Postopek : 2020/2036(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0155/2020

Predložena besedila :

A9-0155/2020

Razprave :

PV 07/10/2020 - 15
CRE 07/10/2020 - 15

Glasovanja :

PV 08/10/2020 - 2
PV 08/10/2020 - 14

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0266

<Date>{16/09/2020}16.9.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0155/2020</NoDocSe>
PDF 226kWORD 66k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje</Titre>

<DocRef>(2020/2036(INI))</DocRef>


<Commission>{ECON}Odbor za ekonomske in monetarne zadeve</Commission>

Poročevalka: <Depute>Isabel Benjumea Benjumea</Depute>

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje

(2020/2036(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za prihodnjo unijo kapitalskih trgov iz oktobra 2019,

 ob upoštevanju poročila foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov z dne 10. junija 2020,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. julija 2020 z naslovom Pripravimo se na spremembe: Sporočilo o pripravljenosti ob koncu prehodnega obdobja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom (COM(2020)0324),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom Akcijski načrt za finančno tehnologijo: za bolj konkurenčen in inovativen evropski finančni sektor (COM(2018)0109),

 ob upoštevanju svežnja za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi, ki ga je Komisija predložila 24. julija 2020,

 ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov[2],

 ob upoštevanju rezultatov redne raziskave ECB o dostopu podjetij do financiranja,

 ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije za poletje 2020,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0155/2020),

A. ker bi moral biti glavni cilj vseh ukrepov, sprejetih za oblikovanje unije kapitalskih trgov, izboljšati nabor bolj privlačnih, stabilnih in trajnostnih možnosti financiranja za podjetja in državljane, hkrati pa zaščititi gospodarsko stabilnost, čim bolj zmanjšati finančna tveganja in ustrezno zaščititi interese malih vlagateljev, upokojencev in potrošnikov, da bi spodbudili finančno udeležbo in da bi varčevalci postali vlagatelji; ker je za okrevanje po covidu-19 postalo še pomembneje, da imajo mala in srednja podjetja, podjetniki in socialno gospodarstvo dostop do lastniškega financiranja;

B. ker so za notranji trg EU značilni odprta konkurenca, regulativni okvir, spoštovanje mednarodnih standardov in sodelovanje pri nadzoru; ker bi morala strategija unije kapitalskih trgov zato temeljiti na istih načelih;

C. ker so glede na raven financiranja, ki je potrebno, da bo lahko gospodarstvo EU okrevalo, nujno potrebne premišljene in trajnostne naložbe v korist prihodnjih generacij; ker bi morala unija kapitalskih trgov v skladu z zelenim dogovorom EU bistveno prispevati k prehodu na trajnostno, konkurenčno in odporno gospodarstvo, ki bo dopolnjevalo javne naložbe; ker je v pripravi okvir za spodbujanje trajnostnih naložb; ker je ta okvir sestavni del prizadevanj, ki jih EU izvaja v okviru unije kapitalskih trgov, da bi financiranje povezala s potrebami gospodarstva in agendo Unije za trajnostni razvoj;

D. ker bodo kapitalski trgi EU gospodarstvu in prepotrebnemu okrevanju gospodarstva najbolj v podporo, če bodo pregledni, konkurenčni, odporni, s centralnim kliringom in podprti s poštenimi predpisi;

E. ker imajo nekateri vlagatelji večje dovoljeno tveganje kot drugi in ker nimajo vsa podjetja dostopa do financiranja kapitalskega trga in priložnosti, da bi ga koristila;

F. ker je oblikovanje varnega vrednostnega papirja za euroobmočje ključnega pomena za finančno celovitost in vzpostavitev unije kapitalskih trgov; ker je za vzpostavitev povezanega, razvitega in likvidnega evropskega trga obveznic kot jedra unije kapitalskih trgov v EU potreben varen vrednostni papir, ki ga bo mogoče uporabiti kot referenčno merilo za določanje cen obveznic, lastniških vrednostnih papirjev in drugih sredstev na euroobmočju, pa tudi kot zavarovanje po vsem euroobmočju;

G. ker je večina ukrepov, ki so bili doslej sprejeti za uresničitev unije kapitalskih trgov, korak v pravo smer, čeprav več ciljev ni bilo doseženih, in ker se je pomen bančnih posojil v primerjavi z lastniškimi vrednostnimi papirji v zadnjih letih dejansko povečal; ker pa je treba glede konvergence, natančnosti, učinkovitosti in poenostavitve sprejetih ukrepov še veliko storiti; ker je pri projektu unije kapitalskih trgov bistvena ambiciozna vizija, da bi lahko rešili občutljiva nacionalna vprašanja in zagotovili zagon za dokončanje unije kapitalskih trgov, da bo EU postala privlačen trg za tuje kapitalske naložbe in povečala svojo konkurenčnost na svetovnih trgih;

H. ker je vzpostavitev unije kapitalskih trgov tesno povezana s poglabljanjem ekonomske in monetarne unije, zlasti pa z dokončanjem bančne unije; ker Parlament v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019[3] poziva k dokončanju bančne unije z vzpostavitvijo v celoti izvedenega evropskega sistema jamstva za vloge; ker bančna unija poleg tega ne bo mogla biti dokončana, dokler ne bo imela verodostojnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje; nadalje poziva, naj se razmisli o tem, ali bi bilo treba vzpostaviti in ustvariti mehanizem za fiskalno stabilizacijo za euroobmočje kot celoto; ker morajo unijo kapitalskih trgov dopolnjevati proticiklični politični ukrepi, da bo po vsej EU zagotovljen enak dostop do financiranja in naložbenih priložnosti;

I. ker so bili finančni predpisi, zlasti s področja bančništva in revizije, zaradi covida-19 nedavno spremenjeni; ker je za povečanje skupne zmogljivosti financiranja in zmanjšanje odvisnosti od bančnih posojil v EU potrebno financiranje na kapitalskih trgih; ker bo imel dobro kapitaliziran bančni sektor še naprej pomembno vlogo pri financiranju podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij;

J. ker je dejstvo, da ni centraliziranega mehanizma, ki bi vseboval lahko dostopne, zanesljive, razumljive in primerljive javne informacije, eden od razlogov, zakaj podjetja težko najdejo vlagatelje; ker vlagatelji težko ocenijo nova in mala podjetja, ki so na začetku svoje poslovne poti, kar ovira inovativne podvige, zlasti mladih podjetnikov;

K. ker je bilo na podlagi izkušenj z veliko recesijo soglasno ugotovljeno, da je treba institucionalno strukturo euroobmočja reformirati, da bo povečana njegova zmogljivost za spopadanje z velikimi ekonomskimi šoki; ker se v ekonomski literaturi v zvezi s tem običajno navaja, da v ZDA šoke bolje blažijo predvsem zaradi tega, ker so tveganja z zasebnim sektorjem prek kreditnega in kapitalskega trga učinkoviteje porazdeljena;

