ker so gozdovi, s katerimi se gospodari trajnostno, izredno pomembni za ohranjanje delovnih mest na podeželju, koristijo človekovemu zdravju, hkrati pa bistveno prispevajo k okolju in biotski raznovrstnosti;
I. ker so ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v gozdovih tesno povezani, saj morajo biti vidiki uravnoteženi in je treba spodbujati sinergije, zlasti na področju strategij in načrtov držav članic za prilagajanje;
J. ker se evropski gozdovi in razmere v njih med seboj razlikujejo, zato jih je treba različno obravnavati, vendar vedno z namenom izboljšanja njihove gospodarske, družbene in okoljske funkcije;
K. ker so v najbolj oddaljenih regijah območja z izredno bogato biotsko raznovrstnostjo, kar je nujno treba ohraniti;
L. ker ima izguba biotske raznovrstnosti v gozdovih velike okoljske, gospodarske in družbene posledice;
M. ker je kakovost tal bistvena za zagotavljanje ekosistemskih storitev, na primer za filtriranje in zbiranje vode, s tem pa tudi za varstvo pred poplavami in sušo, sekvestracijo CO2, biotsko raznovrstnost in povečanje biomase; ker je izboljšanje kakovosti tal, na primer s preoblikovanjem iglastih gozdov v nekaterih regijah v trajne listnate gozdove, ekonomsko zahteven proces, ki traja desetletja;
N. ker bi bilo treba v evropski družbi, ki je vse bolj oddaljena od gozdov in gozdarstva, promovirati temeljno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter poudarjati številne koristi, ki jih gozdovi prinašajo z ekonomskega, družbenega in okoljskega ter kulturnega in zgodovinskega vidika;
O. ker imajo gozdovi poleg sekvestracije ogljika ugoden vpliv na podnebje, ozračje, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter rečne režime in vodne poti, zaščito tal pred erozijo zaradi vode in vetra ter na druge uporabne naravne danosti;
P. ker je skoraj 23 % evropskih gozdov uvrščenih med območja Natura 2000 – v nekaterih državah članicah ta delež presega 50 %, skoraj polovico naravnih habitatov v omrežju Natura 2000 pa predstavljajo gozdovi;
Q. ker so gozdovi lahko vir primarnih gozdnih proizvodov, kot je les, hkrati pa nudijo dragocene sekundarne proizvode, kot so gobe, tartufi, zelišča, med in jagodičevje, ki so pomemben del gospodarskih dejavnosti v nekaterih regijah Unije;
R. ker imajo evropski gozdovi pomembno vlogo pri izboljšanju okolja, razvoju gospodarstva, zadovoljevanju potreb držav članic po lesnih proizvodih in izboljšanju dobrega počutja prebivalcev;
S. ker je kmetijsko-gozdarski sistem, opredeljen kot sistem rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču sočasno gojijo drevesa in izvaja kmetijstvo, skupek sistemov upravljanja zemljišč, kjer se spodbuja splošna produktivnost, ustvarja več biomase, ohranjajo in obnavljajo tla ter zagotavljajo dragocene ekosistemske storitve;
T. ker so trajnostna raba gozdov ter ohranjanje in razmnoževanje gozdnih virov zelo pomembna evropska naloga spričo njihove večnamenske vloge in pomena zagotavljanja velike raznolikosti vrst ter zaradi dejstva, da je za njihov nastanek potrebno mnogo časa;
U. ker je družbeno in okoljsko odgovoren lov pomemben tudi za gozdove in polgozdne regije, saj se s to dejavnostjo omejuje populacija divjadi ali posledično širjenje bolezni, ki jih divjad prenaša, kot je afriška prašičja mrzlica;
V. ker imajo gozdovi ključno vlogo pri zmanjševanju erozije tal ter dezertifikacije kopenske površine; ker študije kažejo, da drevesa v parkih in mestnem okolju prispevajo k ohranjanju nižje temperature v primerjavi z območji brez dreves;
W. ker so v sedanjem programskem obdobju (2014–2020) v SKP določeni ukrepi za pomoč gospodarskim subjektom pri krepitvi zmogljivosti za gospodarjenje z gozdovi;
X. ker so nekatere gozdarske regije množično napadli škodljivi organizmi in žuželke, kot so lesni črvi in različne gljive; ker je naravno populacijo kostanjevih gozdov množično napadla Cryphonectria parasitica, ki resno ogroža preživetje teh gozdov, dolgoročno pa tudi z njimi povezane dejavnosti, ki jih izvaja človek, kot sta proizvodnja in nabiranje kostanja;
Y. ker so razpoložljivi podatki o gozdovih na ravni EU nepopolni in različne kakovosti, kar ovira usklajevanje na ravni EU na področju gospodarjenja z gozdovi;
Z. ker se nezakonita sečnja dogaja tudi v EU;
Preteklost – ponovni pregled dosedanjih uspehov in izzivov pri izvajanju
1. pozdravlja objavo poročila Komisije z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove – „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2018)0811),
2. pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele države članice in Komisija, da bi izpolnile cilje strategije EU za gozdove, in sodelovanje Stalnega odbora za gozdarstvo, skupine za civilni dialog o gozdarstvu in pluti, strokovne skupine za gozdne požare, strokovne skupine za gozdarske panoge in sektorska vprašanja, povezana z gozdovi, ter zadevnih deležnikov v okviru večletnega izvedbenega načrta za gozdove;
3. priznava, da je v poročilu Komisije za leto 2018 o napredku pri izvajanju sedanje strategije EU za gozdove ugotovljeno, da je bilo osem prednostnih področij strategije in eno dodatno vzpostavljenih razmeroma brez ovir, če ne upoštevamo velikih izzivov, ki se nanašajo na politiko o biotski raznovrstnosti, in aktualnih izzivov na področjih, kot sta „Katere gozdove imamo in kako se spreminjajo?“, ki zlasti zadevajo dojemanje gozdarskega sektorja in obveščenost o njem v javnosti, ter „Spodbujanje usklajevanja in komunikacije“, zlasti na področju politik, povezanih z gozdovi;
4. poudarja, da je bil dogovor o opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi sklenjen na mednarodni ravni v okviru vseevropske pobude Forest Europe; ugotavlja, da je bila opredelitev vključena v nacionalno zakonodajo in v prostovoljne sisteme, kot je certificiranje gozdov, ki so vzpostavljeni v državah članicah;
5. poudarja, da je spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v EU v okviru strategije EU za gozdove in ukrepov za razvoj podeželja, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike (SKP), večinoma pozitivno vplivalo na gozdove in gozdne razmere, na možnosti za preživljanje na podeželju ter na biotsko raznovrstnost gozdov v EU, hkrati pa je povečalo podnebne koristi, ki jih prinaša gozdarski sektor; vendar ugotavlja, da je še vedno treba uravnoteženo okrepiti trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili izboljšanje stanja gozdov, okrepili zdravje in odpornost ekosistemov ter gozdovom omogočili, da se boljše prilagajajo na spreminjajoče se podnebne razmere, zmanjšali tveganja in vplive naravnih motenj, ter da bi sedanjim in prihodnjim generacijam omogočili, da še naprej gospodarijo z gozdovi, na primer tako, da se izpolnijo cilji lastnikov gozdov in MSP, in da bi izboljšali kakovost obstoječih gozdov in gozdnih površin; meni, da bi morala strategija EU za gozdove vključevati tudi ustrezne instrumente za doseganje teh ciljev; opozarja, da so države članice z gozdovi dolžne gospodariti trajnostno in zgledno; meni, da bi morali modeli gospodarjenja z gozdovi poleg merila večfunkcionalnosti upoštevati tudi merilo ekološke, družbene in gospodarske trajnosti, ki opredeljuje upravljanje in uporabo gozdov in gozdnih zemljišč na način in v meri, ki ohranja biotsko raznolikost, produktivnost, sposobnost regeneracije, vitalnost in zmožnost, da v tem trenutku in v prihodnje izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in družbene funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, ter da se ne povzroča škoda drugim ekosistemom; poudarja, da je za zagotovitev dolgoročne zavezanosti trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ključno, da se priznajo in zaščitijo lastninske pravice; opozarja, da sta ohranjanje naših gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi bistvena za splošno blaginjo, saj zagotavljajo javne storitve na področju rekreacije in zdravja ter izobraževanja, ter priznava, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi prispeva k večji biotski raznovrstnosti evropskih gozdov; poziva k zaščiti primarnih gozdov z ohranjeno strukturo, bogastva vrst ter ustreznih območij, na katerih ti gozdovi še obstajajo, ugotavlja, da EU nima opredelitve za tovrstne gozdove, in poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji EU za gozdove uvede opredelitev, ki jo bo pripravil Stalni odbor za gozdarstvo; poudarja, da se lahko stališča o sposobnosti različnih vrst gozdov za absorpcijo CO2 razlikujejo, in zato meni, da bi morala nova strategija EU za gozdove spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi; obžaluje netrajnostno prakso in nezakonito sečnjo, ki se v nekaterih državah članicah izvaja kljub uredbi EU o lesu, in nadalje poziva države članice, naj storijo več, da bi jo odpravile, ter po potrebi izboljšajo ali okrepijo svojo nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe v zvezi s temi vprašanji, in sicer s skrbnim spremljanjem in izvrševanjem veljavne zakonodaje EU, ter poziva Komisijo, naj hitro nadaljuje postopke za ugotavljanje kršitev, kadar pride do njih, v zvezi z ugotovljenimi primeri nezakonite sečnje pa naj ukrepa prek vseh pristojnih organov; poziva Komisijo, naj nemudoma zaključi pregled ustreznosti predpisov EU proti nezakoniti sečnji;
6. sklepa, da so bile razlike med državami članicami ter razlike med regijami v državah članicah pomemben dejavnik pri iskanju ukrepov na ravni EU;
7. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nezakonite sečnje in netrajnostnih gozdarskih dejavnosti v nekaterih delih Unije, kar je posledica neizvajanja veljavne zakonodaje EU in domnevne korupcije; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti korupciji in v celoti izvajajo obstoječo zakonodajo;
Sedanjost – stanje gozdov v EU
8. poudarja, da so gozdovi EU, vključno z gozdovi na čezmorskih ozemljih in najbolj oddaljenih regijah, večnamenski in je zanje značilna velika raznolikost, med drugim v smislu vzorcev lastništva, velikosti, strukture, biotske raznovrstnosti, odpornosti in izzivov; poudarja, da gozdovi, zlasti mešani, družbi zagotavljajo najrazličnejše ekosistemske storitve, vključno s habitati za živalske in rastlinske vrste, sekvestracijo ogljika, surovinami, obnovljivimi viri energije, boljšo kakovostjo zraka, čisto vodo, obnavljanjem podtalnice, obvladovanjem erozije ter zaščito pred sušami, poplavami in snežnimi plazovi, poleg tega pa so vir sestavin, ki se uporabljajo v medicini, in so pomemben del evropske kulture ter prostor za rekreacijo; ker vse to očitno ni več v celoti zagotovljeno, saj lastniki gozdov zaradi težkih gospodarskih razmer, ki so posledica podnebnih sprememb in drugih dejavnikov, ne morejo več vlagati v gozdove; ugotavlja, da je po najnovejših ocenah le 26 % gozdnih vrst in 15 % gozdnih habitatov v stanju dobre ohranjenosti; poziva države članice, naj zagotovijo varstvo ekosistemov ter po potrebi oblikujejo oziroma dopolnijo smernice v zvezi z nelesnimi gozdnimi proizvodi;
9. je seznanjen z napredkom pri vrednotenju ekosistemskih storitev v okviru pobude kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in njihovih storitev; vendar poudarja, da zaenkrat ni ustreznega plačila za zagotavljanje ekosistemskih storitev, kot so sekvestracija CO2, spodbujanje biotske raznovrstnosti ali izboljšanje tal, in da gozdarji, ki svoje gozdove upravljajo v skladu s temi potrebami, kljub zagotavljanju pomembnih ekosistemskih storitev morda ustvarjajo izgubo; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za ustrezno spodbujanje in plačevanje storitev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter drugih ekosistemskih storitev, da bi omogočili ekonomsko uspešno preoblikovanje gozdov;
10. ugotavlja, da so se v zadnjih desetletjih gozdni viri EU povečevali v smislu gozdne površine in obsega – gozdovi in druga gozdna zemljišča danes pokrivajo najmanj 43 % površine EU, tj. najmanj 182 milijonov hektarjev oziroma 5 % vseh gozdov na svetu – ter da je to rezultat pogozdovanja in naravne obnove; ugotavlja, da polovico omrežja Natura 2000 sestavljajo gozdna območja (tj. 37,5 milijona hektarov) in da je 23 % vseh gozdov v Evropi na območjih Natura 2000, v nekaterih državah članicah pa gozd pokriva več kot polovico ozemlja in so zato odvisne od gozdarstva; poudarja, kako pomembno je izboljšati seznanjenost s programom Natura 2000 in njegovimi učinki na biotsko raznolikost, gospodarjenje z gozdovi in drugo rabo zemljišč v EU; ugotavlja, da je 60 % gozdov v EU v zasebni lasti, pri čemer je velik delež malih gozdnih posesti (manj kot 3 ha), 40 % pa v javni lasti; poudarja, da je več kot 60 % proizvodnih gozdov v EU in več kot 20 % gozdov po svetu certificiranih v skladu s prostovoljnimi standardi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; je seznanjen tudi, da je delež okroglega lesa, ki izhaja iz certificiranih gozdov in ga predela lesna industrija po vsem svetu, večji od 20 % in da ta delež v EU dosega 50 %; poudarja, da je v tem sektorju neposredno zaposlenih vsaj 500 000[7], posredno pa 2,6 milijona ljudi v EU[8], ter da so za vzdrževanje te ravni zaposlenosti in dolgoročne konkurenčnosti sektorja potrebna stalna prizadevanja za privabljanje kvalificirane in usposobljene delovne sile in za zagotovitev ustreznega dostopa delavcev do socialne in zdravniške pomoči; ugotavlja, da so ta delovna mesta dolgoročno odvisna od odpornih in dobro upravljanih gozdnih ekosistemov; poudarja, da imajo lastniki gozdov ključno vlogo pri izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter da imajo gozdovi pomembno vlogo pri ustvarjanju zelenih delovnih mest in rasti na podeželju; poleg tega poudarja, da imajo lastniki in upravljavci gozdov v EU dolgo tradicijo in izkušnje z gospodarjenjem večnamenskih gozdov; poziva Komisijo, naj v novo strategijo EU za gozdove vključi podporo za lastnike gozdov, tudi v finančnem smislu; meni, da bi moral biti pogoj za tako podporo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi se zagotovilo stalno vlaganje v sodobno tehnologijo ter okoljske in podnebne ukrepe, ki krepijo večfunkcionalno vlogo gozdov, s posebnim finančnim instrumentom za upravljanje območij v mreži Natura 2000 ter ustvarjanje dostojnih delovnih pogojev; meni, da bi morala biti ta finančna podpora rezultat trdne kombinacije finančnih instrumentov ter javnega in zasebnega financiranja; poudarja pomen preprečevanja odseljevanja s podeželja in meni, da je nujno vlagati v ekosisteme; pozdravlja obnavljanje gozdov in pogozdovanje kot primerna načina za povečanje gozdnatosti, zlasti na opuščenih zemljiščih, ki niso primerna za pridelavo hrane, blizu mestnih in primestnih območij ter na goratih območjih, kjer je to primerno; spodbuja finančno podprte ukrepe za rabo posekanega lesa glede na trajnostni prirastek ter za povečanje gozdnatosti in drugih gozdnih površin, kjer je to ustrezno, zlasti v državah članicah z nizkim deležem gozdnih površin, v ostalih državah članicah pa naj se spodbuja ohranjanje gozdne odeje v predelih s poudarjenimi ekološkimi funkcijami; poudarja, da so gozdovi pomemben del kopenske biotske raznovrstnosti Evrope;
11. ugotavlja, da se gozdno območje v Uniji širi, med drugim zaradi pogozdovanja, ter da upravljani komercialni gozdovi bolje vežejo ogljik kot neupravljani gozdovi, pa tudi zmanjšujejo emisije in težave, ki jih povzroča slabšanje stanja gozdov; je seznanjen, da ima trajnostno gospodarjenje s komercialnimi gozdovi najboljši vpliv na podnebje in da bi bilo treba države, ki dobro gospodarijo s svojimi gozdovi, za to nagraditi;
12. priznava, da lahko dolgoročne javne in zasebne naložbe v okrepljeno trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki se enako osredotoča na družbene, okoljske in gospodarske koristi gozdov ter na ustrezne mehanizme financiranja in nadomestil, pomagajo zagotavljati odpornost gozdov in njihovo zmožnost prilagajanja ter lahko gozdarskemu sektorju pomagajo, da bo ostal gospodarsko vzdržen in okoljsko trajnosten, hkrati pa prispevajo k doseganju številnih ciljev EU, vključno z uspešnim izvajanjem evropskega zelenega dogovora, prehodom na krožno biogospodarstvo in spodbujanjem biotske raznovrstnosti; poudarja, da so potrebni tudi drugi lahko dostopni, dobro usklajeni in ustrezni mehanizmi financiranja EU, kot so finančni instrumenti ali podpora Evropske investicijske banke za spodbujanje naložb v gozdarske projekte, usmerjene v trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter v preprečevanje in blažitev gozdnih požarov, pa tudi strukturni skladi in programi Obzorje, Erasmus+ in LIFE+, ki bi lahko podprli naložbe in storitve na področju skladiščenja in sekvestracije ogljika v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, popolnoma v skladu z zelenim dogovorom;