L. ker je v nefinančnem poslovnem sektorju EU-28 od vseh podjetij 99,8 % malih in srednjih podjetij, ki v tem sektorju ustvarijo 56,4 % dodane vrednosti in zagotavljajo 66,6 % delovnih mest; ker delež mikropodjetij v sektorju znaša 93 %, majhnih malih in srednjih podjetij 5,9 %, srednje velikih malih in srednjih podjetij pa le 0,9 %[4];

M. ker bosta socialna in gospodarska kriza kot posledica pandemije covida-19 in omejitev gibanja še posebej negativno vplivali na mala in srednja podjetja ter bi lahko na podoben način prizadeli tudi male varčevalce; ker bi moral biti v sklopu odziva EU na covid-19 prek evropskega načrta za okrevanje zagotovljen velik kapitalski vložek, dopolnjevati pa ga bi morale pobude za spodbujanje tržnega financiranja in zmanjšanje odvisnosti od bančnih posojil, da bi povečali dostop evropskih podjetij do financiranja in zgradili odporno gospodarstvo EU ter ohranili delovna mesta in proizvodno zmogljivost držav članic;

N. ker je treba zaradi zapletenosti škandala, v katerega je bil vpleten nemški ponudnik plačilnih storitev Wirecard (podjetje z indeksa DAX30, ki je 24. junija 2020 vložilo zahtevek za uvedbo postopka v primeru insolventnosti) in pri katerem se je izkazalo, da je evropski regulativni okvir pomanjkljiv, natančno preučiti, kaj je šlo narobe, da je lahko goljufivo ravnanje velikih razsežnosti tako dolgo ostalo neopaženo; ker je ta najnovejši škandal ponovno pokazal, da je nujno treba prilagoditi evropsko nadzorno strukturo za finančno poročanje, finančne inovacije, plačila in s tem povezana področja, vključno z revizijo ter preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

O. ker mora unija kapitalskih trgov mobilizirati povpraševanje na maloprodajnem trgu; ker morajo mali vlagatelji za uresničitev tega cilja spremeniti naložbeno kulturo; ker pa bo do tega prišlo šele, ko bodo mali vlagatelji prepričani, da so naložbe na kapitalskih trgih zanje – ob sprejemljivih in jasno opredeljenih tveganjih – smotrne; ker bi morala Komisija preučiti dodatne možnosti, kako bi lahko predstavila koristi projekta unije kapitalskih trgov, na primer tako da bi spremenila ime, da bi odražalo neposredno povezavo med prihranki državljanov EU ter naložbami v gospodarsko rast in okrevanje po pandemiji covida-19, kot je predlagala skupina na visoki ravni za prihodnjo unijo kapitalskih trgov;

P. ker iz nedavnih poročil in anket, osredotočenih na potrošnike[5], izhaja, da večina evropskih malih vlagateljev daje prednost trajnosti in da si pri svojih naložbenih odločitvah prizadevajo upoštevati okoljske, socialne ali upravljavske dejavnike in tveganja, a so jim le redko ponujeni produkti, ki bi temu ustrezali;

Q. ker so gibanja na trgu, do katerih je prišlo zaradi pandemije covida-19, delovala kot „stresni test“ v realnih pogojih za trdnost celotnega finančnega ekosistema in bi bilo treba kot nadaljnji ukrep opraviti podrobno oceno prednosti in pomanjkljivosti obstoječih pravil EU o finančni stabilnosti in finančnem nadzoru;

R. ker politika ničelne obrestne mere, ki jo izvaja ECB, pomeni negativno realno obrestno mero za varčevalce, vlagatelje sili k prevzemanju večjih tveganj, vključno z naložbami v kapitalske trge, in lahko dolgoročno povzroči špekulativne balone;

S. ker bo kot posledica izstopa Združenega kraljestva iz EU prišlo do strukturnih sprememb v finančnem sistemu EU; ker bodo kapitalski trgi EU po brexitu policentrični in se bo tako povečalo tveganje, da bodo razdrobljeni znotraj EU; poudarja, kako pomembno je spodbujati politike in ukrepe, vključno s konkretnim pristopom k dostopu tretjih držav do trga EU in dinamičnim sistemom nadzora ureditev glede enakovrednosti, ki zagotavljajo odpornost, povezljivost in konkurenčnost finančnih trgov EU ter njihovo stabilnost in enake konkurenčne pogoje; ker se enakovrednost lahko prizna le, če velja, da so regulativne in nadzorne ureditve ter standardi zadevne tretje države skladni z ustreznimi zahtevami, določenimi v zakonodaji EU, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji;

T. ker lahko finančna tehnologija zadosti določenim potrebam malih in srednjih podjetij ter malih vlagateljev, s tem ko omogoča decentralizirano delovanje in izboljšuje učinkovitost;

Dejavnost financiranja

1. poziva, naj se, kadar je to primerno, odpravijo ovire in birokracija ter pri tem tudi poenostavi in bolj sorazmerno uporablja zakonodaja, kadar je to ustrezno in kadar to podpira finančno stabilnost, da bi diverzificirali vire financiranja za evropska podjetja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, vključno z zagonskimi podjetji in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi izboljšali njihov dostop do kapitalskih trgov ter dostop malih in velikih vlagateljev do bolj raznolikih, dolgoročnih in konkurenčnih naložbenih priložnosti; poudarja, da je treba zmanjšati sedanje davčne spodbude za zadolževanje; poudarja, da so evropska podjetja (zlasti mala in srednja podjetja) zaradi trenutnih razmer bolj krhka in ranljiva; poziva, naj se pri vseh pobudah unije kapitalskih trgov pri ocenah učinka izvede preizkus primernosti z vidika malih in srednjih podjetij;

2. ugotavlja, da ukrepi, ki so potrebni, da bodo lahko mala in srednja podjetja, vključno z zagonskimi podjetji in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vstopila na finančne trge, vključujejo olajševanje investicijskih raziskav, uskladitev opredelitve malih in srednjih podjetij v vseh ustreznih predpisih EU in omilitev zahtev glede izdaje dolžniških instrumentov; poziva države članice, naj ponovno uravnotežijo neenako obravnavanje dolžniškega in lastniškega kapitala pri obdavčitvi; podpira pregled ureditve direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v zvezi s spodbudami za investicijske raziskave malih in srednjih podjetij;

3. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o „evropskih zavarovanih obveznicah“ kot novem instrumentu financiranja z dvojno uporabo za banke, s pomočjo katerega bi lahko izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja po vsej EU; opozarja, da bi lahko bile evropske zavarovane obveznice osredotočene na specifične cilje, na primer podporo malim in srednjim podjetjem pri prehodu na bolj konkurenčno in trajnostno gospodarstvo ter usmerjanje financiranja v realno gospodarstvo;

4. poziva Komisijo, naj razširi obvezne povratne informacije, ki jih morajo banke podati ob zavrnitvi vloge malih in srednjih podjetij za posojilo, saj bi lahko mala in srednja podjetja, katerih vloga je bila zavrnjena, s celovitejšimi povratnimi informacijami prilagodile svoj poslovni pristop in se učile iz izkušenj;

5. poziva k nadaljnjemu povezovanju in izboljševanju evropskih kapitalskih trgov, da bodo čim bolj privlačni, konkurenčni in odporni, zlasti tudi v luči izstopa Združenega kraljestva iz EU;

6. poudarja, da je nujno treba izboljšati sposobnost euroobmočja za prevzemanje tveganj;

7. poudarja, da lahko države euroobmočja izboljšajo svoje notranje zmogljivosti za obvladovanje makroekonomskih šokov, zlasti tako da učinkovito zmanjšajo ranljivost svojih gospodarstev, bančnega sektorja in javnih financ; nadalje meni, da je treba gospodarsko odpornost izboljšati s strukturnimi reformami, ki bodo podprle potencialno rast in povečale prožnost;

8. poudarja, da so učinkoviti in povezani finančni trgi temeljni pogoj za učinkovito porazdelitev tveganj z zasebnim sektorjem na euroobmočju; meni, da bi lahko prava unija kapitalskih trgov znatno pripomogla k diverzifikaciji in zmanjšanju tveganj;

9. opozarja na upad trgov prve javne ponudbe v EU, kar kaže, da so zlasti za manjša podjetja le omejeno privlačni; v zvezi s tem poudarja, da se mala in srednja podjetja zaradi zahtev glede kotiranja na borzi soočajo z nesorazmerno upravno obremenitvijo in stroški izpolnjevanja obveznosti; meni, da bi bilo treba izboljšati učinkovitost in stabilnost finančnih trgov in olajšati uvrstitev podjetij na borzo; spodbuja, da bi oblikovali velik, zasebni in vseevropski sklad za prve javne ponudbe, ki bi se prednostno uporabljal pri podpiranju financiranja malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da je treba malim in srednjim podjetjem tako pred prvimi javnimi ponudbami kot po njih zagotoviti privlačno okolje;

10. pozdravlja zamisel, da bi se ustanovil forum na visoki ravni in tako vzpostavila enotna evropska točka dostopa, kjer bi bile zbrane informacije o podjetjih v EU, in sicer tako da bi bili obstoječi registri in podatkovne zbirke podjetij na nacionalni in evropski ravni med seboj povezani, da bi lahko podjetja, zlasti v manjših državah članicah, lažje pritegnila vlagatelje; poudarja, da bi morala podjetja v sklopu enotne evropske točke dostopa imeti možnost nadzorovati razpoložljivost svojih podatkov; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za enotno evropsko točko dostopa do finančnih in nefinančnih informacij v zvezi s podjetji v EU, ki kotirajo na borzi, in tistimi, ki ne, pri čemer naj po potrebi upošteva tudi načelo sorazmernosti; poziva Komisijo, naj zahteve glede preglednosti iz direktive o razkritju nefinančnih informacij uskladi z zahtevami iz uredbe o taksonomiji in uredbe o razkritju trajnostnih financ;

11. poziva, naj se preuči, ali lahko obravnava manjšinskih deležev v podrejenih družbah v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah (CRR) podjetje odvrne od kotiranja na delniških trgih zaradi pomislekov glede finančne stabilnosti in glede tega, ali bi financiranje realnemu gospodarstvu prineslo dodano vrednost;

12. poziva, naj se razvoj evropskih trgov tveganega in zasebnega kapitala pospeši s pomočjo skupnega in preglednega okvira za evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA)[6], tako da se poveča razpoložljivost sredstev za naložbe tveganega kapitala, vzpostavijo večji skladi tveganega kapitala v zgodnji in pozni fazi, sheme davčnih spodbud za naložbe tveganega kapitala in naložbe poslovnih angelov ter aktivni trgi za prve javne ponudbe za podjetja s podporo tveganega kapitala; poudarja, da bi morali biti ti sistemi davčnih spodbud zasnovani tako, da bi bili gospodarsko in družbeno vzdržni in odgovorni, ter da bi jih bilo treba sistematično spremljati in ocenjevati;

13. opozarja, da je treba povečati preglednost in zmanjšati razdrobljenost evropskih trgov tveganega kapitala; poudarja, da je treba okrepiti evropske dolgoročne investicijske sklade, evropske sklade tveganega kapitala in evropske sklade za socialno podjetništvo, da bi razvili vseevropske instrumente za zasebni kapital; podpira pregled Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih[7], vključno z analizo možnih ciljno usmerjenih prilagoditev ustreznih bonitetnih umeritev v bančnih in zavarovalniških regulativnih okvirih, pri čemer je treba zaščititi finančno stabilnost, da bi malim vlagateljem omogočili dolgoročno financiranje podjetij, ki ne kotirajo na borzi, infrastrukturnih projektov in trajnostnih naložb, da bi v celoti izkoristili potencial evropskih dolgoročnih investicijskih skladov;

14. poziva k ukrepom za oživitev trgov listinjenja v Evropi, tako da se zagotovi njihova privlačnost za izdajatelje in vlagatelje; poziva evropske nadzorne organe in Komisijo, naj dokončajo vse regulativne tehnične standarde; poziva k poenostavitvi in uskladitvi regulativnih zahtev po razkritju, k enostavnim, preglednim in standardiziranim merilom, preverjanju skladnosti s temi merili ter preprostim in tveganjem prilagojenim parametrom za ocenjevanje prenosa pomembnega deleža tveganja;

15. je seznanjen s predlogi o listinjenju, ki so bili 24. julija 2020 predloženi v okviru svežnja za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko s ciljno usmerjenimi spremembami uredbe o listinjenju sprostili zmogljivost financiranja, da bi preprečili, da bi evropske banke dajale manj posojil, hkrati pa obravnavali pomisleke glede finančne stabilnosti, saj je lahko sintetično listinjenje v določenih primerih povezano s specifičnimi bonitetnimi in sistemskimi tveganji; meni, da bi lahko ta ciljno usmerjena preučitev vključevala uskladitev denarnega listinjenja in sintetičnega listinjenja bilanc stanja ter regulativnega kapitala in likvidnosti s kritimi obveznicami in posojili, pa tudi pregled zahtev glede razkritja in skrbnega pregleda za listinjenje tretjih oseb, krite obveznice ter enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje;

16. poziva Komisijo, naj oceni učinek morebitnih ciljno usmerjenih ukrepov za uskladitev in poenostavitev zakonodaje o trgu vrednostnih papirjev na finančno stabilnost, da bi omogočili hitro okrevanje po krizi zaradi covida-19, olajšali naložbe v realno gospodarstvo, zlasti v mala in srednja podjetja, ter novim udeležencem in novim produktom olajšali vstop na trg, pri tem pa zagotavljali varstvo potrošnikov in celovitost trga, hkrati pa spodbujali čezmejne kapitalske naložbe in trgovino; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba pregledati uredbo o trgih finančnih instrumentov, vključno z obveznostjo trgovanja z delnicami in obveznostjo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, da bi odpravili morebitna trenja, ki bi lahko vplivala na zmožnost podjetij EU, da v teh časih zberejo kapital, zlasti glede na to, da se končuje prehodno obdobje, dogovorjeno med EU in Združenim kraljestvom;