13. priznava ključne koristi, ki jih imajo gozdovi in gozdarski sektor za podnebje; znova poudarja, da je treba uravnoteženo spodbujati okoljske, gospodarske in družbene vidike gozdov in gospodarjenja z njimi, hkrati pa povečati splošne podnebne koristi gozdov in vrednostne verige, ki temelji na gozdarstvu, zlasti s spodbujanjem sekvestracije CO2 in shranjevanjem ogljika v lesnih proizvodih ter nadomeščanjem materialov; poudarja, da je treba ohraniti, dodatno spodbujati in po možnosti povečati sekvestracijo CO2 v gozdovih do ravni, ki omogoča trajnostno upravljanje vseh funkcij gozdov, ter shranjevanje ogljika na kraju samem, tudi v kmetijskih gozdovih, odmrlem lesu, gozdnih tleh in lesnih proizvodih, skozi aktivno trajnostno gospodarjenje z gozdovi; opozarja, da gozdovi absorbirajo več kot 10 % emisij toplogrednih plinov EU; poudarja, da je treba spodbujati uporabo lesa kot trajnostnega gradbenega materiala, saj nam to omogoča prehod na bolj trajnostno gospodarstvo; spodbuja Komisijo, naj preuči različne tržne mehanizme, s katerimi bi spodbudila nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi surovinami, ki prinašajo koristi za podnebje; poudarja, da imajo materiali na osnovi lesa ključno vlogo pri nadomeščanju materialov na osnovi fosilnih virov in materialov z večjim okoljskim odtisom v industrijah, kot so gradbeništvo, tekstilna industrija, kemična industrija in industrija embalaže, pa tudi da je treba upoštevati vse podnebne in okoljske koristi nadomeščanja teh materialov; poleg tega poudarja prednosti, ki še niso bile dovolj izkoriščene, če se proizvodi za enkratno uporabo, zlasti plastični, nadomestijo s trajnostnimi lesnimi proizvodi; poudarja, da je treba tudi povečati krožno uporabo lesnih proizvodov, s čimer bi bolje izkoristili trajnostne vire, zmanjšali količino odpadkov in podaljšali življenjski cikel ogljika ter tako vzpostavili trajnostno in lokalno krožno biogospodarstvo;
14. pozdravlja nadaljevanje prizadevanj za nadomestitev fosilnih surovin in goriv, konkretno za spodbujanje najučinkovitejše rabe lesa v skladu z načelom kaskadne uporabe; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo trajnostna merila za biomaso v okviru prenovitve direktive o obnovljivih virih energije ter naj se čim bolje izkoristi učinek zamenjave, tako da se nadomestijo ogljično intenzivni materiali in energija na osnovi fosilnih surovin; vendar opozarja, da je treba pri uvajanju podpornih shem za bioenergijo paziti, da ne bi prišlo do nepotrebnega izkrivljanja trga za lesne surovine; opozarja, da je treba predvideno povečanje povpraševanja po lesu in biomasi pospremiti s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi; v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati financiranje raziskav za nadomestitev fosilnih goriv in materialov iz fosilnih goriv; ugotavlja, da se lahko ostanki na koncu vrednostne verige lesa uporabijo kot biomasa, s katero se lahko nadomesti toplota iz fosilnih goriv, vendar je treba les, kjer je to mogoče, hraniti za uporabo z daljšim življenjskim ciklom, da bi povečali globalno skladiščenje ogljikovega dioksida;
15. poudarja koristne učinke gozdnih varovalnih pasov za zaščito kmetijskih zemljišč in za povečanje kmetijske proizvodnje; odločno zagovarja metode za spodbujanje kmetov, naj razvijajo gozdne varovalne pasove;
16. poudarja, da so cvetoča drevesa in grmovnice v naravnih ekosistemih ključne za sektor čebelarstva, hkrati pa pomaga pri naravnem procesu opraševanja ter pri konsolidaciji in zaščiti neobdelane in/ali nerodovitne zemlje; poziva k vključitvi teh dreves in grmovnic v podporne programe EU, ob upoštevanju regionalnih značilnosti;
17. priznava, da se z gozdovi v EU resda gospodari v skladu s skupno dogovorjenim načelom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in se je gozdna površina v EU v zadnjih desetletjih povečala, vendar obžaluje, da se je v okviru nedavno sprejete Uredbe 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, ki spreminja Uredbo št. 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev[9], oblikoval drugačen pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi;
18. poudarja pomen odpornih in zdravih gozdnih ekosistemov z živalstvom in rastlinstvom, da bi ohranili in okrepili številne ekosistemske storitve, ki nam jih nudijo gozdovi, kot so biotska raznovrstnost, čisti zrak, voda, zdrava tla ter les in nelesne surovine; poudarja, da prostovoljna orodja in veljavna zakonodaja, kot sta direktivi EU o pticah in habitatih, vplivajo na odločitve o upravljanju zemljišč in jih je treba ustrezno upoštevati in izvajati;
19. ugotavlja, da so kmetje in lastniki gozdov ključni akterji na podeželskih območjih; pozdravlja, da je bila v programu SKP za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020 priznana vloga gozdarstva, kmetijskega gozdarstva in panog, ki temeljijo na gozdarstvu, in da so bile z uredbo omnibus uvedene izboljšave; spodbuja k nadaljnjemu priznavanju te vloge v okviru SKP za obdobje 2021–2027 in pri izvajanju evropskega zelenega dogovora;
20. poudarja primernost in izvedljivost dvostopenjskega pristopa za preverjanje trajnosti gozdne biomase, kot je bilo dogovorjeno pri prenovitvi direktive o energiji iz obnovljivih virov; ugotavlja, da bi bilo to treba doseči z nadaljevanjem prekinjenega dela Stalnega odbora za gozdarstvo in Komisije v zvezi z oblikovanjem trajnostnih meril, ki niso vezana na končno uporabo;
21. priznava vlogo gozdov v zvezi z zagotavljanjem možnosti za rekreacijske in druge dejavnosti, povezane z gozdovi, kot je nabiranje nelesnih gozdnih proizvodov, na primer gob in jagodičevja; je seznanjen z možnostmi za večje odstranjevanje biomase z namenom preprečevanja gozdnih požarov s pašo, vendar ugotavlja tudi, da paša prostoživečih živali negativno vpliva na sadike, zato poudarja, da je potrebno trajnostno gospodarjenje s pašnim živalstvom;
Prihodnost – ključna vloga strategije EU za gozdove za obdobje po letu 2020 in evropskega zelenega dogovora pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma ter agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030
22. pozdravlja nedavno objavo Komisijinega evropskega zelenega dogovora in z zanimanjem pričakuje prihodnjo strategijo EU za gozdove po letu 2020, ki bi jo bilo treba uskladiti z evropskim zelenim dogovorom in strategijo EU na področju biotske raznovrstnosti; poleg tega meni, da je krepitev krožnega biogospodarstva bistvena za doseganje nizkoogljične družbe pri izvajanju zelenega dogovora; poudarja, da je treba še povečati potencial gozdov za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter razvijati krožno biogospodarstvo ob hkratnem zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev, vključno z biotsko raznovrstnostjo;
23. pozdravlja delovni program Komisije za leto 2020 in zlasti priznanje prispevka nove strategije EU za gozdove na 26. zasedanju Konference pogodbenic (COP 26) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; v zvezi s tem poudarja, da gozdov v prihodnosti ne smemo šteti kot edino vrsto ponora CO2, saj bi to pomenilo manjšo spodbudo za druge sektorje, da bi čim bolj zmanjšali svoje emisije; poudarja tudi, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo ustvarjali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje, to pa bo bistveno za zmanjševanje škodljivih posledic podnebnih sprememb, med katerimi so stresni dogodki, kot so gozdni požari, in negativnih učinkov za gospodarstvo na podeželju, biotsko raznovrstnost in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poudarja, da je treba zavoljo spopadanja s posledicami podnebnih sprememb v gozdovih zagotoviti več virov in razvijati znanstveno podprto obvladovanje požarov; ugotavlja, da je odmrli les v gozdovih podlaga za mikrohabitate, od katerih so odvisne številne vrste, in opozarja na pomen teh mikrohabitatov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in funkcionalnosti gozdov ter za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kakor je priznano tudi v uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (uredba o LULUCF);
24. znova poudarja, da gozdovi in gozdarski sektor pomembno prispevajo k razvoju lokalnega krožnega biogospodarstva v EU; poudarja ključno vlogo gozdov, gozdarskega sektorja in biogospodarstva pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in podnebne nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da je bila vrednost trga biogospodarstva leta 2015 ocenjena na več kot 2,3 bilijona EUR ter da je zagotavljalo 20 milijonov delovnih mest, kar je bilo 8,2 % vseh zaposlenih v EU; ugotavlja, da bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril okrog 10 evrov dodane vrednosti; poudarja, da ciljev EU glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti nikoli ne bo mogoče izpolniti brez večnamenskih in zdravih gozdov, s katerimi se na dolgi rok trajnostno gospodari, ter vzdržnih gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu; poudarja, da je treba v nekaterih okoliščinah najti kompromis med varstvom podnebja in zaščito biotske raznovrstnosti v sektorju biogospodarstva, zlasti v gozdarstvu, ki ima osrednjo vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo; je zaskrbljen, ker ti kompromisi v nedavnih političnih razpravah niso bili dovolj obravnavani; poudarja, da je treba oblikovati usklajen pristop, s katerim bosta zaščita biotske raznovrstnosti in varstvo podnebja obravnavana združeno v okviru cvetočega gozdarskega sektorja in biogospodarstva; poudarja, kako pomembno je razviti tržno biogospodarstvo v EU in zagotoviti njegovo delovanje, na primer s spodbujanjem inovacij in razvoja novih ekoloških proizvodov ter učinkovite rabe biomase v dobavni verigi; meni, da bi morala EU spodbujati rabo lesa, pridobljenih lesnih proizvodov ali gozdne biomase, da bi spodbudili trajnostno pridelavo in delovna mesta; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vračanje materialov biološkega porekla, tudi lesnih odpadkov, v vrednostno verigo, in sicer s spodbujanjem okolju prijaznega oblikovanja, dodatnim povečanjem recikliranja in spodbujanjem uporabe sekundarnih lesnih surovin za proizvode, preden se upepelijo ob koncu življenjskega cikla;
25. vztraja, da je treba gozdarskemu sektorju zagotoviti dejansko politično podporo, in v zvezi s tem poudarja, da v obdobju po letu 2020 potrebujemo ambiciozno, neodvisno in samostojno strategijo EU za gozdove, ki bo enakovredna drugim ustreznim sektorskim strategijam; ugotavlja, da bi morala biti strategija EU za gozdove usklajena s strategijo „od vil do vilic“, saj lahko ima kmetijsko gozdarstvo značilnosti tako kmetijstva kot gozdarstva; poziva k pripravi nove strategije EU za gozdove, ki bo temeljila na celostnem pristopu k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri tem pa upoštevala vse gospodarske, družbene in okoljske vidike vrednostne verige, ki temelji na gozdarstvu, ter zagotavljala nadaljevanje večnamenske in večrazsežnostne vloge gozdov; poudarja, da je treba glede na vse večje število nacionalnih politik in politik EU, ki neposredno ali posredno vplivajo na gozdove in gospodarjenje z njimi v EU, razviti strategijo EU za gozdove, ki bo usklajena, uravnotežena, dosledna in bolje povezana z ustrezno zakonodajo EU, ki se nanaša na gozdove, na gozdno gospodarstvo, vključno z ljudmi, ki neposredno ali posredno delajo v gozdovih in gozdarstvu in od tega živijo, ter na številne storitve, ki jih zagotavljajo;
26. poziva Evropsko komisijo, naj si pri izvajanju Sklada za razvoj podeželja prizadeva za to, da se bodo podpirale zlasti pobude za zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti v gozdovih, spodbujanje mešanih in avtohtonih drevesnih vrst in izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ter da bodo projekti izvedeni, sredstva pa porabljena v skladu s cilji;
27. meni, da bi morala strategija EU za gozdove povezovati nacionalne politike za gozdove in kmetijsko gozdarstvo ter cilje EU za gozdove in kmetijske gozdove, pri čemer bi morala upoštevati, da je treba spoštovati nacionalne pristojnosti in da je treba prispevati k širšim ciljem EU, hkrati pa v enaki meri obravnavati posebnosti gozdov v zasebni in v javni lasti; poziva k ukrepom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in predvidljivosti za gozdarski sektor in celotno biogospodarstvo;
28. poudarja pomen odločanja na podlagi dejstev, kar zadeva politike EU za gozdove ter za gozdno gospodarstvo in njegovo vrednostno verigo; poziva, naj bodo vsi z gozdovi povezani vidiki in cilji evropskega zelenega dogovora skladni s strategijo EU za gozdove za obdobje po letu 2020, zlasti da bi se zagotovil pozitiven vpliv trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na družbo, vključno s povezljivostjo in reprezentativnostjo gozdnih ekosistemov ter zagotavljanjem dolgoročnih in stabilnih koristi za podnebje in okolje, ter da bi se prispevalo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da bi bilo treba morebitne smernice EU v zvezi s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi oblikovati v okviru strategije EU za gozdove za obdobje po letu 2020;
29. poudarja, da je treba upoštevati povezave med gozdarskim sektorjem in drugimi sektorji, vključno s kmetijstvom, ter nujnost usklajenosti med njimi v okviru krožnega biogospodarstva, pa tudi pomen digitalizacije in naložb v izobraževanje, raziskave in inovacije ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki lahko pozitivno prispevajo k nadaljnjim rešitvam za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da so gozdovi neločljivi del trajnostnega razvoja;
30. poudarja, kako pomembni za podeželske skupnosti so kmetijsko-gozdarski sistemi, ki pa so zelo slabo razvejani in z ekonomskega vidika komaj preživijo, njihov letni dohodek pa dopolnjujejo druge dejavnosti, kot so živinoreja, turizem in lov, ki jih je treba dovolj financirati, da se preprečita dezertifikacija in prekomerno izkoriščanje;
31. poudarja, da se zaradi podnebnih sprememb in vplivov človekove dejavnosti že pojavljajo naravne motnje, kot so požari, suše, poplave, nevihte, napadi škodljivcev, bolezni in erozija, v prihodnje pa bodo še pogostejše in intenzivnejše, kar bo povzročalo škodo v gozdovih v EU, in da bo zato treba upravljanje tveganj in kriz prilagoditi vsakokratnemu scenariju; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti trdno gozdarsko strategijo EU za obdobje po letu 2020 ter ukrepe za obvladovanje tveganj, kot so krepitev odpornosti Evrope na nesreče in orodja za zgodnje opozarjanje, da bi bili bolje pripravljeni in bolje preprečevali takšne dogodke, povečali odpornost gozdov, zlasti njihovo odpornost proti podnebnim spremembam, na primer z okrepljenim izvajanjem trajnostnega in aktivnega gospodarjenja z gozdovi ter z raziskavami in inovacijami, kar bo omogočilo optimizacijo prilagodljivosti naših gozdov; opozarja na navedbe Evropske agencije za okolje, da so širjenje mestnih območij in podnebne spremembe med glavnimi škodljivimi dejavniki za gozdove v EU; poudarja tudi, da je treba lastnikom gozdov ponuditi boljše podporne mehanizme ter finančna sredstva in instrumente za izvajanje preventivnih ukrepov in obnovo prizadetih območij, kot je pogozdovanje poškodovanih zemljišč, ki niso primerna za kmetijstvo, tudi z uporabo posebnih skladov za nesreče, vključno z izrednimi intervencijami, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije; poziva, da je treba zagotoviti skladnost med strategijo EU za gozdove in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo mehanizem za izredne razmere, ter meni, da je treba v kmetijsko-gozdarske ukrepe vključiti podporo za drevesno-travnate površine (gozdnate pašne površine), države članice pa spodbujati, da jo uporabijo v naslednjem programu za razvoj podeželja; poudarja, da je treba nameniti več sredstev in razviti znanstveno podprto obvladovanje požarov ter se pred sprejetjem določitev seznaniti s tveganji, pri čemer je treba upoštevati socialno-ekonomske, podnebne in okoljske vzroke gozdnih požarov; poziva, naj se uvede komponenta za spopadanje s skupnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami;
32. poziva države članice, naj oblikujejo pobude za ohranitev in po potrebi vzpostavitev gozdov z visoko ohranitveno vrednostjo skupaj s potrebnimi mehanizmi in instrumenti za spodbude in po potrebi nadomestila za lastnike gozdov, da bi lahko glede teh gozdov dosegli napredek v smislu znanja in znanosti, obenem pa ohranili naravne habitate;
33. priznava vlogo biotske raznovrstnosti pri zagotavljanju, da bodo gozdni ekosistemi ostali zdravi in odporni; poudarja, kako pomembna so območja Natura 2000, v katerih je mogoče družbi zagotoviti različne ekosistemske storitve, vključno s surovinami; vendar ugotavlja, da je za upravljanje teh območij potrebno tehnično svetovanje, potrebna pa so tudi zadostna nova finančna sredstva; poudarja, da bi bilo treba gospodarske izgube, nastale zaradi varstvenih ukrepov, pošteno nadomestiti; poudarja, kako pomembno je pragmatično vključevanje ohranjanja narave v trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ne da bi se nujno povečala zaščitena območja in ne da bi se ustvarjalo dodatno upravno in finančno breme; podpira vzpostavljanje mrež v ta namen na pobudo držav članic; poziva državne ali regionalne akterje, naj po potrebi v sodelovanju s specializiranimi deležniki podprejo repopulacijo obrečnih gozdov, da bodo habitati biotsko raznovrstni in bo mogoče razvijati ekološke storitve, kot je absorpcija nevarnih snovi, prisotnih v podtalnici; izpostavlja rezultate študije o učinku SKP, v kateri je navedeno, kje bi lahko instrumenti in ukrepi SKP bolj prispevali k ciljem glede biotske raznovrstnosti, ter spodbuja k preučitvi načinov za izboljšanje obstoječih instrumentov; spodbuja tudi nadaljnje raziskave odnosa med biotsko raznovrstnostjo in odpornostjo;