17. obžaluje, da je trg EU za množično financiranje v primerjavi z drugimi večjimi gospodarstvi premalo razvit; pozdravlja, da je bil decembra 2019 (2018/0048(COD)) sprejet nov enoten sklop meril za vseevropska pravila, ki naj bi pomagal rešiti to težavo in spodbudil čezmejno financiranje podjetij; poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Komisijo, naj pozorno spremljata izvajanje novih pravil, da se bosta lahko odzvala in predlagala spremembe, če ne bo prišlo do občutnih izboljšav na področju množičnega financiranja kot alternative za financiranje malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj mala in srednja podjetja dejavno obveščajo o alternativnih finančnih instrumentih, ki so jim na voljo;

18. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko spodbudila lastništvo delnic za zaposlene, da bi spodbudila neposredno udeležbo malih varčevalcev pri financiranju gospodarstva, kar bi služilo tudi kot orodje za izboljšanje upravljanja podjetij in bi bilo v pomoč pri razvoju kulture lastniškega kapitala;

19. poziva Komisijo, naj spodbuja neposredno vključitev malih varčevalcev v financiranje gospodarstva, saj so lahko naložbe za male vlagatelje donosne;

20. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju krize zaradi covida-19 in brexita pregleda ureditev za disciplino pri poravnavi v okviru uredbe o centralnih depotnih družbah;

Spodbujanje dolgoročnih in čezmejnih naložb in finančnih produktov

21. poziva države članice, naj spremenijo svoje nacionalne davčne okvire, da bodo zmanjšale davčne ovire za čezmejne naložbe, med drugim s postopki za čezmejno vračilo pri viru odtegnjenega davka na dividende vlagateljem, tudi malim vlagateljem, v primeru njihove dvojne obdavčitve; meni, da bi bilo treba te postopke pregledno izvajati na vseevropski digitalni platformi in vlagateljem omogočiti, da v realnem času določijo donose svojih naložb; poziva države članice, naj tesno sodelujejo z OECD in njenim projektom za davčne ugodnosti in izboljšanje skladnosti (TRACE), naj ponovno uravnotežijo neenako obravnavanje lastniškega in dolžniškega kapitala, ki spodkopava financiranje inovacij z zasebnimi naložbami, ter spodbujajo dolgoročne naložbene priložnosti za vlagatelje, da bodo državljanom EU pomagale doseči večjo donosnost dolgoročnih prihrankov;

22. meni, da bo enostransko spreminjanje nacionalnih davčnih okvirov znotraj EU za zmanjšanje davčnih ovir za čezmejne naložbe še bolj utrdilo razdrobljenost davčnih pravil, ki jih morajo podjetja pri čezmejnem poslovanju spoštovati, kar je povezano z mnogimi stroški, in bo ponudilo dodatne možnosti za izogibanje davkom; ponovno poziva države članice, naj se dogovorijo o sprejetju predlogov o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, pri tem pa upoštevajo mnenje Parlamenta, ki že vključuje koncept virtualne stalne poslovne enote in dodelitev s formulo; poziva države članice, naj presežejo razlike v stališčih o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, saj gre za instrument, ki je pomemben za oblikovanje okvira, ki bo spodbujal gotovost, preprečeval dvojno obdavčevanje in zmanjšal upravne stroške, s tem pa povečal čezmejne naložbe;

23. poudarja, kako pomembno je povečati pravno varnost za čezmejne naložbe, tako da se povečata učinkovitost in uspešnost nacionalnih postopkov v primeru insolventnosti ter še bolj harmonizirajo pravila o upravljanju podjetij, vključno s skupno opredelitvijo delničarja, da se bosta po vsej EU olajšala uveljavljanje pravic delničarjev in udeležba v podjetjih, v katera se vlaga; poudarja, kako pomembno je, da se po prenehanju veljavnosti dvostranskih sporazumov o naložbah znotraj EU zagotovi trden okvir pravnega varstva za čezmejne naložbe v EU; poziva Komisijo, naj poda ustrezne zakonodajne pobude in/ali po potrebi izda priporočila državam članicam;

24. poudarja, kako pomembne so dolgoročne kapitalske naložbe udeležencev na finančnem trgu za podporo neodvisnim evropskim podjetjem v Uniji, močnim in odpornim strateškim sektorjem, trajnostni gospodarski rasti in blaginji v korist državljanov EU;

25. ugotavlja, da je treba doseči nadaljnji napredek pri izvajanju in uveljavljanju resnično enotnega pravilnika za finančne storitve na notranjem trgu, tudi v zvezi s skupnimi opredelitvami in standardi za vzdržne finance; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj se osredotočijo na uporabo orodij za konvergenco nadzora in povečajo njihovo učinkovitost;

26. poudarja, da obdavčitev ostaja ključno gonilo svetovnih kapitalskih tokov; zato poudarja, da je treba skrbno preučiti, kako bo davek na finančne transakcije vplival na željo EU, da bi vzpostavila močne, na svetovni ravni privlačne, odporne, razvite in likvidne kapitalske trge;

27. poudarja, da je treba glede na velike demografske spremembe, s katerimi se sooča Unija, spodbujati ponudbo pokojninskih zavarovanj, zlasti v okviru drugega in tretjega stebra; pozdravlja vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP); ugotavlja, da je PEPP prostovoljni pokojninski produkt, ki dopolnjuje nacionalne javne pokojnine; opozarja, da bo uveljavitev prihodnjih PEPP v veliki meri odvisna od tega, kako bodo obdavčeni; želi spomniti na priporočilo Komisije z dne 26. junija 2017, v katerem države članice poziva, naj zagotovijo, da se bodo PEPP enako davčno obravnavali kot nacionalni pokojninski produkti, da bodo zanimivi za varčevalce; poziva, naj se pred naslednjim zakonodajnim pregledom uredbe o PEPP opravi temeljita ocena trga PEPP, ki bo temeljila na dokazih, tudi glede tega, ali vladajo enaki konkurenčni pogoji;

28. spodbuja države članice, naj podpirajo naložbene pokojninske sisteme kot način za razširitev nabora evropskega kapitala, ki je na voljo za dolgoročne naložbe, ter za izboljšanje dinamike trga in spodbud za naložbe; meni, da bi bilo treba ponovno oživiti naložbene pokojnine in jih narediti privlačnejše; poziva, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi bodo odpravljene ovire za soobstoj javnih in zasebnih pokojninskih sistemov; se zavzema za vključitev vlagateljev v dolgoročne produkte s politikami davčnih spodbud, ki bodo imele pozitiven gospodarski in socialni učinek ter bodo spodbujale enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike in vrste produktov;

29. spodbuja Komisijo, naj razmisli o tem, da bi v direktivo o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) na ravni EU uvedla režim de minimis ali neobdavčitve poklicnih in/ali polprofesionalnih vlagateljev v EU;

30. opozarja, da je treba direktivo Solventnost II do konca leta 2020 pregledati in da bo Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) po posvetovanju z različnimi deležniki tehnično svetoval Komisiji, tudi v zvezi s spoznanji, pridobljenimi med izbruhom covida-19, zlasti glede kritja tveganj, povezanih s pandemijo; poziva Komisijo in organ EIOPA, naj na podlagi ciljno usmerjene ocene učinka preučita morebitne koristi in bonitetne utemeljitve prilagoditve kapitalskih zahtev za naložbe v lastniški kapital in zasebni dolg, zlasti malih in srednjih podjetij, po možnosti tudi na podlagi pristopa notranjih modelov, da kapitalske zahteve za zavarovatelje in pokojninske sklade ne bodo odvračale od dolgoročnih naložb; spodbuja, naj se hitro odpravijo nacionalne izjeme in zmanjša pretirano natančno izvrševanje predpisov pri nacionalnem izvajanju direktive Solventnost II;

31. poudarja, da je treba ustvariti primerna trajnostna sredstva in spodbujati njihovo razpoložljivost; spodbuja Komisijo, naj predloži zakonodajno pobudo za standard EU za zelene obveznice; poziva k nadaljnjim razpravam o oblikovanju evropskega varnega vrednostnega papirja, ki bo temeljil na oceni predloga Komisije za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, in morebitnih spremembah, da bi okrepili mednarodno vlogo evra, stabilizirali finančne trge in bankam omogočili diverzifikacijo portfeljev;

32. meni, da so ustrezna bonitetna pravila, ki zagotavljajo sposobnost pokrivanja izgub, bistvena za ohranitev finančne stabilnosti, a je hkrati treba najti ravnovesje, da bo izboljšana zmogljivost finančnih institucij za naložbe in posojila realnemu gospodarstvu ter povečana globalna konkurenčnost EU; poziva Komisijo, naj pri izvajanju dokončnih standardov Basel III ustrezno upošteva uteži tveganja, ki se uporabljajo za naložbe bank v kapital, zlasti dolgoročni kapital malih in srednjih podjetij;

33. meni, da bi morala biti unija kapitalskih trgov skladna z evropskim zelenim dogovorom, zlasti pa z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo in taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti; meni, da bi moral biti cilj unije kapitalskih trgov naložbe usmerjati v okolju prijazne in konkurenčne projekte, s čimer bo prispevala k agendi EU za trajnostni razvoj;

 

Struktura trga

34. poudarja, da morajo evropski in nacionalni nadzorni organi med seboj učinkovito in uspešno sodelovati, da bi premostili razlike in si skupaj prizadevali za resnično konvergenco nadzora, da bi spodbudili skupni evropski model nadzora in izvrševanja, ki bi ga vodil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), da bi zmanjšali obstoječe ovire pri čezmejnem finančnem poslovanju; meni, da imajo pri tem pomembno vlogo ESMA, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski bančni organ (EBA), pri čemer je treba spoštovati tudi vlogo pristojnih nacionalnih organov, kot je bilo določeno v nedavnem dokončnem pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS); poleg tega želi opozoriti, da je treba preoblikovati strukturo upravljanja evropskih nadzornih organov, da bi postali bolj neodvisni od nacionalnih nadzornih organov;

35. poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da se organu ESMA postopoma dodelijo neposredna nadzorna pooblastila, vključno z neposrednim nadzorom nad nekaterimi tržnimi segmenti, kot so centralne nasprotne stranke EU in centralne depotne družbe (CDD), ter evropsko enotno vstopno točko, pa tudi večja pooblastila za poseganje v zvezi s produkti, da bi se zagotovila večja učinkovitost; poudarja tudi, da je treba v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi imenovati enotnega evropskega nadzornika na podlagi skupnih pravil in pooblastil za poseganje v zvezi s produkti, da se zagotovi nadzor nad dejavnostmi, povezanimi s kriptosredstvi, ki so v EU izjemno pomembne z vidika čezmejnega trgovanja;

36. izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega škandala, v katerega je vpleteno nemško finteh podjetje Wirecard; v zvezi s tem poziva Komisijo in pristojne organe EU, naj ocenijo, v kakšni meri so razlog za ta škandal pomanjkljivosti v regulativnem okviru EU na področju revizije in nadzora in ali so nacionalni nadzorniki in nadzorniki EU dovolj opremljeni za izvajanje učinkovitega nadzora velikih čezmejnih finančnih institucij s kompleksnimi poslovnimi modeli, v katere so zajeti številne jurisdikcije tretjih držav in večplastni korporativni sloji; poziva k oblikovanju mnenja na podlagi tega primera glede nadaljnjega razvoja regulativnega in nadzornega okvira EU, zlasti akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov; meni, da bi se morali pri tem vprašati, ali bi lahko z neposrednim nadzorom na evropski ravni na posameznih področjih preprečili ta neuspeh in ali bi bila potrebna ambiciozna reforma upravljanja evropskih nadzornih organov z večjim poudarkom na zmanjševanju obstoječih ovir za čezmejne finančne operacije; zlasti ponovno poziva Komisijo, naj preuči možnosti za izboljšanje delovanja računovodskega sektorja, tudi na podlagi skupnih revizij;

37. poudarja, da so konkurenca, izbira in dostop do infrastrukture trgov na ravni EU temeljna načela, ki zagotavljajo raznolikost mehanizmov trgovanja v uniji kapitalskih trgov, razen če bi tak dostop ogrožal finančno stabilnost; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil v zadnjih letih vse večji delež trgovinskih tokov usmerjen na mesta trgovanja z omejenimi zahtevami glede transparentnosti, in poudarja, da takšno trgovanje ne prispeva bistveno k oblikovanju cen; ugotavlja, da je še vedno visoka raven dvostranskih poslov zunaj mest trgovanja; se zavzema za dejanski prehod na konkurenčno in borzno trgovanje na evropskih trgih lastniških vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov, vsa mesta trgovanja pa morajo imeti enake konkurenčne pogoje;

38. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje akterjev civilne družbe in predstavnikov potrošnikov na področju finančnih storitev, saj oblikovalcem politik in regulativnim organom zagotavljajo neprecenljiv vpogled in neodvisno oceno;

39. poudarja, da je treba za zmanjšanje tveganja razdrobljenosti, ki izhaja iz uporabe nacionalnih opcij in diskrecijske pravice, doseči napredek pri oblikovanju skupnih evropskih standardov;

40. ugotavlja, da je ureditev finančnih storitev, tako na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, zelo kompleksna; spodbuja vse zadevne akterje, naj to kompleksnost obravnavajo, da bi zagotovili sorazmernost pri regulaciji finančnega sektorja in odpravili nepotrebne upravne obremenitve; ugotavlja tudi, da lahko sorazmernost finančne regulacije včasih privede do večje kompleksnosti, ter poziva Komisijo in države članice, naj si močno prizadevajo za racionalizacijo in uskladitev obstoječih in prihodnjih pravil ter po potrebi postopoma odpravijo nacionalne izjeme in preprečijo čezmerno prenašanje zakonodaje EU na nacionalni ravni; poudarja, da lahko uredbe z jasnimi roki za prehod in postopno odpravo obstoječe ureditve omogočijo nemoten in stabilen potek regulativnega zbliževanja;