34. ugotavlja, da je skoraj 25 % celotne gozdne površine v EU vključene v omrežje Natura 2000;
35. je seznanjen, da pogajanja Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki jih podpira Organizacija za prehrano in kmetijstvo, s katerimi naj bi dosegli pravno zavezujoč vseevropski sporazum o gozdovih, niso bila uspešna, saj je Ruska federacija izstopila iz pogajanj; se kljub temu še naprej zavzema za učinkovite instrumente za krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na vseevropski in svetovni ravni;
36. poudarja, da gozdove obravnava vse več politik EU, vsaka pa ima drugačen pristop; spodbuja, naj se dokonča razvoj trajnostnega pristopa, ki ne bo vezan na končno uporabo, začetega v okviru sedanje strategije EU za gozdove, in sicer ob tesnem sodelovanju Stalnega odbora za gozdarstvo in držav članic, pri čemer naj se uporabi pristop v dveh korakih iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov; meni, da bi lahko pristop v dveh korakih uporabili v drugih politikah za zagotovitev meril trajnosti gozdne biomase in medsektorske skladnosti politik EU ter za nagrajevanje ekosistemskih storitev, zlasti podnebnega prispevka gozda, ki je pomemben za družbo; hkrati priznava, da gozdno gospodarstvo v EU že zdaj deluje v skladu z najvišjimi standardi trajnosti; opozarja, da mora trajnostni pristop za gozdno biomaso upoštevati potrebo po konkurenčnosti lesa v primerjavi z drugimi surovinami; poudarja, kako pomembna je uporaba orodij, razvitih na trgu, kot so veljavni sistemi certificiranja gozdov, kot ustreznih dokaznih sredstev za preverjanje trajnosti gozdnih virov, in jo spodbuja;
37. poudarja, kako pomembni so gozdarski in kmetijsko-gozdarski ukrepi v okviru SKP ter drugi gozdarski ukrepi ter kako pomembno je zagotavljanje poštenih in konkurenčnih tržnih pogojev v EU za uspešen razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva ob hkratnem izvajanju strategije EU za gozdove; opozarja, da je treba v okviru SKP za obdobje 2021–2027 zagotoviti kontinuiteto ter izrecne gozdarske in kmetijsko-gozdarske ukrepe; poudarja, da bi dodatno znižanje proračuna SKP negativno vplivalo na naložbe v trajnostno gospodarjenje z gozdovi in doseganje ciljev EU v gozdarskem sektorju; meni, da bi moralo imeti trajnostno upravljanje gozdov vidno mesto v novih strateških načrtih SKP; poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme v okviru gozdarskih ukrepov EU in državne pomoči na splošno, na primer za spodbujanje povečevanja in ohranjanja gozdne vegetacije v povezavi s krajinskimi značilnostmi in politikami, povezanimi s plačili iz prvega in drugega stebra, ter z omogočanjem skupinskih izjem, da bi se hitro odzvali na izzive za gozdove; je hkrati zaskrbljen, ker horizontalni ukrepi programa za razvoj podeželja, kot je „mladi kmet“, vsaj v nekaterih državah članicah ne vključujejo gozdarskih dejavnosti;
38. poudarja koristi povezovanja med upravljanjem pašnikov in gozdov v smislu nižjega tveganja požarov in nižjih stroškov vzdrževanja gozdov; meni, da je v zvezi s tem ključnega pomena obveščanje o rezultatih raziskav in prenos znanja na vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo; poudarja, kako dragoceni so tradicionalni ekstenzivni kmetijsko-gozdarski sistemi in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo; poziva Komisijo, naj strategijo EU za gozdove uskladi s strategijo „od vil do vilic“, da bi dosegli te cilje, ter naj spodbuja specializirane programe usposabljanja na ravni EU, da bi se kmetje seznanili s koristmi in s prasko vključevanja gozdne vegetacije v kmetijstvo; je seznanjen z nizko stopnjo izvajanja številnih ukrepov iz uredbe o razvoju podeželja za obdobje 2014–2020, namenjenih podpiranju načrtnega vključevanja gozdne vegetacije v kmetijstvo; priznava, da lahko kmetijsko-gozdarski sistemi na določenih področjih povečajo splošno produktivnost biomase, in poudarja, da mešani ekosistemi proizvedejo več biomase in absorbirajo več atmosferskega ogljika;
39. poudarja, da bi morala Unija nameniti zadostna sredstva za ukrepe za gozdno gospodarstvo, pri tem pa upoštevati nova pričakovanja tega sektorja, vključno z naložbami v razvoj gozdnih območij in v izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje, vzdrževanje omrežij gozdnih cest, gozdarsko tehnologijo, inovacije ter predelavo gozdarskih proizvodov in njihovo dajanje v uporabo;
40. poziva države članice, naj uskladijo različne strategije in načrte za upravljanje gozdov, da bo njihove ustrezne cilje mogoče pravočasno uresničevati in po potrebi popraviti, namesto da ustvarjajo upravne mozaike, ki potem ogrožajo uresničevanje ciljev v njihovih strateških dokumentih;
41. obžaluje, da predlog SKP za programsko obdobje 2021–2027 ne obravnava kmetijsko-gozdarskih sistemov; meni, da je bistvenega pomena, da se v naslednji uredbi o SKP priznajo koristi kmetijsko-gozdarskih sistemov in da se še naprej spodbuja in podpira njihovo vzpostavljanje, regeneracija, obnova in vzdrževanje; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k uporabi podpornih ukrepov za kmetijsko-gozdarske sisteme v njihovih strateških načrtih;
42. pozdravlja pobudo za ogljična gozdna gospodarstva (Farm Carbon Forest), ki jo je napovedala Komisija in katere namen je nagraditi kmete, ki izvajajo projekte, katerih cilj je zmanjševanje emisij CO2 ali povečanje njegovega shranjevanja, da bi prispevali k cilju „brez emisij ogljika“ do leta 2050, v skladu z novim zelenim dogovorom;
43. poudarja bistveno vlogo raziskav in inovacij na visoki ravni pri spodbujanju prispevka gozdov, kmetijsko-gozdarskih sistemov in gozdarskega sektorja k premagovanju izzivov našega časa; poudarja, kako pomembni so programi EU za raziskave in inovacije po letu 2020, priznava vlogo Stalnega odbora za raziskave v kmetijstvu in ugotavlja, da so raziskave in tehnologija že zelo napredovale, odkar je bila leta 2013 uvedena strategija EU za gozdove; poudarja, da je treba spodbujati nadaljnje raziskave tudi o gozdnih ekosistemih, biotski raznovrstnosti, trajnostni nadomestitvi surovin in energije na osnovi fosilnih virov, shranjevanju ogljika, lesnih proizvodih ter resnično trajnostnih praksah gospodarjenja z gozdovi; poziva k nadaljnjemu financiranju za raziskave tal in njihove vloge pri odpornosti gozdov na podnebne spremembe in prilagajanju nanje, pri varstvu in krepitvi biotske raznovrstnosti ter pri zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev in učinkov zamenjave; poziva tudi k zbiranju podatkov o inovativnih načinih za varstvo in krepitev odpornosti gozdov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so podatki o pragozdovih še vedno nepopolni; poudarja, da bi več raziskovanja in financiranja pozitivno prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb, ohranjanju gozdnih ekosistemov in spodbujanju biotske raznovrstnosti, trajnostni gospodarski rasti in zaposlovanju, zlasti na podeželju; je seznanjen s priporočilom Komisije, da bi močna kapitalizacija inovacij vzdolž vrednostne verige pripomogla k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja; v zvezi s tem pozdravlja napoved EIB, da bo v skladu s svojo novo podnebno usmeritvijo financirala projekte, ki odpirajo nove priložnosti v gozdarskem sektorju, ki ima pomembno vlogo pri nadomeščanju fosilnih materialov in energij; izreka pohvalo že izvedenim raziskavam in inovacijam v zvezi z gozdovi, zlasti v okviru programov Obzorje 2020 in LIFE+; pozdravlja tiste primere, v katerih rezultati prispevajo k razvoju trajnostnega biogospodarstva, pri čemer si prizadevajo za ravnovesje med različnimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in poudarjajo večnamensko vlogo gozdov; poziva Komisijo, naj vlaga v raziskave o rešitvah za širjenje škodljivcev in bolezni v gozdovih ter jih po potrebi okrepi;
44. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s proizvajalci gozdne mehanizacije sprejme pobude za boljšo okoljsko zasnovo te mehanizacije, ki naj omogoča visoko raven zaščite in varnosti delavcev ter najmanjše možne posledice za tla in vodo v gozdovih;
45. je zaskrbljen, ker se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja zelo zmanjšala skupna svetovna gozdna površina; poudarja, da je krčenje in propadanje gozdov po svetu velika težava; poudarja, da bi morala strategija EU za gozdove vplivati na svetovne politike in vključevati zunanje cilje in ukrepe EU za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu, tako na dvostranski ravni kot z večstranskimi procesi, povezanimi z gozdovi, s poudarkom na ukrepih za zaustavitev krčenja gozdov po vsem svetu, vključno s podporo zakonitim in trajnostnim proizvodnim in dobavnim verigam, ki ne povzročajo krčenja gozdov ali kršenja človekovih pravic, ter za zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi viri; izpostavlja, da bi bilo treba oblikovati pobude politike za reševanje vprašanj zunaj EU, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na tropska območja in obenem upoštevati različne stopnje ambicioznosti v zvezi z okoljsko politiko v različnih tropskih državah ter na zunajsektorske vzroke netrajnostnih praks v gozdovih; poudarja, da je treba izvajati ukrepe za sledljivost uvoza, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj se v sodelovanju s tretjimi državami zavzamejo za uveljavitev višjih standardov trajnosti; poudarja, da je treba spodbujati izvajanje uredbe Evropske unije o lesu in akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), da bi bilo lažje preprečevati vstop nezakonito posekanega ali pridobljenega lesa na trg Unije, ki povzroča nelojalno konkurenco evropskemu gozdarskemu sektorju; znova poudarja, da je treba vzpostaviti sisteme certificiranja, v trgovinske sporazume pa je treba vključiti posebne določbe o trajnostnem upravljanju gozdov; poziva k oblikovanju skladne in sistematične razlage sistema potrebne skrbnosti iz uredbe EU o lesu;
46. poudarja, kako pomembna je izobražena, kvalificirana in dobro usposobljena delovna sila za uspešno izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v praksi; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo ukrepe in uporabljajo obstoječe instrumente, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in evropski programi usposabljanja (ET2020), da bi podprle zamenjavo generacij in nadomestile primanjkljaj kvalificirane delovne sile v tem sektorju;
47. zahteva, da se uvoz nezakonito pridobljenega lesa vključi v trgovinske sporazume in da se v primeru kršitev naložijo sankcije;
48. poziva države članice in lesno industrijo, naj si s konkretnimi ukrepi prizadevajo, da bo enako število območij ponovno pogozdenih, kot je bilo izkrčenih;
49. poudarja, da je treba nadalje razvijati evropski informacijski sistem za gozdove (FISE), za katerega bodo soodgovorni vsi generalni direktorati Komisije, ki se ukvarjajo z različnimi temami, povezanimi s FISE, pri tem pa upoštevati obstoječe sisteme; meni, da bi bilo treba ta instrument usklajevati v okviru strategije EU za gozdove; poudarja, kako pomembno je zagotavljati primerjalne, znanstveno utemeljene in uravnotežene informacije v realnem času o evropskih gozdnih virih in obenem po potrebi spremljati, ali so gozdovi in naravni rezervati dobro upravljani in ohranjeni, hkrati pa si prizadevati za napovedovanje vpliva naravnih motenj, povezanih s podnebnimi spremembami, in njihovih posledic z okoljskimi in socialno-ekonomskimi kazalniki za razvoj vsake politike EU, povezane z gozdovi; je seznanjen, da so državni popisi gozdov celovito orodje spremljanja za ocenjevanje lesnih zalog in upoštevanje regionalnih premislekov; poziva EU, naj vzpostavi mrežo za spremljanje evropskih gozdov, ki bo zbirala informacije na lokalni ravni in bo povezana s programom za opazovanje Zemlje Copernicus;
50. pozdravlja trend digitalizacije v tem sektorju in poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi mehanizma za sledljivost lesa za vso EU, ki naj bo namenjen zbiranju podatkov, dosledni preglednosti, zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev ter zmanjšanju nekonkurenčnega ravnanja in zavestno nezakonitega ravnanja pri trgovini z lesom, tako v EU kot zunaj nje, prek sistema preverjanja; meni tudi, da bi tak sistem preverjanja zagotovil bolj dosledno upoštevanje pravil, omejil finančne goljufije in pripomogel k boju proti njim, ob tem pa otežil kartelno prakso in onemogočal logistične operacije in premike nezakonite sečnje; poleg tega spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse z državami članicami, ki so že uvedle takšne reforme na nacionalni ravni;
51. poudarja, da imajo države članice pristojnost in osrednjo vlogo pri pripravi in izvajanju strategije EU za gozdove po letu 2020; poziva Stalni odbor Komisije za gozdarstvo, naj pri tej nalogi podpira države članice; poudarja, kako pomembna je izmenjava informacij in hkratno sodelovanje ustreznih deležnikov, vključno z lastniki in upravljavci gozdov, v skupini za civilni dialog za gozdarstvo in pluto, pomembno pa je tudi njeno redno sestajanje ter povečanje usklajenosti in sinergij s Stalnim odborom za gozdarstvo; poziva Komisijo, naj Parlament vključi v izvajanje strategije EU za gozdove, in to vsaj enkrat letno; poziva, naj se okrepi vloga Stalnega odbora za gozdarstvo, da se zagotovi usklajevanje med ustreznimi deležniki in politikami na ravni EU; poleg tega poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri krepitvi trajnostne rabe gozdov in zlasti podeželskega gospodarstva; poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med državami članicami, da bi povečali koristi nove strategije EU za gozdove; poleg tega poziva Komisijo in njene generalne direktorate, ki imajo z gozdovi povezane pristojnosti, naj si strateško prizadevajo za zagotovitev skladnosti vseh dejavnosti, povezanih z gozdarstvom, in izboljšajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi;
52. spodbuja države članice, naj prednostno ohranjajo visoko raven poklicnega izobraževanja na področju lesarstva in ekološke gradnje ter naj tem področjem namenijo sredstva in javne naložbe, da bi se pripravili na prihodnje potrebe evropskega lesarskega sektorja;
53. želi spomniti na zavezo Komisije glede ničelne tolerance za neupoštevanje okoljske zakonodaje; poudarja, da se številni postopki za ugotavljanje kršitev, ki trenutno potekajo zoper države članice, nanašajo na nenadomestljive vrednote evropskih gozdnih ekosistemov, in poziva Komisijo, naj hitro ukrepa v zvezi z njimi;
54. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z delovnimi inšpekcijskimi službami držav članic preveri, ali so stroji, ki so na trgu in se uporabljajo v lesarski industriji, skladni z Direktivo o strojih 2006/42/ES in imajo sistem za zbiranje in odstranjevanje lesnega prahu;
55. je prepričan, da bi morala strategija EU za gozdove spodbujati in podpirati izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi z izvajanjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, poklicno usposabljanje gozdarskih delavcev in upravljavcev, izmenjavo rezultatov v gozdarskem sektorju ter boljše sodelovanje med državami članicami v zvezi s čezmejnimi ukrepi in izmenjavo informacij, da bi zagotovili rast zdravih evropskih gozdov; poleg tega poudarja, da je potrebno boljše komuniciranje o pomenu trajnostnega upravljanja gozdnih območij, skupaj z možnostjo razširitve, izvajanja in usklajevanja informacijskih kampanj o večfunkcionalni naravi gozdov ter o številnih gospodarskih, družbenih in okoljskih koristih upravljanja gozdov na vseh ustreznih ravneh EU, saj bi s tem državljane ozavestili o bogastvu te dediščine in o potrebi po upravljanju, vzdrževanju in trajnostni uporabi naših virov ter preprečili konflikte v družbi;
56. spodbuja države članice, naj svoje deležnike na področju gozdarstva prepričajo, da se bodo z izobraževalnimi orodji in programi, namenjenimi šolarjem in tudi drugim starostnim skupinam, približali širšemu krogu prebivalstva ter v tem okviru poudarili pomen gozdov za človekove dejavnosti, pa tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in različnih ekosistemov;
57. poudarja, da imajo digitalizacija in trajnostne tehnologije ključno vlogo pri zagotavljanju dodane vrednosti pri nadaljnjem razvoju na gozdu temelječega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prenos znanja in tehnologije ter izmenjavo primerov dobre prakse, na primer o trajnostnem in dejavnem gospodarjenju z gozdovi;
58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Gozdovi, gozdarstvo in celoten gozdarski sektor imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnih rešitev za številne izzive našega časa. Gozdovi in druga gozdna območja pokrivajo najmanj 43 % površine EU in v gozdarskem sektorju je neposredno zaposlenih najmanj 500 000 evropskih državljanov, posredno pa 2,6 milijona. Poleg tega je 60 % gozdov v EU v zasebni lasti. Evropski gozdovi so zelo raznoliki glede na velikost, strukturo, biotsko raznovrstnost in pristope upravljanja.