41. ponavlja poziv iz svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah, naj Komisija vsakih pet let v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, enotnim mehanizmom nadzora (EMN) in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) izvede celovito kvantitativno in kvalitativno oceno kumulativnega učinka ureditve finančnih storitev EU na finančne trge in njihove udeležence na ravni EU in nacionalni ravni, da se ugotovijo pomanjkljivosti in vrzeli, oceni uspešnost in učinkovitost ureditve finančnih storitev, ter zagotovi, da ne ovira poštene konkurence in razvoja gospodarstva, Parlamentu pa naj o tem poroča; obžaluje, da doslej ni bila opravljena nobena taka ocena;

42. poziva Komisijo, naj predstavi podroben časovni načrt za okrepitev trdnosti finančnega ekosistema, pri čemer naj upošteva prednosti in pomanjkljivosti obstoječega pravilnika EU o finančni stabilnosti in finančnem nadzoru, ki so bile identificirane med krizo zaradi covida-19; je seznanjen z nedavnimi priporočili ESRB, zlasti glede likvidnostnih tveganj, ki izhajajo iz pozivov h kritju, in likvidnostnih tveganj v investicijskih skladih;

Mali vlagatelji

43. poudarja, da je za robusten trg potrebna velika baza vlagateljev; je zaskrbljen, ker je udeležba malih vlagateljev na finančnih trgih še vedno nizka; poudarja, da je treba povečati portfelj primernih naložbenih možnosti za male vlagatelje; poziva, da se ob upoštevanju geografskih izzivov, s katerimi se srečuje EU, sprejmejo ukrepi za spodbujanje malih vlagateljev, tako da se s privlačnejšimi, transparentnimi in ustreznimi osebnimi pokojninskimi produkti poveča sodelovanje malih vlagateljev na kapitalskih trgih; poziva k pobudam, ki so posebej namenjene malim vlagateljem, vključno s spodbujanjem razvoja neodvisnih spletnih primerjalnih orodij na ravni EU, s pomočjo katerih bi lahko mali vlagatelji določili najprimernejše produkte z vidika tveganja, donosnosti naložb in vrednosti za njihove potrebe in preference, ter promoviranjem spodbud za konkurenčne produkte, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, ter produkte, ki so običajno ekonomsko najugodnejši;

44. obžaluje, da so določbe o varstvu potrošnikov in vlagateljev v več sektorskih delih zakonodaje EU o finančnih storitvah slabo usklajene, kar povzroča nepotrebno kompleksnost, tako za finančne posrednike kot za male vlagatelje; poziva Komisijo, naj v zakonodaji EU o finančnih storitvah sprejme bolj horizontalen in usklajen pristop k varstvu potrošnikov in vlagateljev, ki bo v skladu z zeleno in digitalno preobrazbo, da bi zagotovili učinkovito in dosledno varstvo za vse finančne produkte in ponudnike;

45. poudarja, da je treba krepiti zaupanje vlagateljev v kapitalske trge na osnovi ustreznega varstva vlagateljev in prisotnosti finančno podkovanih udeležencev na trgu;

46. poudarja, da morajo imeti podjetja, ki ponujajo finančne storitve, in podjetja v sektorju digitalne tehnologije enake konkurenčne pogoje, dokler se ne bo uporabljal enoten pristop za vse; poudarja, da morajo imeti vsa podjetja enak dostop do finančnih trgov po načelu „enaka dejavnost, enaka pravila“; ugotavlja, da je to načelo zlasti pomembno na področju finančne tehnologije in finančnih inovacij ter da bi bilo treba vzajemni dostop do finančnih podatkov uravnotežiti s potrebo po enakih konkurenčnih pogojih za vse ponudnike in vrste produktov;

47. poudarja, da je enotni trg za maloprodajne finančne storitve zelo slabo razvit; ugotavlja, da je čezmejni nakup produktov maloprodajnih finančnih storitev, kot so hipotekarni krediti ali zavarovalni produkti, zelo redek in oviran; meni, da bi morali imeti udeleženci na maloprodajnem trgu možnost, da v celoti izkoristijo prednosti enotnega trga in čezmejno dostopajo do maloprodajnih finančnih storitev, kar bi omogočilo večjo izbiro in kakovost produktov; poziva Komisijo, naj pripravi nov akcijski načrt za maloprodajne finančne storitve, v katerem bo določila ambiciozno strategijo za odpravo ovir za čezmejne maloprodajne finančne storitve ter nepotrebnih in pretiranih provizij za te storitve;

48. poziva, naj se izboljša razkrivanje in primerljivost ključnih informacij ter odpravijo zavajajoče informacije v zakonodaji o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), ki bi jih bilo treba preučiti ob naslednjem pregledu; pričakuje, da bo zakonodaja o PRIIP 2. stopnje o dokumentu o ključnih vlagateljih spoštovala zakonodajo 1. stopnje, zlasti glede zagotavljanja točnih, poštenih, jasnih in nezavajajočih predpogodbenih informacij ter metodologij v zvezi s scenariji uspešnosti, pa tudi zagotovila primerljivost med različnimi naložbenimi produkti; ugotavlja, da je pomembno zagotoviti, da so informacije o pretekli uspešnosti na voljo vlagateljem in da pretekle uspešnosti ni mogoče uporabiti kot kazalnika za napovedovanje prihodnjih donosov; obžaluje zamude pri sprejetju zakonodaje o PRIIP 2. stopnje, ki se bo prekrivala s prvim pregledom PRIIP, kar povečuje pravno negotovost in stroške za deležnike; poudarja, da je treba ob prihodnjem pregledu zagotoviti dokumente za razkritje, ki bodo standardizirani in strojno berljivi, s čimer se omogoči digitalna primerljivost; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj uskladijo svoje predloge za spremembe na 1. in 2. stopnji, tako da bo zagotovljena visoka stopnja predvidljivosti za posrednike in male vlagatelje;

49. poziva Komisijo, naj pojasni razlikovanje med profesionalnimi in malimi vlagatelji na vseh ravneh direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID), da bo stranke mogoče obravnavati glede na njihovo znanje in izkušnje na trgih; meni, da je treba malim vlagateljem omogočiti, da se jih na zahtevo v skladu z jasnimi merili obravnava kot profesionalne vlagatelje; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi se z uvedbo kategorije polprofesionalnih vlagateljev bolje odzvali na realno udeležbo na finančnih trgih, in na podlagi svojih ugotovitev oceni, ali bi bila uvedba takšne kategorije potrebna ali ne; Komisijo tudi poziva, naj preuči možnost večje prožnosti pri kategorizaciji strank, in sicer z uvedbo možnosti izvzetja za nekatere obveznosti in možnosti izbire za nekatere stranke, ali z izboljšanjem učinkovitosti veljavnih meril za profesionalne vlagatelje;