Svetovno politično okolje se je od prejšnje strategije EU za gozdove iz leta 2013 zelo spremenilo in ta sprememba močno vpliva na različne politike EU. Notranjih in mednarodnih zavez EU, kot so družba brez emisij, evropski zeleni dogovor, cilji OZN za trajnostni razvoj, Kjotski protokol, Pariški sporazum in drugi, ne bo mogoče uresničiti brez podnebnih koristi in drugih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo gozdovi in gozdarski sektor.
Zavedati se je treba, da je gozdarska politika še vedno v glavnem v pristojnosti držav članic. PDEU se ne sklicuje na posebne določbe gozdarske politike Unije in EU prek svojih politik že dolgo prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in odločitvam držav članic o gozdovih. Vse večje število nacionalnih politik in politik EU neposredno ali posredno vpliva na gozdove in njihovo upravljanje v EU. To ustvarja zapleteno in razdrobljeno politično okolje EU za gozdove in njihovo upravljanje, ki mora biti bolj povezano in usklajeno ter koristiti vsem stebrom trajnosti.
Zato potrebujemo močno, celovito in neodvisno strategijo EU za gozdove po letu 2020. Vključevati mora celosten pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, ki na uravnotežen način temelji na gospodarski, družbeni in okoljski trajnosti ter zagotavlja kontinuiteto večnamenske vloge gozdov. Strategija EU za gozdove bi morala biti sestavni in neodvisni del prihodnjega evropskega zelenega dogovora in ne bi smela biti podrejena nobeni drugi sektorski strategiji.
Nova strategija EU za gozdove bi morala vključevati instrumente, ki spodbujajo njeno vlogo pri učinkovitem usklajevanju različnih politik EU, povezanih z gozdarstvom, in njihovo izvajanje na način, ki upošteva celotno vrednostno verigo, ki temelji na gozdarstvu. Zagotoviti bi bilo treba skladnost in sinergije z drugimi sektorji, ki vplivajo na gozdarski sektor. Strategija EU za gozdove bi morala povezovati sektorsko politiko EU z nacionalnimi gozdarskimi politikami držav članic, zagotoviti pa bi morala tudi, da se strokovno znanje s področja gozdarstva vključi že v zgodnje faze oblikovanja politike, kar bi privedlo do povezanih in usklajenih politik, vezanih na gozdarstvo. Poleg tega bi morala EU dejavno vplivati na globalno politično okolje s sprejemanjem ukrepov za zaustavitev krčenja gozdov po svetu ter s spodbujanjem obnove gozdov in pogozdovanja, pa tudi trajnostnega upravljanja gozdnih virov.
Gozdovi, gozdarski sektor in biogospodarstvo imajo tudi ključno vlogo pri izpolnjevanju ciljev evropskega zelenega dogovora ter tako podnebnih, energetskih in okoljskih ciljev EU. Izpolnjevanje teh ciljev ne bo nikoli mogoče brez večnamenskih, zdravih gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi z vzdržnimi gospodarskimi panogami. Pomembno je, da se prepreči odseljevanje s podeželja in privabijo podjetja, da bi vlagala v Evropi in zgradila poslovne ekosisteme, ki bodo trajnostno izkoriščali razpoložljive lokalne vire in nudili delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. V zvezi s tem bi morala imeti strategija EU za gozdove ključno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti surovin za industrijo.
Z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih surovin in goriv bi se povečale priložnosti, zlasti na podeželskih območjih. Gozdovi se ne bi smeli obravnavati le kot ponori CO2, saj bi se tako zmanjšal prispevek drugih sektorjev k znižanju njihovih emisij. Poudariti je treba pomen opuščanja uporabe fosilnih virov.
Gozdove in gozdarski sektor je treba obravnavati v luči njihovega pomembnega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb. Poleg tega je prilagajanje podnebnim spremembam vse pomembnejše, da se zagotovijo ustrezni ukrepi za preprečevanje naravnih motenj. Preprečiti je treba epidemije zalubnika, suše in gozdne požare ali se soočiti z njimi.
Uravnoteženo je treba spodbujati okoljske, gospodarske in družbene vidike gozdov in gospodarjenja z njimi, hkrati pa okrepiti ključne splošne podnebne koristi gozdov in vrednostne verige, ki temelji na gozdarstvu, zlasti s spodbujanjem sekvestracije CO2, shranjevanjem ogljika v lesnih proizvodih ter nadomeščanjem fosilnih surovin in goriv. Zato je treba okrepiti prizadevanja na področju raziskav.
Gozdovi in gozdarski sektor pomembno prispevajo k razvoju lokalnega krožnega biogospodarstva v EU. Slednje je leta 2010 predstavljalo trg, ki je bil po ocenah vreden več kot 2 bilijona EUR in je zagotavljal 20 milijonov delovnih mest, kar je pomenilo 9 % vseh zaposlenih v EU. Prehod na krožno biogospodarstvo je treba spodbujati z odločno politiko na področju raziskav in inovacij. Vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, bo ustvaril okrog 10 evrov dodane vrednosti.
Poudariti je treba pomen odpornih in zdravih gozdnih ekosistemov z živalstvom in rastlinstvom, da se ohrani in okrepi več ekosistemskih storitev, ki nam jih nudijo gozdovi, kot so biotska raznovrstnost, čist zrak, voda, zdrava tla, les in surovine, ki niso iz lesa.
Poleg tega območja Natura 2000 družbi zagotavljajo številne ekosistemske storitve, tudi surovine. Vendar so za upravljanje teh območij potrebna zadostna finančna sredstva.
Tudi obnova gozdov in pogozdovanje sta primerna načina za povečanje gozdnatosti v EU, zlasti na opuščenih zemljiščih, blizu mestnih in primestnih območij ter na goratih območjih. Poudariti moramo pomen varovalne vloge gozdov ter aktivnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na teh območjih, da se okrepita zdravje in odpornost ekosistemov ter prilagodi sestava vrst regionalnim in podnebnim razmeram.
Poudariti je treba ključni pomen skupne kmetijske politike ter financiranja gozdarskih ukrepov in okvirnih raziskovalnih programov, da bi biogospodarstvo na podeželju preživelo in se razvijalo. Kmetje in lastniki gozdov so ključni akterji na podeželskih območjih. Poleg tega je bila vloga gozdarstva, kmetijsko-gozdarskega sektorja in gozdarskih panog izjemno pomembna v programu za razvoj podeželja v okviru SKP za obdobje 2014–2020. Prizadevati si moramo za njeno priznavanje tudi v okviru SKP za obdobje 2021–2027 in pri izvajanju evropskega zelenega dogovora.
Za prihodnost večnamenskih gozdov EU in za celotno vrednostno verigo EU, ki temelji na gozdarstvu, je zelo pomembno ustrezno financiranje visokokakovostnih raziskav, inovacij, zbiranja informacij, vzdrževanja in razvijanja podatkovnih zbirk ter izmenjave dobre prakse in znanja, saj so potrebe po izkoriščanju gozdov vse večje, prav tako pa je treba izrabiti številne priložnosti in sprejeti izzive, s katerimi se sooča družba.
Gozdovi omogočajo na primer rekreacijske in druge dejavnosti, povezane z gozdovi, kot je nabiranje gozdnih proizvodov, ki niso les, recimo gob in jagodičevja. Poudariti je treba, naj se izkoristijo priložnosti za odstranjevanje biomase, da bi se preprečili gozdni požari, in krepi biotska raznovrstnost s pašo, hkrati pa je treba tudi opozoriti, da bi lahko imela paša prostoživečih živali negativne posledice za preživetje sadik.
Evropska družba je vse manj povezana z gozdovi in gozdarstvom, zato je treba poudarjati pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Ker ima trajnostno gospodarjenje z gozdovi ključno vlogo pri izkoriščanju ugodnosti, ki jih gozdovi zagotavljajo družbi, je treba javnost obveščati o gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikih ter o kulturni in zgodovinski vlogi gozdov in gospodarjenja z njimi kot delu naše naravne dediščine.
Komisija bi morala pri pripravi in izvajanju strategije EU za gozdove po letu 2020 državam članicam nameniti osrednjo vlogo v okviru Stalnega odbora Komisije za gozdarstvo ter hkrati prek skupine za civilni dialog o gozdarstvu in pluti vključiti ustrezne deležnike. Prav tako bi morala Komisija vsako leto v izvajanje strategije EU za gozdove vključiti Parlament.
Skratka, potrebujemo ambiciozno in močno strategijo EU za gozdove za čas po letu 2020, da bi zagotovili usklajen in celosten pristop h gozdovom, gozdarskemu sektorju in številnim storitvam, ki jih zagotavljajo. Gozdovi in gozdarski sektor imajo potencial za zagotavljanje vse večjega prispevka k podnebju, okolju, ljudem in krožnemu gospodarstvu s pomočjo naprednih digitalnih rešitev in trajnostnih tehnologij. Potrebujemo dolgoročne naložbe v trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili, da gozdovi ostanejo ne le gospodarsko uspešni, temveč da tudi znatno prispevajo k doseganju številnih ciljev EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom in prehodom na krožno biogospodarstvo. V strategiji EU za gozdove je treba upoštevati naložbe v gozdarstvo v Evropi in lažje povezovanje z drugimi sektorji. Poudariti je tudi treba ključno vlogo in potencial lesnih materialov v sektorjih, kot so gradbeništvo, tekstilna industrija, kemikalije in embalaža, ki bi nadomestili fosilne vire. Poleg tega potrebujemo pri politikah EU za gozdove odločanje na podlagi dokazov.
MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE (23.6.2020)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o evropski strategiji za gozdove– nadaljnji koraki
Pripravljavka mnenja: Jessica Polfjärd
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
– ob upoštevanju poročila o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, o katerem ta čas razpravlja Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane;
A. ker so se zaradi ciljno usmerjenih programov in naravne rasti gozdovi in druga gozdna zemljišča v EU med letoma 1990 in 2015 znatno povečali in pokrivajo 43 % ozemlja EU, ker je enako 182 milijonom hektarjev, in predstavljajo 5 % vseh svetovnih gozdov; ker gozdne površine predstavljajo polovico omrežja Natura 2000; ker so nekatere države članice, kjer je več kot polovico ozemlja pokritega z gozdovi, močno odvisne od gozdarstva; ker je 60 % gozdov v EU v zasebni lasti, večinoma malih lastnikov z manj kot 3 hektarji gozda; ker so gozdovi pomemben del ozemeljske biotske raznovrstnosti Evrope;
B. ker se je EU zavezala ciljem iz Aičija v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, kot je na primer cilj št. 7, ki zahteva, da se do leta 2020 območja v kmetijstvu, akvakulturi in gozdarstvu upravljajo trajnostno in se zagotovi ohranjanje biotske raznovrstnosti, vendar EU teh ciljev ne bo dosegla;
C. ker so gozdovi krožni ekosistemi, ki temeljijo na popolnem recikliranju snovi in hranil v njih; ker vsaka oblika aktivnega gospodarjenja temelji na izkoriščanju virov iz tega ekosistema, kar neizogibno negativno vpliva na njihovo delovanje, sestavo in biotsko raznovrstnost;
D. ker zakonodaja EU, kot so direktiva o pticah in direktiva o habitatih, skupna kmetijska politika, uredba o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (uredba o LULUCF), direktiva o obnovljivih virih energije in uredba o lesu, ureja številne vidike gozdov in gozdarstva;
E. ker po mnenju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 dolgoročni trendi populacij ptic, tudi razširjenih vrst gozdnih ptic, kažejo, da se je biotska raznovrstnost v Evropi močno zmanjšala, in ker je eno od ugotovljenih gonil tega intenzivno gospodarjenje z gozdovi[10]; ker isto poročilo tudi navaja, da se Evropa srečuje z obsežnimi in nujnimi okoljskimi izzivi brez primere; ker bo treba v naslednjih 10 letih nujno ukrepati, da bi zaustavili zaskrbljujočo stopnjo izgube biotske raznovrstnosti, vse večje učinke podnebnih sprememb in prekomerno porabo naravnih virov;
F. ker so za razliko od mlajših gozdov, s katerimi se gospodari, velika drevesa in nedotaknjeni, starejši gozdovi ključni habitat in predstavljajo bistvene zaloge ogljika ter jih v primeru sečnje ni mogoče nadomestiti vsaj 100–150 let; ker stari gozdovi še naprej odstranjujejo in skladiščijo ogljik iz ozračja, tudi v gozdnih tleh; ker so primarni gozdovi v EU skoraj izginili;
G. ker je v poročilu Komisije za leto 2018 o napredku pri izvajanju sedanje strategije EU za gozdove ugotovljeno, da je izvajanje politike EU za biotsko raznovrstnost še vedno velik izziv in da poročila o ohranjanju gozdnih habitatov in vrst do sedaj kažejo le malo napredka; ker so države članice za obdobje 2007–2012 sporočile, da je v ugodnem stanju ohranjenosti samo 26 % gozdnih habitatov in 15 % gozdnih habitatov v evropskem interesu, kot so opredeljeni v direktivi o habitatih; ker se kakovost gozdov v EU že dolgo slabša; ker je nezakonita sečnja v nekaterih državah EU še vedno nerešen problem;
H. ker je okolje v skladu s členom 4 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v deljeni pristojnosti Unije in njenih držav članic; ker je v skladu s členom 191 PDEU cilj okoljske politike Unije, da med drugim zagotovi visoko raven varstva; ker je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da so gozdovi del naravne dediščine EU in so torej zajeti s členom 191[11];
I. ker je Evropski parlament 28. novembra 2019 razglasil izredne podnebne in okoljske razmere;
J. ker so gozdovi neločljivi del trajnostnega razvoja; ker je za pomoč v boju proti izgubljanju biotske raznovrstnosti in podnebni krizi bistvenega pomena zaščititi, obnavljati in upravljati gozdove tako, da se kar najbolj povečajo njihove zmogljivosti skladiščenja ogljika in varovanja biotske raznovrstnosti; ker imajo neokrnjeni ekosistemi večjo sposobnost kot degradirani za premagovanje okoljskih stresorjev, vključno s spremembami podnebja, saj imajo inherentne lastnosti, ki jim omogočajo, da čim bolj povečajo sposobnost prilagajanja; ker so za razliko od mlajši gozdov, s katerimi se gospodari, velika drevesa in nedotaknjeni starejši gozdovi ključni habitat in omogočajo več skladiščenja ogljikovega dioksida (CO2); ker so medsebojno povezani gozdni habitati ter gozdni koridorji ključni za zagotavljanje preživetja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;
K. ker je vloga gozdov in gozdnih območij kot krožnih ekosistemov, ki temeljijo na polnem recikliranju snovi in hranil, večnamenska, in ker so ključni za urejanje vodnega ciklusa, vključno s hrambo vode za preprečevanje poplav, absorpcijo CO2, shranjevanje ogljika, gostovanje zemeljske biotske raznovrstnosti ter omogočanje sonaravne rekreacije in dobrega počutja in ker prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju na podeželskih in mestnih območjih, kjer je gozdarski sektor EU pomemben steber, ki zaposluje več kot 3 milijone ljudi; ker so ta delovna mesta dolgoročno odvisna od odpornih gozdnih ekosistemov;
L. ker se je EU zavezala uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, tudi cilja št. 15, ki je zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
M. ker gozdovi učinkovito prispevajo k ozemeljskemu ravnovesju, gospodarski rasti in zaposlovanju v mestih in na podeželju ter pripomorejo k ohranjanju konkurenčnosti gozdarstva; ker je uravnotežen pristop do vseh funkcij gozda bistven za zagotavljanje skladnosti med politikami, ki zadevajo gozdove; ker je treba poudariti stalna prizadevanja lastnikov in upravljavcev gozdov, da bi zagotovili trajnostni razvoj gozdov, ter da je treba povečati njihov potencial za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in razvoj biogospodarstva, hkrati zagotoviti biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve; ker imajo lastniki in upravljavci gozdov v EU dolgo tradicijo in izkušnje z gospodarjenjem večnamenskih gozdov; ker je zaradi sedanjih izzivov potrebno dobro poznavanje gozdne ekologije, vključno o odpravljanju naravnih motenj;
N. ker je pristna neokrnjena narava na svetovni ravni vse bolj zaželena, javna podpora doslednemu varovanju gozdnih ekosistemov pa se močno povečuje;
O. ker je genska raznolikost gozdov bistvena za prilagajanje na nove okoljske razmere, kot so podnebne spremembe, in za obnavljanje biotske raznovrstnosti;
P. ker Medvladni panel OZN za podnebne spremembe (IPCC) v posebnem poročilu o rabi zemljišč ugotavlja, da je komercialno gozdarstvo prispevalo k povečanju neto emisij toplogrednih plinov, izgubljanju naravnih ekosistemov in zmanjševanju biotske raznovrstnosti;
Q. ker so evropski gozdovi izjemno dragoceni zaradi blažitve podnebnih sprememb, saj gozdni ekosistemu absorbirajo in skladiščijo 10 % emisij toplogrednih plinov v EU in ker bi bilo možno povečati to zmogljivost; ker gozdovi zagotavljajo obnovljivo in podnebju prijazno surovino, ki lahko nadomesti energijsko intenzivne materiale in fosilna goriva; ker bi bilo treba v novi strategiji za gozdove kaskadno načelo priznati in uporabiti kot koristen način za izboljšanje učinkovite rabe virov; ker gozdovi skladiščijo in absorbirajo približno dvainpolkrat več CO2 v tleh kot v drevesni biomasi; ker v gozdovih, ki so jih prizadeli požari in v katerih se izvaja sečnja, izguba tal dosega celo 26,6 %; zato poudarja pomen kompleksnih gozdnih ekosistemov in zrelih gozdov;
R. ker je „optimalno gozdarstvo“ praksa, s katero se gozdove pusti, da zrastejo do svoje največje ekološke zmogljivosti za skladiščenje ogljika in da dosežejo svoj največji potencial biotske raznovrstnosti;
S. ker bi bilo treba, da bi ohranili vso razsežnost biotske raznovrstnosti in funkcionalnosti, skupaj s potrebo po blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje in ker se v določbah Uredbe LULUCF priznava, da je mogoče skladiščenje ogljika v odmrlem lesu v gozdovih enačiti z dolgoživimi pridobljenimi lesnimi proizvodi, saj pri tem ogljiku ne pride do takojšnje oksidacije, odmrl les pa je nenadomestljiv mikrohabitat, od katerega je odvisno veliko vrst, tudi zaščitenih, del gozdov zaščititi pred vsemi oblikami človeških posegov; ker se odpirajo nove možnosti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, tudi optimalno[12] in sonaravno gozdarstvo;
T. ker Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) v globalnem poročilu o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev iz leta 2019 ugotavlja, da se narava na globalni ravni krči s hitrostjo, ki je brez primere v zgodovini človeštva, ter da milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje;
U. ker je skupna kmetijska politika glavni vir financiranja EU za upravljanje gozdov;
V. ker so nasadi pogosto istovrstni, ki vsebujejo manj biotske raznovrstnosti kot naravni in polnaravni gozdovi ter so manj odporni na podnebne spremembe, kar povzroča večje izgube ogljika zaradi naravnih motenj;
W. ker različni načini sečnje različno vplivajo na zmogljivosti gozdov za skladiščenje ogljikovega dioksida, kakovost tal in stanje ohranjenosti; ker je golosek velikih območij najbolj škodljiv način, saj se z njim iz tal odstrani večina organskih snovi in korenin, kar povzroči izpuščanje ogljika, shranjenega v tleh (tega je za približno 2,5-krat več kot v lesni biomasi dreves), in močno poškoduje kompleksno strukturo gozda in ekosistemov, ki so od njega odvisni;
X. ker subvencije za bioenergijo vodijo v poslabšanje razmerja med porabo lesa kot materiala in kot vira energije ter istočasno v umetno povečanje dobave biomase[13], kar zmanjšuje zmogljivost gozdov za sekvestracijo ogljika;
Y. ker subvencije za različne obnovljive vire energije pomagajo pri zagonu tega sektorja; ker se lahko sektor sončne in vetrne energije ter sorodnih tehnologij po začetni širitvi sam vzdržuje, torej brez subvencij, kar pa ne velja za sektor energije iz biomase, ki lahko obratuje le zahvaljujoč subvencijam;
Z. ker so razpoložljivi podatki o gozdovih na ravni EU nepopolni in različne kakovosti, kar ovira usklajevanje med EU in državami članicami na področju gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja;
AA. ker je nebrzdano krčenje gozdov eden od dejavnikov za ustvarjanje idealnih pogojev za prenos bolezni s prostoživečih živali na ljudi[14];
AB. ker je EU dolžna zagotoviti, da naše potrošniško vedenje in uvoz iz tretjih držav ne bosta prispevala h krčenju ali propadanju gozdov, pa tudi ne h preoblikovanju ali propadanju drugih naravnih ekosistemov na drugih delih sveta;
1. pozdravlja odločitev Komisije, da pripravi novo strategijo za gozdove; poudarja, da je treba v tej strategiji v celoti spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja, da je treba v strategiji za gozdove v celoti priznati pristojnosti EU na področju varstva okolja, tudi gozdov; želi spomniti, da mora okoljska politika EU v skladu s členom 191 PDEU med drugim prispevati k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter k skrbni in preudarni rabi naravnih virov; opozarja, da se več zakonodajnih aktov EU nanaša na gozdove in gospodarjenje z njimi; v zvezi s tem poudarja, da je treba v EU oblikovati celostno in dosledno strategijo za gozdove, ki bo krepila večnamensko vlogo gozdov in gozdarskega sektorja ter spodbujala daljnosežne družbene, gospodarske in okoljske koristi gozdov, pri tem pa povsem upoštevala podnebne in okoljske cilje EU; poudarja, da je treba v novi strategiji za gozdove jasno zastaviti prednostne naloge, pri katerih bosta varstvo podnebja in biotske raznovrstnosti osrednja in medsebojno povezana cilja; poudarja, da je nujno treba preprečiti in obvladovati naravne motnje; poudarja, da mora biti strategija za gozdove v celoti skladna z evropskim zelenim dogovorom in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;
2. ugotavlja, da po podatkih Evropske agencije za okolje tudi mestni gozdovi pomembno pozitivno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in učinkom na zdravje, ter opozarja na njihovo posebej pomembno funkcijo kot prostor za sprostitev in košček narave za prebivalce v mestih; poudarja, da je treba poleg gozdov na podeželju ovrednotiti tudi gozdove v mestih in medsebojni vpliv gozdov in dreves na mestnih in primestnih območjih ter razumevanje njihove vloge v teh skupnostih, zlasti glede na nenehne suše;
3. poudarja, da mora EU oblikovati celostno in dosledno strategijo za gozdove, ki bo krepila večnamensko vlogo gozdov in trajnost gozdarskega sektorja ter spodbujala daljnosežne okoljske, družbene, gospodarske in kulturne koristi gozdov; poudarja, da je treba pri tem nujno in prednostno preprečevati in upravljati naravne motnje in obstoječe pritiske na gozdove ter obravnavati vprašanje krčenja gozdov;
4. poudarja, da bo nova strategija za gozdove osrednji politični instrument EU za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja vseh politik in pobud, povezanih z gozdovi, in sicer v okviru evropskega zelenega dogovora; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o uvedbi ciljev za pokritost z gozdom, da bi trajnostno povečali sedanjo raven, hkrati pa podprli cilje za leto 2030 na zaščitenih območjih, vključno z gozdovi, in ponovno vzpostavitev v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost in pozivi Parlamenta[15] k omejitvi krčenja gozdov in izboljšanju kakovosti obstoječih gozdov in gozdnih površin; meni, da bi morala strategija za gozdove vključevati tudi ustrezne instrumente za doseganje teh ciljev;
5. poudarja, da gozdovi pokrivajo skoraj polovico površin Nature 2000 (to je 37,5 milijonov hektarjev) in da je 23 % vseh gozdov v Evropi znotraj teh območij, zato so tudi tako pomembni[16]; v zvezi s tem poudarja, da je treba nujno spoštovati zavezo Komisije, da bo sprejela pristop ničelne tolerance do nespoštovanja okoljske zakonodaje, zlasti pa prednostno obravnavala učinkovito izvrševanje naravovarstvene zakonodaje EU, vključno z ustreznimi načrti upravljanja za območja Natura 2000, in ocenila, ali je bilo zagotovljenih dovolj sredstev za varstvo gozdov na območjih Natura 2000, vključno z izvajanjem postopkov za ugotavljanje kršitev; zato poudarja naslednjih pet pomembnih izzivov v zvezi z uporabo območji Natura 2000 za gozdove:
(1) ravnovesje med ohranjevanjem biotske raznolikosti in proizvodnjo lesa,
(2) združevanje ohranjevanja gozdov z zahtevami lokalnih deležnikov,
(3) podnebne spremembe,
(4) pomanjkanje finančnih sredstev in
(5) nasprotja z drugimi sektorskimi politikami;
zato Evropsko komisijo in države članice poziva, naj:
(1) izboljšajo komuniciranje in preglednost,
(2) pri razvoju strategij gospodarjenja in odzivanju na podnebne spremembe več poudarka namenijo znanosti ohranjevanja gozdov,
(3) izboljšajo udeležbo državljanov pri snovanju in izvajanju politike,
(4) razvijejo učinkovite strategije financiranja in
(5) oblikujejo celostno evropsko politiko uporabe zemljišč in ohranjevanja gozdov, ter
(6) izboljšajo seznanjenost z izvajanjem agende Natura 2000 v gozdovih in njenimi učinki na biotsko raznolikost, gospodarjenje z gozdovi in drugo rabo zemljišč v EU;
6. ugotavlja, da je ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi bistveno prispeva k skrbi za dobro počutje in da zanje ne bi smelo veljati konkurenčno pravo; opozarja, da gozdovi zagotavljajo javne storitve na področju rekreacije in zdravja ter izobraževanja;
7. ugotavlja, da je treba okrepiti vse vidike večfunkcionalne vloge gozdov; varovalno vlogo gozda kot življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske vrste, njegovo uporabno vlogo kot vira lesa in drugih proizvodov ter varovalno vlogo gozdov za floro in favno; poudarja, da je treba skupaj obravnavati ekološko, gospodarsko in socialno vlogo gozda;
8. meni, da je nujno treba poenostaviti in zmanjšati birokracijo pri dostopu do pomoči EU za gozdove, pri čemer je treba upoštevati težave, s katerimi se soočajo mali in srednji lastniki zemljišč, pa tudi nekateri javni organi;
9. poudarja, da se stališča o sposobnosti gozdov, s katerimi se gospodari, za absorpcijo CO2 razlikujejo, pri čemer raziskave kažejo, da precej več CO2 absorbirajo gozdovi, ki so odporni, zdravi in biotsko raznovrstni, kot pa gozdni nasadi, v katerih se izvaja intenzivna sečnja; zato poziva, naj nova strategija za gozdove spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi; opominja, da so se EU in države članice zavezale. da bodo za svoje gozdove uporabljale opredelitev in načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi[17]; vendar ugotavlja, da Komisija razvija opredelitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na ravni EU, ki bi morala temeljiti na najvišjih trajnostnih standardih, pri čemer bi bilo treba kot osrednje elemente zaščititi biotsko raznovrstnost in dragocene ponore ogljika; opozarja na splošne podnebne koristi gozdov in na njih temelječih vrednostnih verig, kot so izboljšana sekvestracija CO2, shranjevanje ogljika in trajnostna nadomestitev surovin in energije na osnovi fosilnih virov; priznava, da mora trajnostno gospodarjenje z gozdovi zagotoviti biotsko raznovrstnost evropskih gozdov; ugotavlja, da si varstvo gozdov in proizvodnja nista nujno v nasprotju, temveč bi lahko bila dejansko združljiva med seboj in bi lahko tudi pozitivno prispevala k varstvu podnebja;