50. je seznanjen, da je sedanji okvir poročanja znotraj direktive MiFID II in uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) zelo drag in kompleksen, kar zmanjšuje učinkovitost sistema; meni, da bi bilo treba razmisliti o njegovi poenostavitvi, pri tem pa v celoti upoštevati sedanje izkušnje, preučiti racionalizacijo v zakonodaji in zagotoviti, da to nikakor ne bo ogrozilo ciljev direktive MiFID II in uredbe EMIR ter ne bo oviralo pravil o celovitosti, preglednosti, varstvu potrošnikov in finančni stabilnosti;

51. poziva k spremembi zakonodaje, da bi se zagotovil dostop do neodvisnega svetovanja finančnih posrednikov in da institucije ne bi promovirale lastnih finančnih produktov, s temeljito oceno produktov različnih proizvajalcev, obenem pa zagotovilo tudi pošteno in transparentno trženje finančnih produktov; je seznanjen, da je ESMA niansiral svoje stališče o morebitni prepovedi spodbud, in poziva Komisijo, naj preuči alternativne pristope s podobnimi učinki na usklajevanje interesov v celotni distribucijski verigi; se strinja, da bi bilo treba dodatno preučiti vlogo spodbud pri posredovanju in distribuciji, da ne bi prihajalo do navzkrižja interesov ter da bi vlagatelji dobili pravično, transparentno in ustrezno zagotovljeno finančno svetovanje;

52. poudarja, da je prikrito nakupovanje pomembno nadzorno orodje, s katerim se lahko znatno izboljša doslednost in učinkovitost varstva potrošnikov po vsej EU; poziva ESMA, naj v celoti izkoristi svoja nova usklajevalna pooblastila ter spodbuja prikrito nakupovanje po vsej EU, da bi odkrili prakse zavajajoče prodaje in zagotovili, da bodo vsem kršitvam pravil o varstvu potrošnikov in poslovanju sledili ustrezni izvršilni ukrepi;

53. predlaga Komisiji, naj preuči možnost vzpostavitve evropskega osebnega varčevalnega računa, da bi z uvedbo enotnega delovanja na heterogenih trgih dopolnili nacionalno ureditev in odpravili razdrobljenost nacionalnih trgov ter s tem zagotovili prenosljivosti in varnost prihrankov;

54. poudarja, da morajo biti mali vlagatelji vključeni v agendo za trajnostno financiranje in agendo EU za trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo metodologija taksonomskega označevanja za male vlagatelje jasna in razumljiva;

Finančno opismenjevanje

55. ugotavlja, da zaradi neustrezne finančne pismenosti in vsesplošnega obveščanja javnosti o finančnih trgih tudi ni ustrezne kulture lastniškega kapitala v EU; poudarja, da je potrebno finančno opismenjevanje, ki bo potrošnikom omogočilo poznavanje njihovih pravic in razumevanje tveganj, povezanih z udeležbo na finančnem trgu, s čimer bi tudi male vlagatelje spodbudili k ozaveščenemu vključevanju na finančne trge na podlagi zaupanja in ob boljšem poznavanju tveganj; poziva Komisijo, naj v državah članicah s pomočjo različnih instrumentov uvede in podpre programe za spodbujanje finančnega in digitalnega opismenjevanja, tudi na področju digitalnih in družbenih medijev, da bi vzpostavili sodelovanje z državljani in podjetji, zlasti prek v ta namen ustanovljenih javnih agencij; poziva ponudnike finančnih storitev, naj male vlagatelje bolje spodbujajo k vključevanju na kapitalske trge v skladu z njihovim profilom tveganja in jim pomagajo odpraviti predsodke o varčevanju, tako da se ustvari kultura lastniškega kapitala;

56. poudarja, da je finančno opismenjevanje zaradi neizbežne kognitivne pristranskosti ter hitrega spreminjanja in kompleksnosti finančnih trgov srednjeročna rešitev z omejenim učinkom; poudarja, da finančno opismenjevanje ne more nadomestiti zanesljivega in nepristranskega strokovnega finančnega svetovanja; ugotavlja, da so programi skupnega lastništva zaposlenih med najučinkovitejšimi načini za povečanje finančne ozaveščenosti in pismenosti odraslih državljanov EU;

57. meni, da je za demokratične sisteme in stabilnost finančnih sistemov koristneje, če so državljani bolje obveščeni in finančno opismenjeni, finančne institucije pa to spodbuja k transparentnemu delovanju in ustreznemu obveščanju; poziva Komisijo, naj predlaga pregled priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, pri čemer naj bo finančna pismenost samostojna ključna kompetenca; v zvezi s tem spodbuja finančne institucije, naj oblikujejo in izvajajo programe za izboljšanje finančne pismenosti in zmogljivosti, da bi imeli vsi državljani večje možnosti finančnega vključevanja;

58. poziva države članice, po potrebi pa tudi pristojne regionalne, lokalne ali druge javne organe, naj razmislijo o vključitvi ali razširitvi finančnega opismenjevanja v vse učne načrte, od osnovnih šol do univerz, z odprtimi programi, ki bodo prilagojeni potrebam dijakov in študentov, ter učnimi načrti za razvoj samostojnosti na finančnem področju; meni, da bi morali ti programi vključevati vsaj osnovne finančne koncepte, kot so obrestne obresti, donos in rente ter razlikovanje med obveznicami in delnicami; predlaga, da se finančno opismenjevanje vključi v Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA);

Digitalizacija in podatki

59. meni, da lahko digitalizacija finančnih storitev spodbudi mobilizacijo kapitala in prispeva k odpravi razdrobljenosti finančnih trgov v EU, hkrati pa zmanjša ovire in poveča učinkovitost nadzora; poudarja, da digitalizacija ne bi smela privesti do regulativne arbitraže niti zmanjšati varstvo potrošnikov, zmanjšanja varnosti ali do tveganj za finančno stabilnost; poudarja, da bi lahko okvir EU z visokimi standardi kibernetske varnosti, vključno za varstvo zasebnosti in podatkov, prispeval k oblikovanju unije kapitalskih trgov; ugotavlja, da ima digitalno financiranje močno komponento kapitalskih tokov, ki privablja čezmejne naložbe; ugotavlja, da bi moral biti tak okvir EU predvsem primeren za digitalno dobo in tehnološko nevtralen;

60. poziva Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje akcijskega načrta za digitalno financiranje, da bi se zagotovil boljši dostop do finančnih storitev z večjo izbiro in učinkovitostjo operacij;

61. poziva Komisijo, naj ob prihodnjih pregledih predpisov o finančnih storitvah spodbudi sodelovanje vlagateljev in delničarjev prek digitalnih orodij;