10. poudarja, da je treba v nekaterih okoliščinah najti kompromis med varstvom podnebja in zaščito biotske raznovrstnosti v sektorju biogospodarstva, zlasti v gozdarstvu, ki ima osrednjo vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo; je zaskrbljen, ker se ti kompromisi v nedavnih političnih razpravah niso dovolj obravnavali; poziva vse deležnike, naj razvijejo usklajen pristop, s katerim bodo zaščito biotske raznovrstnosti in varstvo podnebja združili v okviru cvetočega gozdarskega sektorja in biogospodarstva;
11. ugotavlja, da so najbolje ohranjeni gozdovi, iz katerih se ne pridobivajo proizvodi, sicer redki, kljub temu pa bi jim bilo treba nameniti pozornost, ki si jo zaslužijo, saj prispevajo k znanju, zdravju in ekološkemu turizmu, za kar ne bi smeli prikrajšati prihodnjih generacij; poudarja, da bi moralo imeti omrežje Natura 2000, tj. evropsko ekološko omrežje za ohranjanje habitatov, osrednjo vlogo v evropski strategiji za gozdove; meni, da naj bi bilo omrežje Natura 2000 nadvse pomembno za varstvo in ohranitev gozdov;
12. poudarja pomen in pomembno vlogo gozdarsko-lesarskih grozdov pri varovanju podnebja; poudarja, da gozdarstvo in izvajalci gozdarskih storitev ter panoge nadaljnje obdelave in predelave zaradi povpraševanja po dodatnem blagu in storitvah drugih panog predstavljajo pomembno gospodarsko dejavnost ravno v podeželskih, strukturno šibkih regijah;
13. poudarja, da je potrebna izmenjava dobrih zgledov med državami članicami v zvezi z upravljanjem in rabo gozdov; opozarja, da je treba oblikovati evropske smernice, povezane z vnaprej določenimi cilji iz evropskega zelenega dogovora, s katerimi bi države članice usmerjali na področju upravljanja, ohranjanja in načrtovanja gozdov;
14. poudarja, da bi moral biti poudarek prihodnje strategije EU za gozdove na varstvu gozdov, optimalnem gozdarstvu, pogozdovanju in ogozdovanju z drevesnimi vrstami, primernimi za lokacijo in okolje; ugotavlja, da je za doseganje teh ciljev najboljša praksa sonaravnega gospodarjenja;
15. poudarja, da po podatkih raziskav[18] starorasli gozdovi še vedno akumulirajo ogljik, kar je v nasprotju z mnenjem, da so ti gozdovi ogljično nevtralni ali celo viri CO2;
16. poudarja, da noben učinek zamenjave lesnih izdelkov ne more nadoknaditi izgube staroraslih in primarnih gozdov, ki veljajo za nezamenljive[19], zato bi jih bilo treba zaščititi s pravnimi in spodbujevalnimi instrumenti, usmerjenimi v njihovo kompleksnost, povezljivost in reprezentativnost[20];
17. poziva k dosledni zaščiti primarnih in staroraslih gozdov EU v strategiji EU za gozdove;
18. opozarja, da je približno 60 % gozdov v EU v zasebni lasti in da ima približno dve tretjini zasebnih lastnikov gozdov v lasti manj kot 3 hektarje gozda; poudarja, da je treba to ustrezno upoštevati pri vseh ukrepih, ki morajo biti posledično zasnovani tako, da bodo dostopni lastnikom malih gozdov in da jih bodo lahko izvajali v praksi; želi spomniti, da je Komisija upravno breme in strukturo lastništva gozdov opredelila kot omejevalna dejavnika pri izvajanju določenih ukrepov[21];
19. ponavlja, da je ohranitev ekosistemov z visoko zalogo ogljika, vključno z gozdovi, odziv s takojšnjim vplivom na podnebne spremembe, za razliko od ogozdovanja, pogozdovanja in obnove gozdov, katerih učinki so vidni šele čez nekaj časa[22]; poziva, naj to načelo vodi ukrepe politike v EU;
20. poudarja, da nenehno upadanje biotske raznovrstnosti v zadnjih desetletjih negativno vpliva na mnoge ekosistemske storitve; ugotavlja, da je do tega deloma prišlo zaradi intenzivnega kmetijstva in gozdarskih praks; poudarja, da bo lahko nadaljnje zmanjševanje regulativnih storitev imelo izredno negativne posledice za kakovost življenja[23];
21. priznava, da podnebne spremembe spreminjajo zmogljivost gozdov za rast ter povečujejo pogostost in resnost suše, poplav in požarov ter spodbujajo razvoj novih škodljivih organizmov in bolezni, ki vplivajo na gozdove; ugotavlja, da imajo neokrnjeni ekosistemi večjo sposobnost kot degradirani za premagovanje okoljskih stresorjev, vključno s spremembami podnebja, saj imajo inherentne lastnosti, ki jim omogočajo, da čim bolj povečajo sposobnost prilagajanja;
22. poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo gozdovi, ki so večji od 10 hektarjev, načrte za gospodarjenje z gozdovi, ki vključujejo shranjevanje ogljika in biotsko raznovrstnost, po potrebi pa tudi izpolnjujejo cilje programa Natura 2000;
23. opozarja na pismo več kot 700 znanstvenikov, v katerem pozivajo k znanstveno utemeljeni reviziji direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, zlasti k izključitvi nekaterih vrst lesne biomase iz izračuna za izpolnjevanje cilja in iz upravičenosti do prejemanja podpore;
24. poudarja, da imajo obsežni intenzivni nasadi biogoriv, vključno z istovrstnimi nasadi, in zlasti tisti, ki nadomeščajo naravne gozdove in samooskrbna kmetijska zemljišča, negativne učinke na biotsko raznovrstnost;
25. poudarja vlogo, ki jo lahko imajo gozdovi pri nadomeščanju materialov na osnovi fosilnih goriv z izdelki na biološki osnovi; meni, da bi morala nova strategija za gozdove odražati pomembno vlogo, ki jo imajo evropski gozdovi in krožno biogospodarstvo EU pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050, in da bi morala zato vključevati ustrezne ukrepe; poudarja, da bi morali ti ukrepi izkoristiti celoten potencial učinkov zamenjave; vendar poudarja, da bi morali ukrepi v okviru nove strategije za gozdove v zvezi z biogospodarstvom in uporabo lesne biomase ustrezno upoštevati njihovo ključno vlogo pri shranjevanju ogljika, varstvu biotske raznovrstnosti in zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev ter vplive na ohranjanje gozdnih ekosistemov in učinkovito sekvestracijo CO2;
26. poudarja, da je v poročilu o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove ugotovljeno, da je izvajanje politike EU za biotsko raznovrstnost kljub dosedanjim ukrepom še vedno velik izziv[24] in da poročila o ohranjanju gozdnih habitatov in vrst do sedaj kažejo le malo napredka; poziva Komisijo, naj v novo strategijo za gozdove kot ključni element vključi varstvo in obnovo gozdnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti;
27. je zaskrbljen, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo v letu 2015[25] 15 % gozdnih habitatov in 26 % gozdnih vrst v ugodnem stanju ohranjenosti; opozarja na cilj 3b strategije EU za biotsko raznovrstnost, ki je usmerjen v merljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od gozdarstva ali jih gozdarstvo zadeva, in zagotavljanje povezanih ekosistemskih storitev; obžaluje, da v skladu z vmesnim pregledom strategije za biotsko raznovrstnost ni bil dosežen bistven napredek pri doseganju tega cilja[26];
28. poudarja, da je treba zmanjšati potrošnjo EU na splošno kot tudi potrošnjo lesa in lesnih proizvodov s spodbujanjem bolj krožnega gospodarstva in dajanjem prednosti najučinkovitejši uporabi lesa, kar omogoča dolgoročno vezavo ogljika in zmanjšanje nastajanja odpadkov;
29. meni, da mora strategija EU za gozdove spodbujati obračanje trenda zmanjševanja relativne zastopanosti avtohtonih vrst v prid hitremu širjenju tujerodnih vrst, kot je na primer evkaliptus;
30. poudarja pomen programov poklicnega usposabljanja in prekvalifikacij za delavce v gozdarstvu o uporabi novih tehnologij in njihovem prilagajanju na spremembe ter o vzpostavljanju komunikacijskih platform za izmenjavo dobre prakse, ter meni, da je v ta proces pomembno vključiti lastnike gozdov in upravljavce in jih spodbuditi k uporabi trajnostnih praks za ohranjanje gozdov in povečanje biotske raznovrstnosti;
31. poziva k novi strategiji za gozdove, ki bo pomagala zagotoviti, da bodo prakse gospodarjenja z gozdovi preprečile vsako drobljenje gozdnih ekosistemov na manjše dele, s posebnim poudarkom na primarnih gozdovih, saj so številne vrste, tudi večji sesalci, za preživetje odvisne od medsebojno povezanih in nedotaknjenih gozdnih habitatov; poziva, naj strategija za gozdove prednostno obravnava ponovno povezovanje že razdrobljenih gozdov, tako da se obnovijo gozdni koridorji na način, ki ustreza lokalnim pogojem in biotski raznovrstnosti;
32. meni, da so informacije o gozdnih virih in o stanju gozdov bistvenega pomena, da bi zagotovili, da bodo odločitve, sprejete v zvezi z gozdovi, prinesle največje možne koristi v družbeno-gospodarskem in ekološkem smislu na vseh ravneh;
33. zato poudarja poseben pomen karpatske regije in ugotavlja, da bi pristop EU h Karpatski konvenciji pripomogel k zagotavljanju podpore regiji, ki ima nenadomestljive naravne vrednote v celinski Evropi;
34. je zaskrbljen, ker naj bi po podatkih[27] na ravni EU 48 % vse porabljene lesne biomase odpadlo na energijo; ponavlja, da bi morala biti uporaba pridobljenega lesa ob upoštevanju naravne sekvestracije ogljika in varstva biotske raznovrstnosti na kraju samem usmerjena k uporabi materiala v skladu s cilji na področju biotske raznovrstnosti in podnebnih ciljev;
35. poudarja vrednost in potencial novoustanovljenih in tradicionalnih ekstenzivnih kmetijsko-gozdarskih sistemov za kmetijsko proizvodnjo, diverzifikacijo, tudi z namenom biogospodarstva, sekvestracije ogljika, preprečevanja dezertifikacije ter potenciala za zmanjšanje pritiska na gozdne ekosisteme; obžaluje, da so pravila, ki izhajajo iz reform skupne kmetijske politike sistematično povzročala poslabšanje kmetijsko-gozdarskih sistemov in v številnih primerih ovirala obnovo, pogozdovanje in pomlajevanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da znameniti kmetijsko-gozdarski sistem velikega naravnega pomena v Sredozemlju obsežno odmira, in nujno poziva k spremembi pravil, da bi olajšali pogozdovanje in obnovo obstoječih kmetijsko-gozdarskih sistemov ter vzpostavitev novih;
36. ugotavlja, da so raziskave in tehnologija že zelo napredovale, odkar je bila leta 2013 uvedena strategija za gozdove; poudarja, da je treba spodbujati nadaljnje raziskave tudi o gozdnih ekosistemih, biotski raznovrstnosti, trajnostni nadomestitvi surovin in energije na osnovi fosilnih virov, shranjevanju ogljika, lesnih proizvodih ter resnično trajnostnih praksah gospodarjenja v gozdarstvu in izdelkih na biološki osnovi; meni, da je treba sredstva EU za raziskave dodatno usmeriti na to področje; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo tudi raziskave in še naprej zbirajo podatke o inovativnih načinih za varstvo in krepitev odpornosti gozdov, kot je uvajanje odpornih vrst; poudarja, da bi več raziskovanja in financiranja pozitivno prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb, ohranjanju gozdnih ekosistemov in spodbujanju biotske raznovrstnosti, trajnostni gospodarski rasti in zaposlovanju, zlasti na podeželju;
37. poziva, naj se uvede usklajen elektronski sistem za spremljanje in sledenje lesa ter podpre razvoj avtomatskih orodij za analizo in spremljanje kroženja lesa na vseh stopnjah predelave, ki naj se vključijo v ustrezne vladne in poslovne evidence, poročanje, izdajanje dovoljenj in sisteme za registracijo sporazumov itd.;
38. poudarja, da imajo lokalni in regionalni organi osrednjo vlogo pri dolgoročni trajnostni gozdov, saj so lahko pomembni pri pripravi regionalnih načrtov trajnostnega razvoja, pri razvoju gozdnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom, ki črpajo ogljik, in spodbujanju podjetniškega duha v malih in srednjih podjetjih v gozdarskem sektorju;
39. poziva k nadaljnjemu financiranju za raziskave tal ter njihove vloge pri odpornosti gozdov na podnebne spremembe in prilagajanju nanje, pri varstvu in krepitvi biotske raznovrstnosti ter pri zagotavljanju drugih ekosistemskih storitev;
40. meni, da je nujno potrebna ohranitev endemičnih genetskih virov in izbira tistih sestavin obstoječega genskega sklada, ki so najbolje prilagojene na pričakovane pogoje rasti v prihodnosti;
41. poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo ekonomske in politične instrumente, s pomočjo katerih bo lahko več gozdov doseglo svoj ekološki potencial in absorbiralo ogljikov dioksid;
42. poudarja, da so za politike Evropske unije za gozdarski sektor potrebni znanstveni dokazi;
43. predlaga posodobitev pravil in obračunavanja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, da bi spodbudili odločanje za neposeganje v obračunsko kategorijo gospodarjenih gozdnih zemljišč na območjih staroraslih gozdov, npr. z izključevanjem iz posameznih omejitev v uredbi;
44. poudarja pomen drugih dejavnosti, povezanih z gozdovi, predvsem nabiranja nelesnih gozdnih pridelkov, kot so gobe ali jagodičevje, pa tudi pašništvo in čebelarstvo;
45. meni, da bi morala biti strogo zavarovana območja, s katerimi se gospodari brez poseganja, vključena v strategijo EU za gozdove in lokalne razvojne strategije, ki temeljijo na naravnem turizmu z majhnim vplivom in zagotavljanju neproizvodnih ekosistemskih storitev;
46. poziva Komisijo, naj ohrani načelo neškodovanja iz sporočila o zelenem dogovoru (COM(2019)0640) ter revidira vso ustrezno zakonodajo, da bo odražala najnovejša znanstvena spoznanja o gozdnih ekosistemih, različnih skladiščih ogljika ter njihovi dejanski vrednosti pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter nezamenljivo vlogo biotske raznovrstnosti pri tem prilagajanju;
47. opozarja, da je treba gozdove zaščititi pred vse večjimi grožnjami ter uskladiti njihovo produktivno in varovalno funkcijo, pri čemer je treba upoštevati predvidevanja, da bodo suše, požari, neugodne vremenske razmere in škodljivci zaradi podnebnih sprememb še pogosteje povzročali večjo škodo v gozdovih;
48. izraža zaskrbljenost glede zdravja in odpornosti gozdov v številnih delih Evrope; poudarja, da bi morala nova strategija za gozdove upoštevati, da raznolik gozd, ki odraža sestavo, naravno za regijo, na splošno bolj odporen od monokulturnega gozda ali gozdov s kratkim ciklusom spravila; poudarja, da je treba okrepiti in v celoti uporabiti mehanizme EU za reševanje čezmejnih pritiskov na gozdove; opozarja, da glede na navedbe Evropske agencije za okolje[28] glavne pritiske na gozdove v EU predstavljajo povečana raba zemljišč, širjenje mestnih območij in podnebne spremembe; poudarja, da so ti ekosistemi vse bolj dovzetni za naravne motnje, kot so neurja, požari, suše, invazivne tuje vrste, škodljivci, napadi žuželk in bolezni, zaradi katerih se še povečuje občutljivost za podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj za odpravo naštetega vzpostavi platformo za izmenjavo dobrih zgledov;
49. poudarja, da onesnaženost zraka močno vpliva na zdravje ljudi in okolje; poziva Komisijo, naj pri prihodnjem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje preuči učinek onesnaženosti zraka na gozdove in njihovo biotsko raznovrstnost;
50. pozdravlja, da je februarja 2020 začel delovati evropski informacijski sistem za gozdove (FISE), ki zagotavlja evropsko podatkovno infrastrukturo na področju gozdov; poziva države članice, naj se v celoti vključijo v izmenjavo podatkov in pripravo usklajenega okvira za podatke o stanju gozdov v Evropi; poziva, naj se delo pri sistemu FISE pravočasno zaključi na vseh petih prednostnih področjih: o osnovnih podatkih o gozdovih, gospodarstvu s temeljem na biomasi, naravi in biotski raznovrstnosti, blaženju podnebnih sprememb ter zdravju in odpornosti gozdov;
51. poudarja, da bi moral biti eden od ciljev strategije EU za gozdove bistveno povečati delež gozdnih vrst in habitatov v ugodnem stanju ohranjenosti; poziva, naj bodo v strategiji tudi ambiciozni ukrepi v ta namen;
52. se zaveda, da bi bilo treba pri strategiji EU za gozdove upoštevati veliko gospodarsko, socialno in kulturno vrednost gozdov; poudarja, da imajo lahko različne gospodarske dejavnosti v zvezi z gozdovi različne moteče učinke na gozdne ekosisteme; poudarja, da bi bilo treba v novi strategiji EU za gozdove spodbujati le tako gospodarsko dejavnost, kjer so upoštevane trajnostne meje gozdnih ekosistemov;
53. odločno spodbuja omejitev goloseka kot načina sečnje in se zavzema za večjo uporabo nepretrganega gojenja; se zaveda, da se z golosekom gozda iz tal v ozračje sprosti večina preostale zaloge ogljika na območju; poudarja, da je treba spodbujati alternativne in manj invazivne načine sečnje lesa;
54. pozdravlja, da bo eden glavnih ciljev nove strategije za gozdove učinkovito ogozdovanje, ohranjanje in pomlajevanje gozda, kot je objavljeno v evropskem zelenem dogovoru; poudarja, da se potencial gozdnih ekosistemov za zajemanje ogljika z zrelostjo gozdnega ekosistema povečuje, naravni gozdovi pa zagotavljajo pomembne koristi; poudarja, da bi bilo treba dati prednost varstvu in obnovi obstoječih gozdov, zlasti staroraslih gozdov;
55. poudarja, da mora EU storiti več, da bi preprečila golosek in nezakonito sečnjo; meni, da kljub uredbi EU o lesu v nekaterih državah članicah še vedno poteka nezakonita sečnja; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe v zvezi s temi vprašanji, in sicer s skrbnim spremljanjem in izvrševanjem veljavne zakonodaje EU, ter poziva Komisijo, naj hitro nadaljuje postopke za ugotavljanje kršitev, kadar pride do njih, pa tudi v zvezi s primeri nezakonite sečnje prek organizmov, kot sta Evropsko javno tožilstvo in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF); poziva Komisijo, naj nemudoma zaključi pregled ustreznosti predpisov EU proti nezakoniti sečnji;
56. opozarja, da se z večino gozdov v EU gospodari[29], tudi z večino staroraslih gozdov; poudarja, da je potrebna strategija EU za gozdove z dolgoročnim načrtovanjem, da bi povečali delež staroraslih gozdov; poziva Komisijo, naj predlaga dolgoročno strategijo EU za gozdove za povečanje deleža staroraslih gozdov;
57. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za razvoj zakonodajnega okvira za certifikacijsko shemo EU za lokalno proizveden les, ki bo temeljila na najvišjih standardih trajnosti;
58. poudarja, da obstajajo možnosti za izboljšanje črpanja sredstev za razvoj podeželja v državah članicah, zlasti v programih, povezanih z izboljšanjem biotske raznovrstnosti gozdov; poziva države članice, naj uporabijo razpoložljive podporne ukrepe za ohranjanje gozdov in biotske raznovrstnosti; poudarja tudi, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje nove strategije EU za gozdove;
59. poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja za mednarodno pravno zavezujočo konvencijo o gozdovih, ki bo prispevala h gospodarjenju z gozdovi, njihovemu ohranjanju in trajnostnemu razvoju ter upoštevala njihove večkratne in dopolnilne funkcije in načine uporabe, vključno z ukrepi za pogozdovanje, ogozdovanje in ohranjanje gozdov, pri čemer je treba upoštevati socialne, gospodarske, ekološke, kulturne in duhovne potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter priznati pomembno vlogo vseh vrst gozdov pri ohranjanju ekoloških procesov in ravnotežja ter podpiranju identitete, kulture in pravic domorodnih ljudstev, njihovih skupnosti in drugih skupnosti ter prebivalcev gozdov;
60. izraža zaskrbljenost zaradi izgube biotske raznovrstnosti v EU, kar mora strategija EU za gozdove ustaviti; opozarja, da je izguba biotske raznovrstnosti notranji problem EU; ugotavlja, da bi morala strategija zaščititi zadnje ostanke zrelih gozdov v EU zaradi njihovega pomena kot bazenov biotske raznovrstnosti in kot načina za povečanje odpornosti gozdov; poudarja, da bi morala strategija spodbujati uporabo silvikulture brez vpliva na tla in krajino;
61. ugotavlja, da so razpoložljivi podatki o gozdovih EU, zlasti o njihovem ekološkem stanju, nepopolni, težko jih je strniti in niso podprti z daljinskim zaznavanjem, čeprav je bil vzpostavljen informacijski sistem za gozdove v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj namenijo znatna sredstva za naložbe v nadaljnji razvoj informacijskega sistema za gozdove v Evropi in izvajanje vseevropskega programa za daljinsko zaznavanje;
62. ugotavlja, da je vzpostavitev enotnega informacijskega sistema za gozdove EU dolgoročna in ne v celoti dosežena; poudarja, da si je treba prizadevati za sinergije med organi in ustreznimi organizacijami, ki bi presegale omejitve, povezane s projekti – to vključuje razpoložljivost podatkov, usklajene metodologije ter podporo finančnim in zmogljivostim, da bi odpravili sedanje vrzeli v podatkih;
63. poudarja, da bi morala nova strategija za gozdove tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic spodbujati rast v krožnem biogospodarstvu in upoštevati vrednostne verige, ki temeljijo na gozdovih in ki so ključne za doseganje te rasti; meni, da bi morala spodbujati tudi širitev krožnega biogospodarstva z nadaljnjim povezovanjem med vrednostnimi verigami, ki temeljijo na gozdovih, ter drugimi sektorji in vrednostnimi verigami, ki jih je treba razogljičiti;
64. ugotavlja, da približno 90 % sredstev EU za gozdove prihaja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP); je zaskrbljen zaradi predvidenih rezov v proračun EKSRP; poziva nosilce odločanja, naj se, če je to le mogoče, izognejo zmanjšanju podpore za gozdarski sektor, da bi izpolnili cilje evropskega zelenega dogovora;
65. poziva Komisijo, naj v novo strategijo EU za gozdove med druge cilje vključi zavezujoče cilje za varstvo in obnovo gozdnih ekosistemov, zlasti evropskih primarnih gozdov, da bi okrepili mednarodno verodostojnost EU na tem področju, ter priporoča podporo državam članicam pri varstvu evropskih primarnih gozdov;
66. poudarja vlogo gozdov pri povečevanju odpornosti proti škodljivim posledicam podnebnih sprememb; poudarja, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo vključevali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje;
67. poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje razvoja gozdov v mestih v okviru strategije EU za gozdove; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so številna evropska mesta vključena v svetovni program gozdnih mest pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO); poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje in izmenjavo dobrih zgledov med evropskimi mesti na področju spodbujanja mestnega gozdarstva;
68. izraža globoko zaskrbljenost, ker se v nekaterih delih EU ne izvaja veljavna zakonodaja EU s področja gozdarstva; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo veljavno zakonodajo in okrepijo izvajanje trajnostnega in dejavnega gospodarjenja z gozdovi;
69. jemlje na znanje, da izvajanje prilagojenih načrtov za gospodarjenje z gozdovi poteka na ravni držav članic in zahteva okrepljeno sodelovanje med gozdnimi in okoljskimi organi, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in lastniki gozdov;
70. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni strateški načrti v okviru skupne kmetijske politike spodbujali upravljalce gozdov k ohranjanju, rasti in trajnostnemu upravljanju gozdov;
71. opozarja, da je treba oblikovati in izvajati načrte za boj proti invazivnim vrstam s človeškimi, tehničnimi in finančnimi viri;
72. poziva, naj se v trgovinskih sporazumih pri uvozu lesa upošteva načelo trajnosti ter naj se za kršitve uvedejo kazni;
73. ugotavlja, da so gozdovi različnih starosti in z različnimi vrstami, s katerimi se gospodari v skladu z merili za zaščito biotske raznovrstnosti, bolj odporni na podnebne vplive, kot so požari, suše in nesezonski vremenski dogodki, ter so pomembna naložba v prihodnost skupnosti in narave, pa tudi gozdnih gospodarstev; vztraja, da istovrstnih nasadov, ki so manj odporni proti škodljivcem in boleznim, pa tudi proti sušam, vetru, neurjem in požarom, s sredstvi EU ne bi smeli podpirati;
74. poudarja, da lahko nova strategija za gozdove doseže želene spremembe le tako, da zajame celotne vrednostne verige, ki temeljijo na gozdovih; ugotavlja, da imajo vrednostne verige, ki temeljijo na gozdovih, že danes ključno vlogo za evropsko gospodarstvo in bodo bistvenega pomena za oblikovanje strategije za zeleno rast prek evropskega zelenega dogovora; poudarja, da mora nova strategija za gozdove podpirati konkurenčne in trajnostne vrednostne verige EU, ki temeljijo na gozdovih, tako na nacionalni kot na svetovni ravni;
75. poudarja terapevtsko funkcijo gozdov, ki neposredno pozitivno vplivajo na zdravje in kakovost življenja ljudi; poudarja, da gozdovi prav tako prispevajo k družbeno-gospodarskemu razvoju evropskih podeželskih območij, med drugim s porazdelitvijo dohodkov na najbolj neposeljena območja EU po zaslugi ekoturizma, ki je eden od najbolj popularnih podzvrsti v turističnem sektorju;
76. opozarja na svoj poziv[30] k doslednim politikam, povezanim z gozdovi, ki se borijo proti izgubi biotske raznovrstnosti in posledicam podnebnih sprememb ter vodijo v povečanje naravnih ponorov EU, sočasno pa varujejo, ohranjajo in krepijo biotsko raznovrstnost;
77. poziva Komisijo, naj v novo strategijo EU za gozdove vključi podporo za lastnike gozdov, tudi v finančnem smislu; vendar odločno priporoča, naj bo pogoj za tako podporo trajnostno gospodarjenje z gozdovi; ugotavlja, da je trdna kombinacija finančnih instrumentov ter javnega in zasebnega financiranja bistvenega pomena za zagotavljanje stalnih naložb v sodobno tehnologijo, okoljske in podnebne ukrepe, ki krepijo večfunkcionalno vlogo gozdov, s posebnim finančnim instrumentom za upravljanje območij v mreži Natura 2000 ter ustvarjanje dostojnih delovnih pogojev; poziva Komisijo, naj vzpostavi in financira evropski program za ogozdovanje in pogozdovanje, pri čemer naj uporabi podatke iz GNSS, program pa naj bo namenjen povečanju gozdne površine, odpravljanju degradacije tal in izboljšanju kakovosti zraka na mestnih območjih in zagotavljanju, da gozdovi ohranijo svojo sestavo naravnih vrst;
78. obžaluje, da se raba načrtov za gospodarjenje z gozdovi med državami članicami trenutno močno razlikuje; poziva Komisijo, naj torej poveča uporabo načrtov za gospodarjenje z gozdovi, tudi z oblikovanjem skupnih smernic za njihovo uvedbo in izvajanje; poziva države članice, naj povečajo uporabo načrtov za gospodarjenje z gozdovi in pozorno spremljajo njihovo izvajanje, pri tem pa spoštujejo načeli sorazmernosti in subsidiarnosti; poudarja, da je potrebna platforma, da bi poiskali ustrezne rešitve za številne izzive, povezane z gozdovi in gospodarjenjem z njimi na ravni EU; meni, da morajo modeli gospodarjenja z gozdovi poleg merila večfunkcionalnosti upoštevati tudi merilo ekološke, družbene in gospodarske trajnosti, ki opredeljuje upravljanje in uporabo gozdov in gozdnih zemljišč na način in v meri, ki ohranja biotsko raznolikost, produktivnost, sposobnost regeneracije, vitalnost in zmožnost, da v tem trenutku in v prihodnje izpolnjujejo ustrezne okoljske, gospodarske in družbene funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni ter ne povzročajo škode drugim ekosistemom[31]; poziva Komisijo, naj oblikuje enotno in dovolj podrobno opredelitev sonaravnega gozdarstva in se pri tem opre na sedanje izkušnje pri vključevanju vprašanj biotske raznovrstnosti v gospodarjenje z gozdovi;
79. poudarja, da so gozdni požari ponavljajoč se pojav ter so obenem vzrok in posledica podnebnih sprememb; ugotavlja, da je mogoče neugodne vremenske razmere ter gozdne škodljivce in požare močno zmanjšati z boljšim in dejavnejšim upravljanjem gozdov ter z gozdarskimi tehnikami, kot so pašništvo in kmetijsko-gozdarske prakse, ki jih je treba podpreti v okviru skupne kmetijske politike;
80. poudarja potrebo po učinkoviti ohranitvi in strogem varstvu primarnih in staroraslih gozdov, ob upoštevanju njihovih edinstvenih značilnosti; ugotavlja, da EU nima opredelitve za starorasle gozdove, in poziva Komisijo, naj jo uvede v prihodnji strategiji EU za gozdove, ob upoštevanju različne značilnosti gozdov in potrebo po njihovem učinkovitem ohranjanju, zlasti primarnih in staroraslih gozdov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so podatki o primarnih gozdovih še vedno nepopolni, glede na dostopne podatke pa ima le 46 % kartiranih primarnih gozdov v Evropi najvišji status varstva, 24 % ima status nacionalnega parka, 11 % pa je nezavarovanih[32]; poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga celovito opredelitev primarnih gozdov in si prizadeva za boljše zbiranje podatkov o teh gozdovih;
81. poudarja pomen zagovornikov varstva okolja pri skupnih prizadevanjih za varovanje in obnovo gozdov v EU; poziva k ničelni strpnosti do napadov nanje ali do nadlegovanja teh oseb;
82. meni, da je še vedno potreben skupen pristop k preprečevanju nesreč, ki bo imel na voljo ustrezna finančna sredstva iz proračuna Unije;
83. meni, da ima izobraževanje osrednjo vlogo pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo usposabljanje s poudarkom na gozdovih v Uniji in tretjih državah, za to zagotovijo štipendije in vzpostavijo programe akademske izmenjave;
84. opozarja, da je podprl evropski pravni okvir, ki bo temeljil na obvezni potrebni skrbnosti glede dajanja dostopa na trg EU samo tistim proizvodom in blagu, ki ne prispevajo h krčenju ali propadanju gozdov niti k preoblikovanju ali degradaciji drugih naravnih ekosistemov; meni, da bi se moral ta okvir uporabljati za vse gospodarske akterje, tudi finančne akterje, ki so pred dobavno verigo in za njo, in bi moral preprečiti s tem povezane kršitve človekovih pravic; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme takšen predlog;
85. poziva Komisijo, naj obravnava pomisleke strokovnjakov o direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, zlasti glede vprašanja, da se vse vrste biomase opredelijo kot obnovljivi viri energije, med drugim glede na visoko stopnjo uvoza lesnih peletov v EU in potencialna tveganja, ki jih lahko ta uvoz pomeni za gozdove v tretjih državah, poleg tega pa naj še naprej spodbuja druge trajnostne oblike energije iz obnovljivih virov;
86. poudarja, da morajo biti projekti sajenja dreves podrejeni ponovni vzpostavitvi naravnih gozdov, saj lahko napačno drevo na napačnem mestu še okrepi gozdne požare in dejansko sprosti več ogljikovega dioksida v ozračje; ugotavlja, da morajo projekti za obnovo gozdov povečati njihov potencial za sekvestracijo ogljika, da bi izpolnili svetovne podnebne obveznosti;
87. meni, da morda potrebujemo sistem za spremljanje škodljivcev v EU, da bi imeli pregled nad stanjem v gozdovih in njegovim vplivom na biotsko raznovrstnost gozdov in bi lahko predvideli pričakovane učinke podnebnih sprememb na škodljive organizme;
88. meni, da je nujno treba preprečiti vnos novih škodljivcev in bolezni ter njihovih nosilcev prek mednarodne trgovine;
89. meni, da mora Komisija ob upoštevanju zakonodaje o invazivnih tujerodnih vrstah in njihovih morebitnih vplivih na gozdove predlagati nove dodatne finančne instrumente, da bi pomagala pri spopadanju zlasti s trdovratnimi invazivnimi in novimi invazivnimi tujerodnimi vrstami na prizadetih območjih;
90. meni, da je treba več pozornosti nameniti težavi bolezni dreves, kot je propadanje hrasta, ki je zaradi škodljivcev, bolezni in podnebnih sprememb težava svetovnih razsežnosti; opozarja na propadanje hrasta plutovca, ki pustoši nasade teh dreves na Portugalskem, v Franciji in Španiji ter negativno vpliva tudi na posebna varstvena območja in biosferne rezervate; meni, da bi morala Komisija za spopadanje z boleznimi dreves v strategijo vključiti učinkovite ukrepe in posebne vire.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
22.6.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
55 13 8 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Agnès Evren, Pietro Fiocchi, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Ewa Kopacz, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Margarita de la Pisa Carrión, João Ferreira, Billy Kelleher, Ulrike Müller, Piernicola Pedicini, Christel Schaldemose, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov) |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
55 |
+ |
GUE/NGL |
Silvia Modig |
NI |
Piernicola Pedicini |
PPE |
Bartosz Arłukowicz, Traian Băsescu, Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Ewa Kopacz, Esther De Lange, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ștefan Motreanu, Ljudmila Novak, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth, Pernille Weiss, Michal Wiezik |
RENEW |
Pascal Canfin, Martin Hojsík, Jan Huitema, Billy Kelleher, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Linea Sogaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir |
S&D |
Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Balt, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Miriam Dalli, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Sándor Rónai, Christel Schaldemose, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Tiemo Wölken |
VERTS/ALE |
Margrete Auken, Bas Eickhout, Pär Holmgren,Tilly Metz, Ville Niinistö, Grace O'sullivan, Jutta Paulus |
13 |
- |
ECR |
Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Rob Rooken. Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Alexandr Vondra, Anna Zalewska |
ID |
Simona Baldassarre, Marco Dreosto, Teuvo Hakkarainen, Sylvia Limmer, Luisa Regimenti, Silvia Sardone |
GUE |
Mick Wallace |
8 |
0 |
ECR |
Margarita De La Pisa Carrión |
GUE |
João Ferreira, Anja Hazekamp, Petros Kokalis (Petros Kokkalis) |
ID |
Aurelia Beigneux, Catherine Griset, Joëlle Mélin |
RENEW |
Ulrike Müller |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (3.6.2020)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki
Pripravljavec mnenja: Mauri Pekkarinen
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja odločitev Komisije, da pripravi novo strategijo EU za gozdove; meni, da bo evropska strategija za gozdove nujen element pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora; poudarja, da ni posebne pravne podlage za skupno politiko EU za gozdove, saj je politika za gozdove v prvi vrsti pristojnost držav članic; vendar se zaveda, da številne politike EU vplivajo na gozdove in gozdarski sektor, zato sta potrebna skladnost in tesnejše medsektorsko usklajevanje s pomočjo strategije EU za gozdove; ugotavlja, da je usklajeno in stabilno regulativno okolje pogoj za spodbujanje inovacij in naložb v gozdarski sektor;
2. ugotavlja, da evropski zeleni dogovor kot nova strategija EU za rast zahteva naložbe, s katerimi bo mogoče polno podpreti čisto in krožno gospodarstvo; poudarja osrednjo vlogo trajnostnega dejavnega gospodarjenja z gozdovi za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 in v krožnem biogospodarstvu Unije; opozarja zlasti na veliko zmogljivost gozdov, s katerimi se gospodari, za zajemanje ogljikovega dioksida, pa tudi na potencial gozdarskih proizvodov za nadomestitev fosilnih goriv in materialov; v zvezi s tem meni, da bi morala strategija podpirati inovacije v celotni vrednostni verigi, tudi s pospeševanjem izmenjave najboljše prakse in zagotavljanjem konkurenčnega regulativnega okolja; poudarja, kako pomembno vlogo imajo gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njimi v celotni vrednostni verigi gozdov in biogospodarstva, zlasti kar zadeva zagotavljanje trajnostnih surovin za sektor ter ustvarjanje delovnih mest v Uniji; poudarja, da bi bilo treba s podpornim in usklajenim okvirom politike za vse udeležene sektorje zagotoviti in povečati razpoložljivost trajnostno pridobljenih surovin;
3. poudarja tudi, da mora nova strategija za gozdove temeljiti na treh stebrih trajnosti: okoljski, ekonomski in socialni trajnosti; poudarja potrebo po celostni in dosledni strategiji za gozdove, ki bo krepila in izkoriščala večnamensko vlogo gozdov in gozdarskega sektorja EU;
4. ugotavlja, da se pri gospodarjenju z gozdovi v tistih gozdovih, s katerimi se gospodari trajnostno, varuje tudi biotska raznovrstnost in raznolikost vrst, zato so bolj odporni na podnebne vplive, kot so požari, suša in izvensezonski vremenski dogodki, ter so tako pomembna naložba v prihodnost skupnosti in narave, pa tudi gozdnih gospodarstev;
5. poudarja, da imajo po znanstvenih raziskavah gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, višjo sposobnost absorpcije CO2 kot gozdovi, s katerimi se ne gospodari; zato poziva, naj se z novo strategijo za gozdove spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi, tudi pri malih in srednjih podjetjih;
6. priznava, da so mala in srednja podjetja glavna gonilna sila in nosilci trajnostnega in dejavnega gospodarjenja z gozdovi;
7. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti tudi ustvarjanju delovnih mest v gozdarski industriji ter novim instrumentom, s katerimi bi pospešili gospodarsko okrevanje v pandemijah, kot je ta zaradi COVID-19;
Gozdarska industrija
8. ugotavlja, da se evropski gozdni viri zaradi naravne rasti in pogozdovanja povečujejo; poudarja, da so po podatkih industrije razširjene vrednostne verige gozdarskih panog, od gozdarstva do papirne industrije, ustvarile približno 4 milijone delovnih mest in prispevale 8 % skupne dodane vrednosti EU v proizvodni industriji; v zvezi s tem priznava pozitivne gospodarske, družbene in okoljske prispevke gozdarskega sektorja ter meni, da bi morala strategija za gozdove spodbujati nadaljnje naložbe v inovacije in tehnološki napredek;
9. ugotavlja, da evropska gozdarska industrija prispeva k razogljičenju Evrope z zamenjavo surovin, proizvodov in energije iz fosilnih goriv z velikimi emisijami CO2 s trajnostnimi nadomestnimi rešitvami, kot so proizvodi na biološki osnovi, na primer gradbeni in pakirni material, nove inovativne kemikalije, plastika in tekstil ter trajnostno pridobljeni biomasa, bioplin in biogorivo, ter tako prispeva k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora;
10. poziva k izvajanju strategije EU za biogospodarstvo; spodbuja trajnostno uporabo lesa kot okolju prijazne surovine; poudarja, da so dolgotrajni lesni izdelki in lesna gradnja učinkovit način za večje skladiščenje ogljika in nadomeščanje toplogrednih plinov; poudarja pomen razpoložljivosti lesnih surovin za gozdarsko industrijo ter da je treba v EU privabiti naložbe na osnovi gozdov; poudarja, da je treba dajati prednost učinkoviti uporabi lesa;
11. poudarja, da morajo imeti materiali na osnovi lesa ključno vlogo pri nadomeščanju materialov iz fosilnih virov v industrijah, kot so gradbeništvo, tekstilna in kemična industrija ter industrija embalaže; poudarja, da je treba pri prednostnem razvrščanju nadomestnih možnosti na osnovi lesa upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in njihovo okoljsko učinkovitost; poudarja, da je treba nenehno podpirati raziskave in inovacije na področju gozdov v celotni vrednostni verigi gozdov, vključno z lesnimi izdelki, ki se uporabljajo kot nadomestilo za fosilne ali ogljično intenzivne materiale;
12. poziva države članice, naj opredelijo najbolj okolju prijazne rešitve pri gradnji in obnovi; poziva k večji podpori za uporabo lesa v gradbeništvu; poziva Komisijo, naj v svoj načrt za prenovo, predviden za konec leta, vključi priporočila;
13. vendar se zaveda izzivov, ki jih lahko prinese vse večje povpraševanje po lesu kot surovini, obnovljivem viru energije in za biogospodarstvo, zato poziva Komisijo, naj te izzive ustrezno obravnava v prihodnji strategiji, hkrati pa do leta 2050 pripomore k uresničitvi podnebne nevtralnosti;
14. poudarja, da gozdarski sektor zlasti in v prvi vrsti potrebuje stabilen in dolgoročen politični okvir in ne kratkoročnih podpornih ukrepov;
15. poziva Evropsko unijo, naj spodbuja in zagotovi, da se materiali biološkega porekla, tudi lesni odpadki, vrnejo v vrednostno verigo, in sicer s spodbujanjem ekološkega oblikovanja in spodbujanjem uporabe sekundarnih surovin za proizvode, tudi lesa, pred morebitnim sežigom ob koncu življenjskega cikla;
16. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo politike za spodbujanje trajnostnih proizvodov na biološki osnovi z možnostjo recikliranja ter naj te proizvode podpirajo s pomočjo javnih naročil in podpore za naložbe;
17. poudarja, da s proizvodi, ki temeljijo na gozdarstvu, ni mogoče nadomestiti izgube primarnih gozdov, ki veljajo za nenadomestljive in bi jih bilo treba zaščititi s pravnimi instrumenti in pobudami;
18. meni, da je treba dajati prednost učinkovitejši rabi lesa s pomočjo uporabe z višjo dodano vrednostjo v vseh evropskih industrijskih sektorjih;
Energetska politika
19. poziva države članice, naj zagotovijo pravočasno in ustrezno izvajanje revidirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II)[33], ki je bila sprejeta decembra 2018 in določa stroga trajnostna merila za obnovljive vire energije; je seznanjen, da so za trajnostno proizvodnjo biomase v revidirani direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določena trajnostna merila, ki jih je treba izpolnjevati, da bi ravnali v skladu s ciljem Unije glede energije iz obnovljivih virov in bi imeli koristi od programov podpore; poudarja, da so harmonizirana merila za celotno Unijo, ki so bila dogovorjena pred kratkim, bistvena za nemoteno delovanje notranjega energijskega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence;
20. želi spomniti, da revidirana direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa, da morajo gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja in čim bolj zmanjšati tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo bioenergije;
Raziskave in inovacije
21. poudarja, da so raziskave in inovacije nujne, če želimo povečati prispevek gozdov in gozdarskega sektorja k premagovanju izzivov našega časa; meni, da imajo lahko raziskave na področju gozdarstva in gozdarske industrije pozitivne rezultate pri blaženju podnebnih sprememb, rasti trajnostnih podjetij, zaposlovanju, dolgoročnem ohranjanju zdravja gozdov in varstvu biotske raznovrstnosti, zato bi jih bilo treba spodbujati; poziva k ustreznemu financiranju programa Obzorje Evropa ter krepitvi in spodbujanju novih in obstoječih povezav med raziskavami, industrijo, gozdarstvom, kmetijsko-gozdarskimi sistemi in družbo na vseh ravneh prek posebnih instrumentov, kot so evropska partnerstva (npr. Evropsko partnerstvo za krožno Evropo, ki temelji na rabi biomase, in partnerstvo Build4People);
22. poudarja, da je treba upoštevati povezave med gozdarskim sektorjem in drugimi sektorji, pa tudi pomen digitalizacije in naložb v raziskave in inovacije, da se ustvari industrijska simbioza;
23. poudarja, da je pomembno spodbujati nove raziskave v gozdarski industriji, pri čemer je treba posebej izpostaviti, da mala in srednja podjetja prispevajo k raziskavam in inovacijam na področju trajnostnih gozdov;
24. poudarja, kako je za uspešno izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v praksi pomembna izobražena, kvalificirana in dobro usposobljena delovna sila v gozdarskem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo in krepijo veljavne evropske instrumente na tem področju;
Podatki – uporaba satelitskih storitev
25. poziva Evropsko unijo, naj vzpostavi nadzorno mrežo za evropske gozdove, ki bo zbirala podatke na lokalni ravni (pogozdovanje, temperatura, bolezni, ki jih povzročajo zajedavci, naravne nesreče) v povezavi s programom Copernicus za opazovanje Zemlje, da bo mogoče v realnem času pripraviti zanesljive napovedi in s tem izboljšati trajnostno gospodarjenje z gozdovi; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za bolj točne podatke o gozdovih, kar bi omogočilo izmenjavo neposrednih in primerljivih informacij med državami članicami;
26. poziva k vzpostavitvi in izvajanju sistema satelitskega spremljanja, da bi lahko natančno spremljali gozdove v Evropski uniji, pripravljali boljša vremenska opozorila in poročila o posledicah ter natančnejše državne popise gozdov; vendar poudarja, da se s tem ne bi smelo povečati upravno breme za sodelujoča podjetja, med katerimi je večina malih in srednjih podjetij;
27. opozarja, da imajo gozdovi v EU zelo različne značilnosti in so zato potrebni različni pristopi k upravljanju; je zaskrbljen zaradi zdravstvenega stanja in odpornosti gozdov v številnih delih Evrope, ki sta posledica podnebnih sprememb, napadov škodljivcev in bolezenskih žarišč v gozdovih; poudarja, da je treba okrepiti in v celoti izkoristiti mehanizme EU za spremljanje gozdnih virov, posredovanje informacij o njih in reševanje pritiskov nanje zaradi širjenja invazivnih tujih vrst, škodljivcev in bolezni; pri tem poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni območjem, ki jih najbolj ogrožajo podnebne spremembe, in tudi Sredozemlju.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
28.5.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
48 20 10 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Klaus Buchner, Martin Buschmann, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Sira Rego, Jérôme Rivière, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jutta Paulus, Edina Tóth |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
48 |
+ |
PPE |
François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria Da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Edina Tóth, Henna Virkkunen, Pernille Weiss |
Renew |
Nicola Beer, Nicola Danti, Martina Dlabajová, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen |
S&D |
Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho |
20 |
- |
ECR |
Robert Roos |
GUE/NGL |
Manuel Bompard, Marc Botenga, Marisa Matias, Sira Rego |
ID |
Markus Buchheit, Thierry Mariani, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière |
NI |
Martin Buschmann, Ignazio Corrao |
Verts/ALE |
François Alfonsi, Michael Bloss, Klaus Buchner, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Jutta Paulus, Mikuláš Peksa, Marie Toussaint |
10 |
0 |
ECR |
Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský |
ID |
Paolo Borchia, Andrea Caroppo, Isabella Tovaglieri |
NI |
Clara Ponsatí Obiols |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
7.9.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 8 4 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Cristian Ghinea, Dino Giarrusso, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Manuel Bompard, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz, Christine Schneider, Marc Tarabella, Thomas Waitz |
|||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
PPE |
Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Christine Schneider, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
S&D |
Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Marc Tarabella |
RENEW |
Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Cristian Ghinea, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller |
ECR |
Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová |
GUE/NGL |
Chris MacManus |
NI |
Dino Giarrusso |
9 |
- |
ID |
Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas |
Verts/ALE |
Anna Deparnay-Grunenberg, Martin Häusling, Tilly Metz, Bronis Ropė, Thomas Waitz |
3 |
0 |
ID |
Ivan David |
GUE/NGL |
Manuel Bompard, Luke Ming Flanagan |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.
- [3] UL C 346, 21.9.2016, str. 17.
- [4] UL L 317, 4.11.2014, str. 35.
- [5] https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14594-2019-INIT/sl/pdf
- [6] UL C 361, 5.10.2018, str. 5.
- [7] Podatkovna zbirka Eurostata o gozdarstvu, na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/eurostat/web/forestry/data/database
- [8] Kratki vodnik Evropskega parlamenta o Evropski uniji in gozdovih, maj 2019.
- [9] UL L 198, 22.6.2020, str. 13.
- [10] Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020 (The European environment – state and outlook 2020), str. 83
-
[11] Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. februarja 1999 v združenih zadevah C-164/97 in C-165/97, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, ECLI:EU:C:1999:99, točka 16
- [12] „Optimalno gozdarstvo - ohranjanje obstoječih gozdov nedotaknjenih glede na njihov ekološki potencial“ iz članka Williama R. Moomawa: Intact Forests in the United States: Proforestation Mitigates Climate Change and Serves the Greatest Good (Neokrnjeni gozdovi v Združenih državah: optimalno gozdarstvo blaži podnebno krizo v skupno dobro), 2019, na spletni strani Frontiers in Forests and Global Change.
- [13] V poročilu skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz 2018 z naslovom Proizvodnja, dobava, uporaba in tokovi biomase v Evropski uniji je navedeno, da so „cilji za obnovljive vire energije, ki jih je določila EU, privedli do občutnega povečanja porabe lesne biomase“. Ocene za porabo energije iz lesa: 42 % (2005), 43 % (2010), trenutno 48 %; pri poročilih o porabi za energijo so podatki verjetno podcenjeni.
- [14] Strokovni članek IPBES z naslovom COVID-19 Stimulus Measures Must Save Lives, Protect Livelihoods, and Safeguard Nature to Reduce the Risk of Future Pandemics (Ukrepi v zvezi s pandemijio COVID-19 morajo reševati življenja, varovati možnosti preživljanja in varovati naravo, da bi preprečili tveganje prihodnjih pandemij) avtorjev prof. Josefa Setteleja, Sandre Díaz in Eduarda Brondizia ter dr. Petra Daszaka z dne 27. aprila 2020
- [15] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015
- [16] Evropska agencija za okolje, Evropski gozdni ekosistemi - stanje in gibanja, 2016
- [17] Določeno v resoluciji H1 Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi leta 1993 v Helsinkih
- [18] S. Luyssaert in drugi., 2008: Old-growth forests as global carbon sinks (Starorasli gozdovi kot globalni ponori ogljika), revija Nature
- [19] Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352)
- [20] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015, besedilo odstavka 52
- [21] Poročilo Komisije z dne 7. decembra 2018 naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove - Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2018)0811), str. 3
- [22] Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), 2019, Good Practice Guidance for Land Use, Land-Use Change and Forestry (Povzetek poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih za oblikovalce politik)
- [23] Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), 2018: Povzetek regionalnega ocenjevalnega poročila, namenjenega oblikovalcem politik, o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah za Evropo in Srednjo Azijo, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah . M. Fischer, M. Rounsevell, A. Torre-Marin Rando, A. Mader, A. Church, M. Elbakidze, V. Elias, T. Hahn. P.A. Harrison, J. Hauck, B. Martín-López, I. Ring, C. Sandström, I. Sousa Pinto, P. Visconti, N.E. Zimmermann in M. Christie (ur.), sekretariat IPBES, Bonn, Nemčija.
- [24] Poročilo Komisije z dne 7. decembra 2018 naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove - Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor, (COM(2018)0811), str. 3
- [25] Poročilo Evropske agencije za okolje z dne 27. novembra 2019 z naslovom Forest dynamics in Europe and their ecological consequences (Gozdarska dinamika v Evropi in njene ekološke posledice) Nazadnje spremenjeno 10. decembra 2019.
- [26] Poročilo Komisije z dne 2. oktobra 2015 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0478).
- [27] Skupni raziskovalni center Evropske komisije, 2018, Proizvodnja, dobava, uporaba in tokovi biomase v Evropski uniji
- [28] Evropska agencija za okolje, Forest dynamics in Europe and their ecological consequences (Gozdarska dinamika v Evropi in njihove ekološke posledice), 27. novembra 2018
- [29] Naudts, K., Chen, Y., in drugi, Europe’s forest management did not mitigate climate warming (Evropsko gospodarjenje z gozdovi ni omililo podnebnega segrevanja), v zbirki Science, 5. februarja 2016, zvezek. 351, izdaja 6273, str. 597-600.
- [30] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015
- [31] Resolucija H1 – Splošne smernice za trajnostno upravljanje gozdov v Evropi, druga ministrska konferenca o zaščiti gozdov v Evropi, 16. in 17. junij 1993, Helsinki, Finska.
- [32] Sabatini, F.M., Burrascano, S., in drugi, Where are Europe’s last primary forests? (Kje so zadnji primarni gozdovi Evrope?), v publikaciji Diversity and Distributions, prvič objavljeno 24. maja 2018: zvezek 24, 10. izdaja, oktober 2018, str. 1426–1439, slika 3.
- [33] Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, UL L 328, 21.12.2018, str. 82.