62. poudarja, da morajo biti evropski trgi sposobni konkurirati v svetovnem merilu; poziva Komisijo, naj ustvari inovativnim in konkurenčnim finančnim produktom EU prijazno okolje svetovne razsežnosti, ki bo privabljalo tuji kapital in naložbe ter krepilo konkurenčnost EU na svetovnih trgih, pri čemer mora biti še naprej zagotovljena visoka raven bonitetne ureditve in finančne stabilnosti; ponovno poudarja, da je potrebno bolj racionalizirano in kodificirano zastopanje EU v večstranskih organizacijah in organih v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij in organov[8];

63. poudarja, da kriptosredstva postajajo netradicionalen finančni kanal za mala in srednja podjetja, zlasti prva ponudba kovancev, ki je lahko način financiranja inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi; v zvezi s tem vztraja, da so na ravni EU potrebne jasne in dosledne smernice za uporabo obstoječih regulativnih in bonitetnih postopkov za kriptosredstva, ki so v zakonodaji EU opredeljena kot finančni instrumenti, da bi zagotovili regulativno varnost ter preprečili neenake konkurenčne pogoje, izbiranje najugodnejšega sodišča in regulativno arbitražo na notranjem trgu;

64. ugotavlja, da so se na področju finančnih storitev razvile nekatere oligopolne strukture, nekatera velika tehnološka podjetja pa so postala pomemben akter na trgu finančnih storitev; poziva Komisijo, naj spremlja in razišče, kako bi lahko konkurenčne prednosti teh operaterjev izkrivljale konkurenco na trgu ter škodovale interesom potrošnikov in inovacijam; poudarja, da ne bi smeli ustvarjati ovir za zagotavljanje tržnih podatkov in da bi bilo treba opraviti celovit pregled stroškov in razpoložljivosti tržnih podatkov za vse udeležence na trgu;

65. poudarja, da so lahko „peskovniki“ primerno orodje za spodbujanje inovacij in konkurenčnosti sektorja finančnih storitev; poudarja, da bi si morali vsi peskovniki, tudi na evropski ravni, prizadevati za ravnovesje med spodbujanjem inovacij in finančne stabilnosti ter varstvom vlagateljev in potrošnikov, pri tem pa upoštevati velikost, sistemski pomen in čezmejno dejavnost zadevnih podjetij; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru Evropskega foruma za spodbujanje inovacij (EFIF), oceni, ali bi skupni okvir EU za evropski „peskovnik“ za finančne storitve zagotovil dodatne koristi za finančne inovacije;

66. poziva k prizadevanjem za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev na podlagi čezmejnega dostopa do podatkov ter za visoko raven varstva podatkov in zasebnosti potrošnikov, da bi EU postala okvir z visokimi standardi kibernetske varnosti, ki bi prispeval k oblikovanju unije kapitalskih trgov;

Vloga EU na svetovnih trgih

67. poudarja, da Evropa tekmuje za kapital na svetovnem trgu in da so zato zelo pomembni globlji, bolj povezani, bolje regulirani, stabilnejši, učinkovitejši in odpornejši evropski kapitalski trgi, da bi zaščitili ekonomsko suverenost Evrope, spodbudili uporabo eura v tretjih državah in privabili tuje vlagatelje; meni, da je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU ta cilj še pomembnejši in da bi ga bilo treba še naprej izvajati v skladu s preglednimi merili, ki temeljijo na pravilih, in ne za vsak primer posebej;

68. ponovno poudarja, da zakonodaja EU omogoča, da se pravila tretjih držav obravnavajo kot enakovredna na podlagi tehnične, sorazmerne analize, ki temelji na tveganjih, in da bi bilo treba takšne odločitve sprejemati z delegiranim aktom; opozarja, da lahko EU enostransko umakne vsako odločitev o enakovrednosti in da bi bilo treba vsa odstopanja od regulativnih standardov EU pozorno spremljati; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi in po potrebi s pristojnimi nacionalnimi organi vzpostavi sistem dinamičnega spremljanja predpisov o enakovrednosti v primeru regulativnih in nadzornih razlik v tretjih državah, ki bi lahko negativno vplivale na finančno stabilnost, preglednost trga, celovitosti trga, varstvo vlagateljev in potrošnikov ter enake konkurenčne pogoje v EU; poudarja, da bi morala Komisija vzpostaviti postopke v izrednih razmerah za preklic sklepov o enakovrednosti, ko je treba hitro ukrepati, ob upoštevanju morebitnih posledic nujnega preklica sklepa o enakovrednosti; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imeli nadzorni organi v EU neposredna nadzorna pooblastila v primeru, da dejavnosti nekaterih podjetij iz tretjih držav, priznanih v okviru EU o enakovrednosti, vplivajo na finančno stabilnost, pravilno delovanje trgov ali varstvo vlagateljev;

69. opozarja, da je treba zagotoviti interoperabilnost regulativnega okvira EU z mednarodno dogovorjenimi načeli Baselskega odbora za bančni nadzor in Odbora za finančno stabilnost;

70. poziva k ukrepom za krepitev mednarodne vloge in uporabe eura, in sicer z dokončanjem ekonomske in monetarne unije, unije kapitalskih trgov in bančne unije, podpiranjem razvoja referenčnih vrednosti v eurih za blagovne borze in krepitvijo vloge eura kot referenčne valute;

71. meni, da bi morali biti v odnosih z Združenim kraljestvom po prehodnem obdobju zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, s čimer bi se spodbujala stabilnost finančnih trgov EU;

°

° °

72. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu nadzornemu organu in Evropski centralni banki.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

10.9.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

10

10

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Luis Garicano, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Ernest Urtasun, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Damien Carême, Christian Doleschal, Eugen Jurzyca, Eva Kaili, Chris MacManus, Margarida Marques, Eva Maydell, Pina Picierno, Stéphane Séjourné

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

37

+

ECR

Eugen Jurzyca, Johan Van Overtveldt, Roberts Zīle

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Christian Doleschal, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő Győri, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Ralf Seekatz, Inese Vaidere

Renew

Engin Eroglu, Luis Garicano, Ondřej Kovařík, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Stéphane Séjourné, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Eva Kaili, Margarida Marques, Csaba Molnár, Pina Picierno, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira

 

10

-

GUE/NGL

José Gusmão, Chris MacManus, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

ID

Gunnar Beck, Francesca Donato, Valentino Grant, Jörg Meuthen, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

 

10

0

ECR

Derk Jan Eppink

NI

Piernicola Pedicini

Renew

Billy Kelleher

S&D

Aurore Lalucq

Verts/ALE

Damien Carême, Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

[1] UL C 265, 11.8.2017, str. 76.

[2] UL C 11, 12.1.2018, str. 24.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0165.

[4]  Letno poročilo Evropske komisije 2018/2019 o evropskih malih in srednjih podjetjih.

[5]  Glej na primer: https://2degrees-investing.org/wp-content/uploads/2020/03/A-Large-Majority-of-Retail-Clients-Want-to-Invest-Sustainably.pdf

[6] Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

[7] UL L 123, 19.5.2015, str. 98.

[8] UL C 58, 15.2.2018, str. 76.

Zadnja posodobitev: 25. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov