POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

22.9.2020 - (COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Jytte Guteland
Pripravljavec mnenja (*):
Zdzisław Krasnodębski, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 184 KB)
• ERR01 (DOC - 51 KB)

Predlogi sprememb

• 001-100 (PDF - 290 KB)
• 001-100 (DOC - 95 KB)
• 101-101 (PDF - 97 KB)
• 101-101 (DOC - 49 KB)
• 102-106 (PDF - 110 KB)
• 102-106 (DOC - 79 KB)
• 107-109 (PDF - 133 KB)
• 107-109 (DOC - 79 KB)
• 110-114 (PDF - 130 KB)
• 110-114 (DOC - 68 KB)
• 115-115 (PDF - 108 KB)
• 115-115 (DOC - 70 KB)
• 116-122 (PDF - 123 KB)
• 116-122 (DOC - 82 KB)
• 123-128 (PDF - 128 KB)
• 123-128 (DOC - 78 KB)
• 129-132 (PDF - 117 KB)
• 129-132 (DOC - 79 KB)
• 133-133/REV1 (PDF - 100 KB)
• 133-133/REV1 (DOC - 49 KB)
• 134-136/REV1 (PDF - 127 KB)
• 134-136/REV1 (DOC - 76 KB)
• 137-138 (PDF - 110 KB)
• 137-138 (DOC - 73 KB)
• 139-143 (PDF - 122 KB)
• 139-143 (DOC - 78 KB)
• 144-144 (PDF - 102 KB)
• 144-144 (DOC - 70 KB)
• 145-146 (PDF - 104 KB)
• 145-146 (DOC - 72 KB)
• 147-152 (PDF - 121 KB)
• 147-152 (DOC - 78 KB)
• 153-161 (PDF - 133 KB)
• 153-161 (DOC - 84 KB)
• 162-168/REV1 (PDF - 147 KB)
• 162-168/REV1 (DOC - 83 KB)
• 169-175/REV1 (PDF - 136 KB)
• 169-175/REV1 (DOC - 82 KB)
• 176-176 (PDF - 255 KB)
• 176-176 (DOC - 83 KB)
• 177-177 (PDF - 109 KB)
• 177-177 (DOC - 71 KB)
• 178-178 (PDF - 101 KB)
• 178-178 (DOC - 21 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

(COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0080),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0077/2020),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. julija 2020[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 2. julija2020[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0162/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 5 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	— ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 3 o zdravju in dobrem počutju,

Predlog spremembe  2

Osnutek zakonodajne resolucije

Navedba sklicevanja 5 b (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije	Predlog spremembe
	— ob upoštevanju dramatičnih posledic onesnaženosti zraka za zdravje ljudi, ki po podatkih Evropske agencije za okolje povzroči 400.000 prezgodnjih smrti na leto,

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1) Zaradi eksistenčne nevarnosti, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je treba okrepiti ambicije in podnebne ukrepe v Uniji in državah članicah. Unija je zavezana krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil sklenjen po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum)1a, na osnovi pravičnosti in najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj ter prispevanju svojega deleža k svetovnim prizadevanjem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
	_________________
	1aUL L 282, 19.10.2016, str. 4.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.	(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za trajnostno rast, katere cilj je preobraziti Unijo v bolj zdravo, pravično in uspešno družbo s sodobnim, trajnostnim, mednarodno konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom z visokokakovostnimi delovnimi mesti, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti, obnoviti in okrepiti naravni kapital Unije, morske in kopenske ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Ta prehod mora temeljiti na najnovejših neodvisnih znanstvenih dognanjih. Hkrati pa mora biti socialno pravičen in vključujoč ter temeljiti na solidarnosti in skupnih prizadevanjih na ravni ravni Unije, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen, obenem pa si je treba prizadevati za ustvarjanje gospodarske rasti, visokokakovostnih delovnih mest in predvidljivega okolja za naložbe ter upoštevati načelo neškodovanja.
_________________	_________________
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.	19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti22.	(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po hitri okrepitvi podnebnih ukrepov ter za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov in prelomnih točk. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti22. Poročilo tudi ocenjuje, da bodo naravne rešitve prispevale 37 % blažitve podnebnih sprememb do leta 2030. Podnebne spremembe močno vplivajo na morske in kopenske ekosisteme, ki so glavni ponori za antropogene emisije ogljika z bruto absorpcijo približno 60 % svetovnih antropogenih emisij na leto.
_________________	_________________
20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].	20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].
21 IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.	21 IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).	22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).	(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos k pravični gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest, socialni blaginji in trajnostni rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi za hitro, pravično, učinkovito, stroškovno učinkovito in družbeno pravično doseganje cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil sklenjen po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Znanost je dokazala medsebojno povezanost zdravstvene, okoljske in podnebne krize, zlasti v povezavi s posledicami podnebnih sprememb in izgubljanjem biotske raznovrstnosti ter ekosistemov. Zdravstvene in sanitarne krize, kot je pandemija COVID-19, so lahko v naslednjih desetletjih še pogostejše, zato mora Unija kot svetovna akterka izvajati globalno strategijo, katere cilj bo preprečevanje pojava tovrstnih dogodkov z obravnavanjem težav pri izvoru in spodbujanje celovitega pristopa na podlagi ciljev trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da podnebne spremembe vplivajo na družbene in okoljske dejavnike zdravja – čist zrak, neoporečno pitno vodo, zadostno preskrbo s hrano in varno zavetje –, in ocenjuje, da bo med letoma 2030 in 2050 zaradi neustrezne prehranjenosti, malarije, driske in toplotne preobremenjenosti vsako leto umrlo dodatnih 250 000 ljudi, izredno visoke temperature zraka pa bodo neposredno prispevale k večji umrljivosti zlasti med starejšimi in ranljivimi osebami. Poplave, vročinski valovi, suše in požari, ki so posledica podnebnih sprememb, občutno vplivajo na zdravje ljudi in med drugim povzročajo podhranjenost, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in okužbe z vektorsko nalezljivimi boleznimi.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3c) V preambuli Pariškega sporazuma je pravica do zdravja priznana kot ključna človekova pravica. V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) vse pogodbenice pri projektih ali ukrepih za zmanjšanje podnebnih sprememb ali prilagoditev nanje uporabljajo „primerne metode, na primer presojo vplivov, ki bodo oblikovane in določene na državni ravni z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke na gospodarstvo, zdravje in kakovost okolja.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3d) Ta uredba prispeva k varstvu neodtujljivih pravic državljanov Unije do življenja in varnega okolja, kot sta priznani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter od ustreznih institucij Unije in držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki so na ravni Unije oziroma nacionalni ravni potrebni za reševanje dejanskih in neposrednih tveganj, ki jih globalna podnebna kriza predstavlja za življenje in blaginjo ljudi ter naravo, od katere so odvisni. V središču te uredbe bi morali biti ljudje, njihov cilj pa bi morala biti zaščita zdravja in blaginje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko raven23, poudarjen je pomen prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24 in usklajevanja finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25.	(4) V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj za nadaljevanje prizadevanj, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo23, za povečanje sposobnosti prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24 in za usklajevanje finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25. Ta uredba bi morala kot splošni okvir za prispevek Unije k Pariškemu sporazumu zagotavljati poln prispevek Unije in držav članic k doseganju teh treh ciljev Pariškega sporazuma.
_________________	_________________
23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.	23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.
24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.	24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.
25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.	25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.	(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, gospodarstvo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb. Ukrepi Unije in držav članic bi se morali glede na to ravnati po previdnostnem načelu, načelu, da plača onesnaževalec, načelu, da je energetska učinkovitost na prvem mestu in načelu neškodovanja.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Na podlagi regulativnega okvira Unije in s prizadevanji evropske industrije so se emisije toplogrednih plinov v Uniji v obdobju med letoma 1990 in 2018 zmanjšale za 23 %, gospodarska rast pa je bila v istem obdobju 61-odstotna, kar dokazuje, da je mogoče gospodarsko rast ločiti od emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.	(6) K doseganju podnebne nevtralnosti morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, vključno z letalskim in pomorskim prometom, in svoje emisije hitro zmanjšati skoraj na nič. Pomemben dejavnik pri tem bi moralo biti načelo, da plača onesnaževalec. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na zelo energetsko učinkovit, trajnosten, cenovno ugoden in varen energetski sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije, ob hkratnem zmanjšanju energijske revščine in opiranju na dobro delujoč notranji energetski trg, bistvenega pomena. Prispevek krožnega gospodarstva k podnebni nevtralnosti bi bilo treba razširiti z izboljšanjem učinkovite rabe virov ter povečanjem uporabe nizkoogljičnih materialov ob spodbujanju preprečevanja odpadkov in recikliranja. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj, za katere so potrebna dodatna sredstva, so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Unija in države članice bodo morale sprejeti ambiciozne in usklajene regulativne okvire, da bi zagotovile prispevek vseh gospodarskih sektorjev k podnebnim ciljem Unije.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Skupni seštevek antropogenih emisij toplogrednih plinov skozi čas in ustrezna koncentracija toplogrednih plinov v ozračju sta zlasti pomembna za podnebni sistem in zvišanje temperature. Posebno poročilo IPCC o dvigu temperature za 1,5 °C in zbirka scenarijev, na kateri temelji, sta najboljši razpoložljivi in najnovejši znanstveni dokaz o preostalem svetovnem proračunu toplogrednih plinov, da bi se dvig globalne temperature omejil na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zaradi skladnosti z zavezami Unije glede prizadevanj za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, je treba določiti pravičen delež Unije v tem proračunu. Proračun toplogrednih plinov je prav tako pomembno orodje za povečanje preglednosti in odgovornosti podnebne politike Unije. V svoji poglobljeni analizi v podporo sporočilu Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ je Komisija ugotovila, da bi ogljični proračun EU-28 za obdobje 2018-2050, ki bi bil skladen z omejitvijo dviga temperature na 1,5 °C, znašal 48 Gt CO2. Komisija bi morala določiti neto proračun toplogrednih plinov za EU-27, izražen v ekvivalentu CO2, na podlagi najnovejših znanstvenih izračunov, ki jih uporablja IPCC, ki bo predstavljal pravičen delež Unije v preostalih svetovnih emisijah glede na cilje Pariškega sporazuma. Proračun toplogrednih plinov Unije bi moral biti vodilo pri začrtanju poti Unije k nevtralnosti emisij toplogrednih plinov do leta 2050, predvsem pa pri določanju njenih prihodnjih ciljev do leta 2030 in 2040.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Unija si prizadeva za ambiciozno politiko na področju podnebnih ukrepov in je vzpostavila regulativni okvir za doseganje svojega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Zakonodaja, ki izvaja ta cilj, med drugim obsega Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta26, ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta27, ki je uvedla nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta28, ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.	(7) Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje svojega sedanjega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, ki ga je sprejela že pred začetkom veljavnosti Pariškega sporazuma. Zakonodaja, ki izvaja ta cilj, med drugim obsega Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta26, ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta27, ki je uvedla nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta28, ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.
__________________	__________________
26 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	26 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
27 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).	27 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
28 Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).	28 Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Sistem za trgovanje z emisijami je temelj podnebne politike Unije in njeno glavno orodje za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 prizadeva za ambiciozno agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.	(9) Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 prizadeva za agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
__________________	__________________
29 COM(2016) 860 final z dne, 30. novembra 2016.	29 COM(2016)0860 z dne, 30. novembra 2016.
30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).	30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).	31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).	32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Komisija je oblikovala in sprejela več zakonodajnih pobud na energetskem področju, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo, vključno z energijsko učinkovitostjo stavb. Te pobude so del svežnja, katerega splošni vodili sta „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in vodilni svetovni položaj Unije na področju obnovljivih virov energije. Te pobude bi bilo treba upoštevati pri dolgoročnem nacionalnem napredku v zvezi z doseganjem cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi zagotovili visoko energijsko učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije, in razvoj obnovljivih virov energije v Uniji.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) S prehodom na čisto energijo se bo oblikoval energetski sistem, v okviru katerega bodo primarno oskrbo z energijo večinoma zagotavljali obnovljivi viri energije, kar bo bistveno izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjšalo energetsko odvisnost in spodbudilo ustvarjanje delovnih mest znotraj Unije.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9c) Energetski prehod izboljšuje energetsko učinkovitost in zmanjšuje energetsko odvisnost Unije in držav članic. Ta strukturna sprememba v smeri učinkovitejšega gospodarstva, ki bo temeljilo na obnovljivih virih energije v vseh sektorjih, bo koristila trgovinski bilanci, poleg tega pa izboljšala energetsko varnost in zmanjšala energijsko revščino.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9d) Za zagotovitev solidarnosti in omogočanje učinkovitega energetskega prehoda je treba v okviru podnebne politike Unije začrtati jasno pot za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Unija bi morala ostati realna glede stroškovne učinkovitosti in tehničnih izzivov ter zagotoviti, da bodo viri energije, ki jih bo mogoče dispečirati za uravnoteženje obdobij največjega in najmanjšega povpraševanja v energetskem sistemu, kot so vodikove tehnologije, razpoložljivi in cenovno dostopni.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9e) Varovanje podnebja gospodarstvu Unije ponuja priložnost, da pospeši svoje delovanje in izkoristi prednost prvega na trgu, tako da ima vodilni položaj na področju čistih tehnologij. Tako bi lahko Unija utrdila svoj vodilni položaj na področju svetovnih inovacij v industriji. Z inovacijami na področju trajnostne proizvodnje se lahko okrepi industrija Unije v ključnih tržnih segmentih ter se s tem zaščitijo obstoječa delovna mesta, pa tudi ustvarjajo nova.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9f) Treba je podpreti potrebne naložbe v nove trajnostne tehnologije, ki so bistvene za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Pri tem je pomembno spoštovati tehnološko nevtralnost in hkrati preprečiti učinek vezanosti. Kot je navedla Komisija v sporočilu „Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“ z dne 8. julija 2020, bi lahko z uporabo vodika prispevali k izpolnjevanju zaveze Unije, da najpozneje do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.	(10) Unija ima odgovornost in sredstva, da ostane vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost, in je odločena, da jo bo dosegla na pošten, socialno pravičen in vključujoč način ter da bo prispevala h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo, trgovino, naložbami in industrijskimi politikami. Unija bi morala okrepiti svojo okoljsko diplomacijo v vseh mednarodnih forumih, ki so pomembni za doseganje mednarodnih podnebnih ciljev v skladu s Pariškim sporazumom.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.	(11) Evropski parlament je pozval Komisijo in države članice, naj okrepijo podnebno ukrepanje, da bi omogočile nujen prehod na podnebno nevtralno družbo čim hitreje in najpozneje do leta 2050 in da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Unijo je tudi večkrat pozval, naj poveča svoj podnebni cilj za leto 2030 in ta cilj vključi v evropska podnebna pravila34a. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra35 potrdil cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma na podlagi poštenosti in pravičnega prehoda ter ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic, ob tem pa je tudi ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
_________________	_________________
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).	33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).	34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
	34a Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25) (2019/2712(RSP)).
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.	35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.	(12) Unija in države članice bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji ter na ravni držav članic najpozneje do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi morale doseči vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja. Po letu 2050 bi morale Unija in vse države članice še naprej zmanjševati emisije, da bi zagotovile, da bodo odvzemi toplogrednih plinov presegali antropogene emisije.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Vsaka država članica je odgovorna, da vsaka posebej doseže podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2050. Zaradi pravičnosti in solidarnosti ter za pomoč pri energetskem preoblikovanju držav članic z različnimi izhodišči so potrebni podporni mehanizmi in sredstva Unije, kot je na primer Sklad za pravični prehod iz Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta1a, in drugi ustrezni mehanizmi financiranja.
	__________________
	1a Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (UL L …).

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Preambula Pariškega sporazuma priznava pomen zagotavljanja celovitosti vseh ekosistemov, vključno z oceani. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja poudarja, da njene pogodbenice spodbujajo trajnostno upravljanje, ohranjanje in povečanje ponorov in zbiralnikov vseh toplogrednih plinov, vključno z biomaso, gozdovi in oceani ter drugimi kopenskimi, obalnimi in morskimi ekosistemi. Če cilji iz Pariškega sporazuma ne bodo doseženi, bi lahko temperatura presegla prelomno točko, na kateri ocean ne bo več mogel absorbirati toliko ogljika in sodelovati pri blažitvi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12c) Naravni ponori ogljika imajo pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno družbo. Komisija preučuje možnost priprave regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in strategijo od vil do vilic. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njene pobude bodo imele pomembno vlogo pri obnovi degradiranih ekosistemov, zlasti tistih, ki imajo največji potencial za zajemanje in shranjevanje ogljika ter preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Obnova ekosistemov bi pomagala ohranjati, upravljati in krepiti naravne ponore ter spodbujati biotsko raznovrstnost ob hkratnem boju proti podnebnim spremembam.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12d) Komisija bi morala za večjo jasnost pripraviti opredelitev naravnih in drugih ponorov ogljika.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12e) V prehodu na podnebno nevtralnost mora Unija ohraniti konkurenčnost svoje industrije, zlasti energetsko intenzivne, in sicer tudi s pripravo učinkovitih ukrepov, s katerimi bi v skladu s pravili STO preprečevali selitev virov CO2 in zagotovili, da bodo imele tretje države v primerjavi z Unijo enake konkurenčne pogoje, da ne bi zaradi neizvajanja podnebnih politik v skladu s Pariškim sporazumom prišlo do nelojalne konkurence.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(13) Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, zlasti z zagotavljanjem pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva z zunanjim delovanjem in razvojno politiko, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) in Evropskega odbora za podnebne spremembe (ECCC).

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Podnebne spremembe bodo v primeru, da se jim ne prilagodimo oziroma ne zmanjšamo emisij toplogrednih plinov, močno vplivale na ekosisteme, ljudi in gospodarstva v Uniji. S prilagajanjem podnebnim spremembam bi neizogibne vplive dodatno zmanjšali na stroškovno učinkovit način, pri čemer bi uporaba naravnih rešitev prinesla pomembne dodatne koristi.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) Negativni učinki podnebnih sprememb lahko presežejo zmogljivosti držav članic za prilagajanje. Zato bi morale države članice in Unija sodelovati pri preprečevanju, zmanjševanju in odpravljanju izgube ali škode, kot je določeno v členu 8 Pariškega sporazuma, tudi z Varšavskim mednarodnim mehanizmom.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.	(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje, Komisija pa bi morala pomagati spremljati napredek pri prilagajanju z razvojnimi kazalniki.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Države članice bi morale pri sprejemanju svojih strategij in načrtov prilagajanja posebno pozornost nameniti najbolj prizadetim področjem. Poleg tega je nujno vrednotenje, ohranjanje in obnova biotske raznovrstnosti, da se v celoti izkoristi njen potencial za uravnavanje podnebja in prilagajanje. Strategije in načrti za prilagajanje bi morali zato spodbujati naravne rešitve in prilagajanje, ki temelji na ekosistemih in prispeva k obnovi in ohranjanju biotske raznovrstnosti, ustrezno upoštevati ozemeljske posebnosti in lokalno znanje ter določiti konkretne ukrepe za zaščito morskih in obalnih ekosistemov. Poleg tega bi bilo treba odpraviti dejavnosti, ki ovirajo zmožnost ekosistemov, da se prilagajajo podnebnim spremembam, da bi se zagotovila odpornost biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14b) Strategije za prilagajanje bi morale tudi spodbujati spremembo modela na prizadetih območjih, ki bi temeljila na okolju prijaznih in naravnih rešitvah. Poskrbeti bi morale za samozadostnost za zagotovitev boljših življenjskih razmer, vključno s trajnostnim in lokalnim kmetijstvom in trajnostnim gospodarjenjem z vodo in energijo iz obnovljivih virov, v skladu s cilji trajnostnega razvoja, za povečanje odpornosti in zaščite njihovih ekosistemov.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.	(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati vpliv prehoda na podnebno nevtralnost na zdravje, kakovost življenja in ekonomsko blaginjo državljanov, socialno pravičnosti, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva, vključno s pošteno konkurenco in enakimi konkurenčnimi pogoji na svetovni ravni. Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali upoštevati tudi vse birokratske ovire ali druge zakonodajne ovire, ki bi lahko gospodarske akterje ali sektorje ovirale pri izpolnjevanju podnebnih ciljev; socialne, gospodarske in okoljske stroške neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja; dejstvo, da podnebne spremembe nesorazmerno močno vplivajo na ženske, in potrebo po okrepitvi enakosti spolov; potrebo po spodbujanju trajnostnih načinov življenja; karseda učinkovito rabo energije in virov, energetsko in prehransko varnost ter cenovno dostopnost, še zlasti ob upoštevanju potrebe po boju proti energijski revščini; pravičnost in solidarnost ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in različnih izhodišč ter sčasoma potrebo po konvergenci; potrebo po poštenem in socialno pravičnem prehodu v skladu s smernicami Mednarodne organizacije dela iz leta 2015 za pravičen prehod v okoljsko vzdržne družbe in gospodarstva za vse; najboljše razpoložljive znanstvene podatke, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES); potrebo po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami ter ocen občutljivosti na podnebne spremembe in prilagajanja podnebnim spremembam v odločitvah o naložbah in načrtovanju ob zagotavljanju, da so politike Unije odporne proti podnebnim spremembam; stroškovno učinkovitost in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitev odpornosti na osnovi pravičnosti; potrebo po upravljanju, ohranjanju in obnavljanju morskih in kopenskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti; trenutno stanje infrastrukture ter morebitne potrebe po posodobitvi infrastrukture Unije in naložb vanjo; postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji; zmožnost različnih gospodarskih akterjev za gospodarsko in družbeno vzdržno vlaganje v prehod ter morebitno tveganje selitve virov CO2 in ukrepe za njegovo preprečevanje.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.	(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne temeljite spremembe v celotnem spektru politik, obsežno in trajno financiranje ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, vključno z letalskim in pomorskim prometom, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Pri doseganju podnebne nevtralnosti bodo morali sodelovati vsi ključni gospodarski sektorji, in sicer energetika, industrija, promet, ogrevanje in hlajenje ter gradbeništvo, kmetijstvo, odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo. Vsi sektorji, ne glede na to, ali so vključeni v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS) ali ne, bi morali sprejeti primerljiva prizadevanja za uresničitev cilja Unije glede podnebne nevtralnosti. Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, in da bi dosegli njihovo vključenost, bi morala Komisija pripraviti smernice za sektorje gospodarstva, ki bi lahko največ prispevali k doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Smernice bi morale vsebovati okvirne začrtane poteke zmanjšanja toplogrednih plinov v teh sektorjih na ravni Unije. To bi jim dalo gotovost za sprejetje ustreznih ukrepov in načrtovanje potrebnih naložb ter jim tako pomagalo, da ostanejo na poti prehoda. To bi bil hkrati tudi mehanizem za vključitev sektorjev v iskanje rešitev za podnebno nevtralnost.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Pri prehodu na podnebno nevtralnost morajo sodelovati vsi sektorji. Unija bi si morala še naprej prizadevati za okrepitev in spodbujanje krožnega gospodarstva in nadaljnjo podporo obnovljivim rešitvam in alternativam, ki lahko nadomestijo proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Nadaljnja uporaba obnovljivih proizvodov in materialov bo različnim sektorjem prinesla velike koristi v smislu blažitve podnebnih sprememb in drugih prednosti.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16c) Ob upoštevanju tveganja selitve virov CO2 bi moral biti prehod na podnebno nevtralnost z nadaljnjimi prizadevanji za njeno ohranitev resničen, zeleni prehod, ki bi privedel do dejanskega zmanjšanja emisij in ne bi ustvaril lažnih rezultatov za Unijo glede na to, da so se proizvodnja in emisije preselile iz Unije. Za doseganje tega bi morale biti politike Unije zasnovane za zmanjšanje tveganja selitve virov CO2 in preučitev tehnoloških rešitev.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16d) Prehod na podnebno nevtralnost ni mogoč brez kmetijskega sektorja, saj je edini proizvodni sektor, ki lahko skladišči ogljikov dioksid. Predvsem gozdarstvo, stalni travniki in večletne poljščine na splošno zagotavljajo dolgoročno skladiščenje.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16e) Za doseganje podnebne nevtralnosti bi bilo treba upoštevati posebno vlogo kmetijstva in gozdarstva, ker sta samo vitalno in produktivno kmetijstvo in gozdarstvo zmožna oskrbovati prebivalstvo z zelo kakovostno in varno hrano v zadostnih količinah in po ugodnih cenah ter z obnovljivimi surovinami za vse namene biogospodarstva.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16f) Gozdovi imajo pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralnost. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki je blizu naravi, je ključnega pomena za neprekinjeno absorpcijo toplogrednih plinov iz ozračja, zagotavlja pa tudi obnovljive in podnebju prijazne surovine za lesne proizvode, ki skladiščijo ogljik in lahko delujejo kot nadomestek za materiale in goriva na osnovi fosilnih goriv. Trojna vloga gozdov (ponori, shranjevanje in nadomeščanje) prispeva k zmanjšanju izpustov ogljika v ozračje, gozdovi pa lahko še naprej rastejo in zagotavljajo številne druge storitve.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16g) Zakonodaja Unije bi morala z izmenjavo primerov dobre prakse in industrijskega znanja spodbujati pogozdovanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi v državah članicah, ki nimajo veliko gozdnih virov.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.	(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Glede na cilj Unije, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, je treba nujno dodatno okrepiti podnebne ukrepe, podnebni cilj Unije za leto 2030 pa dvigniti na 60-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Posledično bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba ustrezno spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega strožjega cilja in drugo zakonodajo Unije za prispevanje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in spodbujanje krožnega gospodarstva.
__________________
36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Da bi zagotovili, da bodo Unija in vse države članice ostale na dobri poti pri zagotavljanju podnebne nevtralnosti, in da bi zagotovili predvidljivost in zaupanje vseh gospodarskih akterjev, tudi podjetij, delavcev in sindikatov, vlagateljev in potrošnikov, bi morala Komisija preučiti možnosti za določitev podnebnega cilja Unije za leto 2040 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti ustrezne zakonodajne predloge.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Do 30. junija 2021 bi morala Komisija pregledati in po potrebi predlagati spremembe vseh politik in instrumentov, povezanih z doseganjem podnebnega cilja Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Zaradi strožjih ciljev Unije je treba zagotoviti, da sistem EU za trgovanje z emisijami ustreza zadevnemu namenu. Komisija bi morala zato hitro pregledati Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in okrepiti sklad za inovacije iz navedene direktive, da bi nadalje zagotavljala finančne spodbude za nove tehnologije, povečala rast, konkurenčnost in podporo za čiste tehnologije, pri tem pa zagotovila, da bo krepitev sklada za inovacije prispevala k procesu pravičnega prehoda.
	_____________________
	1a Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).“.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17c) Da bi opozorila na pomen in težo podnebne politike ter političnim akterjem zagotovila potrebne informacije v zakonodajnem postopku, bi morala Komisija vso prihodnjo zakonodajo ocenjevati z novega vidika, z vključitvijo podnebja in posledic za podnebje ter določitvijo učinka, ki ga bo imel vsak predlagani akt na podnebje in okolje, in sicer enakovredno, kot ocenjuje tudi pravno podlago, subsidiarnost in sorazmernost.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17d) Komisija naj poleg tega poskrbi, da bo industrija ustrezno pripravljena na pomemben prehod na podnebno nevtralnost in zelo ambiciozne cilje za leti 2030 in 2040, tako da bo zagotovila trden regulativni okvir in finančna sredstva, ki bodo ustrezna glede na izzive. Ta regulativni in finančni okvir bi bilo treba redno pregledovati in po potrebi prilagajati, da bi preprečili selitve virov CO2, zapiranje industrijskih obratov, izgubo delovnih mest in nelojalno mednarodno konkurenco.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17e) Komisija bi morala preučiti zaposlitvene potrebe, vključno s potrebami glede izobraževanja in usposabljanja, razvoja gospodarstva ter zagotovitve poštenega in pravičnega prehoda.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17f) Da bo lahko Unija uresničila cilj podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 ter vmesne podnebne cilje za leti 2030 in 2040, morajo institucije Unije in vse države članice čim prej, najpozneje pa do leta 2025, postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva. Pri tem bi bilo treba zagotoviti, da postopno odpravljanje teh subvencij ne bo posegalo v prizadevanja za izkoreninjenje energijske revščine.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.	(18) Da bi Unija in vse države članice ostale na dobri poti k doseganju podnebnih ciljev Unije in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če napredek posameznih držav članic in skupni napredek držav članic pri doseganju podnebnih ciljev Unije ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali če kateri koli ukrep Unije ne bi bil v skladu s podnebnimi cilji Unije ali ne bi ustrezal z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s podnebnimi cilji Unije ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb. Komisija bi morala to oceno in njene rezultate ob njenem sprejetju objaviti.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Podnebno nevtralnost bo mogoče doseči le, če si bodo vse države članice delile breme in se bodo v celoti zavezale prehodu na podnebno nevtralnost. Vsaka država članica mora izpolniti vmesne in končne cilje. Če bi Komisija ocenila, da ta obveznost ni izpolnjena, bi morala biti pooblaščena, da zoper zadevno državo članico sprejme ukrepe. Ukrepi bi morali biti sorazmerni, ustrezni in v skladu s Pogodbama.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Znanstveno strokovno znanje ter najboljši razpoložljivi in najnovejši dokazi so skupaj z dejstvi in preglednimi informacijami o podnebnih spremembah nujni in morajo biti podlaga za podnebne ukrepe in prizadevanja Unije, da bi lahko najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Neodvisni nacionalni posvetovalni organi za podnebje imajo v državah članicah, v katerih obstajajo, pomembno vlogo pri obveščanju javnosti in prispevanju k politični razpravi o podnebnih spremembah. Zato se države članice, ki tega še niso storile, spodbuja k temu, da ustanovijo nacionalni posvetovalni organ za podnebje, ki bo sestavljen iz znanstvenikov, izbranih na podlagi njihovega strokovnega znanja na področju podnebnih sprememb in drugih disciplin, pomembnih za doseganje ciljev te uredbe. Komisija bi morala v sodelovanju s temi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje ustanoviti neodvisen znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, tj. Evropski svet za podnebne spremembe (ECCC), ki bi moral dopolnjevati delo Evropske agencije za okolje (EEA) ter obstoječih raziskovalnih institucij in agencij Unije. Njegove naloge se ne bi smele prekrivati z nalogami, ki jih ima Medvladni panel za podnebne spremembe na mednarodni ravni. Evropski svet za podnebne spremembe bi moral imeti naslednjo strukturo: znanstveni odbor, katerega člani bi bili izbrani visoki strokovnjaki, podpiral pa ga bi upravni odbor, ki bi se sestal dvakrat letno. Namen Evropskega sveta za podnebne spremembe je institucijam Unije vsako leto predložiti ocene skladnosti ukrepov Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s podnebnimi cilji Unije in njenimi mednarodnimi podnebnimi zavezami. Evropski svet za podnebne spremembe bi moral poleg tega preučiti ukrepe in načine za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter določitev potenciala za sekvestracijo ogljika.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.	(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Programa OZN za okolje, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in po možnosti neodvisnih nacionalnih posvetovalnih organov za podnebje. . Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.	(20) Ker imajo državljani, skupnosti in regije pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati in omogočati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Komisija in države članice bi zato morale na popolnoma pregleden način sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočile, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično in podnebno nevtralno družbo, ki bo odporna na podnebne spremembe in v kateri bosta spola uravnoteženo zastopana, med drugim tako da se začne izvajati evropski podnebni pakt.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje37. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, malimi in srednjimi podjetji, delavci in sindikati, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi morala Komisija oceniti možnosti za določitev krivulje za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predložiti ustrezne zakonodajne predloge.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.	(22) V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju podnebnih ciljev Unije ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –	(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (podnebno nevtralnost v Uniji in v vseh državah članicah doseči najpozneje do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Unija je trenutno odgovorna za 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Cilj podnebne nevtralnosti je omejen na emisije, ki nastanejo pri proizvodnji v Uniji. A dosledna podnebna politika pomeni, da se nadzorujejo tudi emisije, ki nastanejo zaradi potrošnje ter uvoza energije in virov.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b) Podnebni odtis potrošnje Unije je ključno orodje, ki ga velja razviti, da bodo podnebni cilji Unije na splošno bolj skladni.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23c) Da bi bila podnebna politika Unije v celoti učinkovita, bi morala obravnavati selitev virov CO2 in za njeno preprečevanje razviti ustrezna orodja, kot je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ob tem pa spoštovati standarde Unije in zaščititi vodilne akterje njene industrije.

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23d) V zadnji letih se uvoz kmetijskih proizvodov in živil iz tretjih držav stalno povečuje. Zaradi tega trenda bi bilo treba preveriti, za katere proizvode, uvožene iz tretjih držav, naj veljajo zahteve, ki bodo primerljive s tistimi, ki veljajo za evropske kmete, kadar so te zahteve povezane s cilji politik Unije glede zmanjšanja vpliva podnebnih sprememb. Komisija naj Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s tem do 30. junija 2021 predloži poročilo in sporočilo.

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23e) Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru izpostavila, da je treba za podnebno nevtralnost kot eno od prednostnih politik pospešiti prehod na trajnostno in pametno mobilnost. Navedla je, da bo za zagotovitev prehoda na trajnostno in pametno mobilnost leta 2020 sprejela celovito strategijo za trajnostno in pametno mobilnost z ambicioznimi ukrepi, s katerimi bi pri vseh načinih prevoza bistveno zmanjšali emisije CO2 in onesnaževal, tudi s spodbujanjem uporabe čistih vozil in alternativnih goriv v cestnem, pomorskem in letalskem prometu ter povečanjem deleža trajnostnejših načinov prevoza, kot so železnica in celinske plovne poti, ter izboljšanjem učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu, spodbujanjem trajnostnejših potrošniških izbir in prakse z nizkimi emisijami ter naložbami v rešitve z nizkimi ali ničelnimi emisijami, tudi na področju infrastrukture.

Predlog spremembe  68

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23f) Prometna infrastruktura bi lahko imela ključno vlogo pri pospeševanju prehoda na trajnostno in pametno mobilnost, tako da bi se pripravila na modalni prehod na bolj trajnostne načine prevoza, zlasti za tovorni promet.  Hkrati lahko pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, kot so dvig vodne gladine, skrajne vremenske razmere, suša in naraščanje temperatur, poškodujejo infrastrukturo, povzročijo motnje v delovanju in pritisk na zmogljivost in učinkovitost dobavne verige ter tako negativno vplivajo na mobilnost v Evropi. Zato je izjemno pomembno, da se jedrno omrežje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) dokonča do leta 2030, dopolnilno omrežje TEN-T pa do leta 2040, pri tem pa je treba upoštevati obveznosti v skladu z zakonodajo Unije, da je treba v celotnem življenjskem ciklu projektov zmanjševati njihove emisije toplogrednih plinov. Komisija bi morala poleg tega razmisliti o tem, da bi predlagala zakonodajni okvir za boljše obvladovanje tveganj, večjo odpornost in boljše prilagajanje prometne infrastrukture na podnebne spremembe.

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23g) V osrčju zakonodajnega ukrepanja Unije bi morala biti povezljivost evropskega železniškega omrežja, predvsem mednarodna, da bi potniški železniški promet postal privlačnejši za potovanja na srednjih in dolgih razdaljah ter da bi se izboljšale zmogljivosti železnic in tovornega prometa po celinskih plovnih poteh.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23h) Pomembno je zagotoviti zadostne naložbe v razvoj ustrezne infrastrukture za mobilnost brez emisij, vključno z intermodalnimi platformami, in okrepiti vlogo Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) kot orodja za podporo prehodu na pametno, trajnostno in varno mobilnost v Uniji.

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23i) V skladu s prizadevanji Unije za preusmeritev cestnega prometa na železnico, da bi kot priprava na evropsko leto železnice 2021 dali prednost najučinkovitejšemu načinu prevoza z vidika CO2, bi moral biti pri zakonodaji poseben poudarek na tem, da bi vzpostavili pravo enotno evropsko železniško območje, tako da bi do leta 2024 odpravili vsa upravna bremena in protekcionistično nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23j) Da bi lahko dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, mora Komisija tudi zaostriti specifično zakonodajo o standardih emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile, kombinirana vozila in tovornjake, sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bo omogočila elektrifikacijo cestnega prometa, in pripraviti pobude za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnih alternativnih goriv.

Predlog spremembe  73

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 k (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23k) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25), ugotovil, da z aktualnimi globalnimi cilji in ukrepi, ki sta jih določili Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne bi dosegli potrebnega zmanjšanja emisij, tudi če bi bili izvedeni v celoti, in da so na evropski in svetovni ravni potrebni obsežni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ničelnih neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu1a.

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 1	Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe	Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji.	Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno, predvidljivo in hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji, kar je v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije.
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.	Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.
Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.	Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 2	Člen 2
Cilj podnebne nevtralnosti	Cilj podnebne nevtralnosti
1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.	1. Antropogene emisije iz virov toplogrednih plinov, ki jih ureja zakonodaja Unije, po vsej Uniji in njihovi odvzemi po ponorih se v Uniji uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma dosežejo neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Vse države članice neto ničelne emisije toplogrednih plinov dosežejo najpozneje do leta 2050.
2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.	2. Ustrezne institucije Unije in države članice na podlagi najboljših razpoložljivih in najsodobnejših znanstvenih dognanj sprejmejo potrebne ukrepe in nudijo podporo na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se omogoči doseganje cilja podnebne nevtralnosti v Uniji in vseh državah članicah, kot je določen v odstavku 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti in poštenega prehoda med državami članicami, socialne in ekonomske kohezije, zaščite ranljivih državljanov Unije ter pomen upravljanja, obnavljanja, varovanja in krepitve morske in kopenske biotske raznovrstnosti, ekosistemov in ponorov ogljika.
	2a. Od 1. januarja 2051 morajo odvzemi toplogrednih plinov po ponorih v Uniji in vseh državah članicah presegati antropogene emisije.
3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.	3. Podnebni cilj Unije za leto 2030 je zmanjšati emisije za 60 % v primerjavi z letom 1990.
4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.	4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti vse predpise Unije, ki so povezani z doseganjem podnebnega cilja Unije za leto 2030, in drugo ustrezno zakonodajo Unije, ki spodbuja krožno gospodarstvo in prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, da bo mogoče doseči cilj iz odstavka 3 tega člena glede zmanjšanja emisij in cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Poleg tega naj sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama. Komisija naj predvsem preuči, kako bi lahko emisije iz vseh sektorjev, tudi letalskega in pomorskega prometa, uskladili s podnebnim ciljem za leto 2030 in ciljem glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi neto emisije v teh dveh sektorjih najpozneje do leta 2050 zmanjšali na nič. Poleg tega naj Evropskemu parlamentu in Svetu, kadar je to ustrezno, predloži zakonodajne predloge. Komisija mobilizira zadostna sredstva za vse naložbe, potrebne za dosego ciljev iz tega odstavka.
	4a. Komisija po podrobni oceni učinka in ob upoštevanju proračuna za emisije toplogrednih plinov iz člena 3(2a) do 31. maja 2023 preuči možnosti za določitev cilja Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990 ter, kadar je to ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajne predloge.
	Pri preučevanju možnosti za podnebni cilj za leto 2040 se Komisija posvetuje z Evropskim svetom za podnebne spremembe in upošteva merila iz člena 3(3).
	4b. Komisija najpozneje 12 mesecev po sprejetju podnebnega cilja za leto 2040 preuči, kako bi bilo treba spremeniti vse predpise Unije, ki so povezani z doseganjem tega cilja, in razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 2a
	Posvetovalni organi držav članic za podnebje in Evropski svet za podnebne spremembe
	1. Vse države članice do 30. junija 2021 uradno obvestijo Komisijo o svojem nacionalnem neodvisnem posvetovalnem organu za podnebje, ki je med drugim odgovoren za znanstveno strokovno svetovanje o nacionalni podnebni politiki. Če takega organa ni, se države članice spodbudi, da ga ustanovijo.
	Da bi države članice podprle znanstveno neodvisnost in samostojnost nacionalnega neodvisnega posvetovalnega organa za podnebje, se jih spodbuja, da sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo temu organu omogočale, da deluje popolnoma pregledno in da so njegove ugotovitve javno dostopne, in o teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo.
	2. Komisija do 30. junija 2022 v sodelovanju s temi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje ustanovi Evropski svet za podnebne spremembe (ECCC), ki bo stalni, neodvisni, interdisciplinarni znanstveni posvetovalni panel za podnebne spremembe in ki bo pri svojem delovanju upošteval najnovejše znanstvene ugotovitve Medvladnega panela za podnebne spremembe. Evropski svet za podnebne spremembe dopolnjuje delo Evropske agencije za okolje ter obstoječih raziskovalnih institucij in agencij v Uniji. Da bi se izognili podvajanju dela, Evropska agencija za okolje deluje kot sekretariat Evropskega sveta za podnebne spremembe, hkrati pa ohranja njegovo proračunsko in upravno neodvisnost.
	3. Mandat članov Evropskega sveta za podnebne spremembe traja pet let in se lahko enkrat podaljša. Evropski svet za podnebne spremembe je sestavljen iz znanstvenega odbora, v katerem je največ 15 visokih strokovnjakov s celotnim obsegom strokovnega znanja, potrebnega za dejavnosti iz odstavka 4. Znanstveni odbor je neodvisno odgovoren za pripravo znanstvenega mnenja Evropskega sveta za podnebne spremembe.
	4. Dejavnosti znanstvenega odbora zajemajo:
	(a) ocenjevanje skladnosti obstoječih in predlaganih usmeritev Unije, proračuna za emisije toplogrednih plinov in podnebnih ciljev glede na zaveze Unije in mednarodne podnebne zaveze;
	(b) ocenjevanje verjetnosti, da proračun Unije za emisije toplogrednih plinov ne bo presežen, in da bo z obstoječimi in načrtovanimi ukrepi dosežena podnebna nevtralnost;
	(c) ocenjevanje skladnosti ukrepov Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s cilji iz člena 2;
	(d) določanje ukrepov in iskanje priložnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje potenciala za sekvestracijo ogljika; ter
	(e) ugotavljanje posledic neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja.
	5. Pri izvajanju dejavnosti iz odstavka 4 Evropski svet za podnebne spremembe zagotovi ustrezno posvetovanje z neodvisnimi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje.
	6. Delo znanstvenega odbora podpira upravni odbor. Upravni odbor sestavljajo po en član vsakega neodvisnega nacionalnega posvetovalnega organa za podnebje, priglašenega Komisiji v skladu z odstavkom 1, dva predstavnika, ki ju izbere Komisija, dva predstavnika, ki ju izbere Evropski parlament, in predsednik sekretariata, ki ga imenuje Evropska agencija za okolje.
	Upravni odbor se sestane dvakrat letno in je odgovoren za vzpostavitev in spremljanje dejavnosti Evropskega sveta za podnebne spremembe. Evropski parlament in Svet soglasno imenujeta upravni odbor na podlagi predloga Komisije. Predsednik upravnega odbora je izvoljen izmed njegovih članov.
	Upravni odbor je odgovoren za:
	(a)  sprejetje letnega delovnega programa na predlog znanstvenega odbora in zagotavljanje njegove skladnosti z mandatom Evropskega sveta za podnebne spremembe;
	(b)  imenovanje članov znanstvenega odbora, s čimer poskrbi za to, da sestava znanstvenega odbora zagotavlja obseg strokovnega znanja, potrebnega za dejavnosti iz delovnega programa;
	(c)  odobritev letnega proračuna Evropskega sveta za podnebne spremembe; ter
	(d)  usklajevanje nacionalnih posvetovalnih organov za podnebje.
	7. Člane znanstvenega odbora imenuje upravni odbor osebno. Predsednik znanstvenega odbora je izvoljen izmed njegovih članov. Znanstveni odbor z dvotretjinsko večino sprejme svoj poslovnik, ki zagotavlja, da je odbor znanstveno povsem neodvisen in samostojen.
	Kandidati za članstvo v znanstvenem odboru se določijo z odprtim postopkom ocenjevanja. Strokovne izkušnje kandidatov za znanstveni odbor, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo iz razpisa, se primerjalno ocenijo na podlagi naslednjih izbirnih meril:
	(a)   znanstvena odličnost;
	(b)   izkušnje z izvajanjem znanstvenih ocen in/ali zagotavljanjem znanstvenega svetovanja na strokovnih področjih;
	(c)   obsežno strokovno znanje iz podnebnih in okoljskih znanosti ali drugih znanstvenih področij, pomembnih za doseganje podnebnih ciljev Unije;
	(d)   izkušnje iz strokovnega pregledovanja znanstvenega dela;
	(e)   strokovne izkušnje v interdisciplinarnem okolju v mednarodnem okviru.
	S sestavo znanstvenega odbora se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, disciplinsko in sektorsko strokovno znanje ter regionalna porazdelitev.
	8. Evropski svet za podnebne spremembe o svojih ugotovitvah na podlagi odstavka 4 vsako leto poroča Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski svet za podnebne spremembe po potrebi pripravi priporočila za Komisijo, da se zagotovi doseganje ciljev te uredbe. Evropski svet za podnebne spremembe zagotovi, da postopke izvaja popolnoma pregledno in svoja poročila objavi. Komisija obravnave poročila in morebitna priporočila ter najpozneje v treh mesecih po njihovem prejemu Evropskemu svetu za podnebne spremembe pošlje formalni odgovor. Odgovor na ta poročila in priporočila se objavi.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 3	Člen 3
Krivulja za doseganje podnebne nevtralnosti	Krivulja za doseganje podnebne nevtralnosti
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.	1. Komisija do 31. maja 2023 oceni možnosti za vzpostavitev okvirne krivulje na ravni Unije za dosego cilja iz člena 2(1), začenši s podnebnim ciljem Unije do leta 2030 iz člena 2(3) in ob upoštevanju vmesnega zavezujočega podnebnega cilja do leta 2040 iz člena 2(4a), ter po potrebi pripravi ustrezen zakonodajni predlog.
	1a. Potem ko je krivulja iz odstavka 1 določena, jo Komisija pregleda najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma, začenši s pregledom globalnega stanja leta 2028. Komisija pripravi zakonodajni predlog za prilagoditev krivulje, če na podlagi pregleda meni, da je prilagoditev primerna.
2. Krivulja izhaja iz cilja Unije na področju podnebja za leto 2030 iz člena 2(3).	2. Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov za določitev krivulje v skladu z odstavkom 1 upošteva proračun Unije za emisije toplogrednih plinov, ki določa skupno preostalo količino emisij toplogrednih plinov kot ekvivalenta CO2, ki bi lahko bile izpuščene najpozneje do leta 2050, ne da bi to ogrožalo zaveze Unije iz Pariškega sporazuma.
	2a.  Komisija v poročilu določi proračun Unije za emisije toplogrednih plinov ter ga do 31. decembra 2021 predloži Parlamentu in Svetu. Komisija to poročilo in metodologijo, na podlagi katere ga je pripravila, javno objavi.
3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:	3. Pri pripravi zakonodajnih predlogov za določitev ali prilagoditev krivulje v skladu z odstavkom 1 oziroma 1a Komisija upošteva naslednja merila:
	(-a) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in, če je mogoče, posvetovalnih organov držav članic o podnebju.
	(-aa) socialne, gospodarske in okoljske stroške neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja;
	(-ab) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse;
(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost;
(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;	(b) konkurenčnost gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij ter sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2;
	(ba) ogljični odtis končnih proizvodov in potrošnje v Uniji;
(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo;	(c) najboljše razpoložljive, stroškovno učinkovite, varne in nadgradljive tehnologije, pri čemer je treba spoštovati koncept tehnološke nevtralnosti in preprečevati morebitne učinke vezave;
(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;	(d) energijsko učinkovitost in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, cenovno dostopnost energije, zmanjšanje energijske revščine in zanesljivo oskrbo z energijo;
	(da) potrebo po postopni opustitvi fosilnih goriv in njihovi nadomestitvi s trajnostno proizvedenimi obnovljivo energijo, materiali in proizvodi;
(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;	(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;
(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;	(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;
	(fa) potrebo po zagotavljanju okoljske trajnosti, vključno s potrebo po obravnavanju krize na področju biotske raznovrstnosti, skupaj z obnovo degradiranih ekosistemov, in preprečevanju nepopravljive škode za ekosisteme, da bi dosegli cilje Unije na področju biotske raznovrstnosti;
	(fb) postopno zagotavljanje stabilnih, dolgotrajnih in podnebno učinkovitih naravnih ponorov;
(g) naložbene potrebe in priložnosti;	(g) naložbene potrebe in priložnosti za inovacije v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredba o taksonomiji], pri čemer se upošteva tveganje nasedlih naložb.
(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;
(i) mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;
(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

(Točki (h) in (j) v besedilu Komisije sta v predlogu spremembe Parlamenta točki (-ab) in (-a). Točki (-ab) in (-a) se tudi spremenita.)

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 4	Člen 4
Prilagajanje podnebnim spremembam	Prilagajanje podnebnim spremembam
	-1a. Komisija do 31. januarja 2021 in nato vsakih 5 let sprejme posodobljeno strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Cilj posodobljene strategije EU je zagotoviti, da se politike za prilagajanje prednostno obravnavajo, vključujejo in dosledno izvajajo v politikah EU ter njenih mednarodnih zavezah, trgovinskih sporazumih in mednarodnih partnerstvih.
1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.	1. Ustrezne institucije Unije in države članice si prizadevajo za doseganje nacionalnih ciljev in ciljev Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, določenih v strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, in zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti, med drugim morskih in kopenskih ekosistemov, zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma ter prilagajanje vključijo v ustrezne socialno-ekonomske in okoljske politike in ukrepe. Osredotočijo se zlasti na najranljivejše skupine prebivalstva in gospodarske sektorje, ki jih to najbolj prizadene, v posvetovanju s civilno družbo ugotovijo pomanjkljivosti na teh področjih in izvajajo popravne ukrepe.
2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.	2. Države članice do 31. decembra 2021 in nato vsakih 5 let na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev in kazalnikov v zvezi s podnebjem in ranljivostjo in ocen napredka na podlagi najboljših razpoložljivih in ažurnih znanstvenih dokazih ter ob upoštevanju lokalnih potreb in posebnosti sprejmejo in izvajajo nacionalne in regionalne strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovite lokalne okvire za obvladovanje tveganja. Te strategije in načrti vključujejo ukrepe v skladu z nacionalnimi cilji in cilji Unije na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Te strategije zlasti upoštevajo ranljive skupine, skupnosti in ekosisteme, ki jih je to prizadelo, ter vključujejo ukrepe za upravljanje, obnovo in varstvo morskih in kopenskih ekosistemov, da se okrepi njihova odpornost. Države članice v svojih strategijah upoštevajo posebno ranljivost kmetijstva in prehranskih sistemov ter prehransko varnost, spodbujajo pa tudi naravne rešitve in ekosistemsko prilagajanje.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 4a
	Skladnost finančnih tokov z usmeritvijo k podnebno nevtralni in odporni družbi
	1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri usklajevanju javnih in zasebnih finančnih tokov z usmeritvijo k podnebno nevtralni in odporni družbi v skladu s členom 2(1)(c) Pariškega sporazuma ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 te uredbe.
	2. Komisija do 1. junija 2021, nato pa v rednih časovnih presledkih, v okviru ocen iz člena 5 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, kako bi bilo treba spremeniti vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z večletnimi finančnimi okviri Unije in vsemi posebnimi uredbami v zvezi s skladi in instrumenti v okviru proračuna Unije, da se vanjo vključijo zavezujoče in izvršljive določbe, s katerimi se zagotovi skladnost javnih in zasebnih finančnih tokov s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 te uredbe. Oceni se dodajo zakonodajni predlogi, kadar je ustrezno.
	3. Komisija enkrat letno razkrije, kateri del odhodkov Unije je v skladu s taksonomskimi kategorijami iz Uredbe (EU) 2020/… [uredba o taksonomiji].
	4. Da bi dosegli podnebne cilje Unije iz člena 2, institucije Unije in vse države članice postopno odpravijo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva najpozneje do 31. decembra 2025 ter v skladu s tem mobilizirajo trajnostne naložbe. Zagotoviti je treba, da postopno odpravljanje teh subvencij ne bo posegalo v prizadevanja za izkoreninjenje energijske revščine.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 5	Člen 5
Ocena napredka in ukrepov Unije	Ocena napredka in ukrepov Unije
1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:	1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:
(a) skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) napredek posameznih držav članic in skupni napredek držav članic pri doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2, kot so opredeljeni v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b) skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.	(b) napredek posamezne države članice in skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži navedene ocene in njihove ugotovitve skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, ter jih javno objavi.
2. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let pregleda:	2. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti pregleda:
(a) skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, njenega zunanjega delovanja in proračuna s podnebnimi cilji Unije iz člena 2, kot so bili opredeljeni v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b) ustreznost ukrepov Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) ustreznost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, njenega zunanjega delovanja in proračuna za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4;
3.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).	3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi in politike Unije niso v skladu s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 ali niso primerni za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, čim prej ali najkasneje takrat, ko izvede pregled krivulje iz člena 3(1a), sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama, da bi to neskladnost odpravila.
4. Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.	4. Komisija oceni skladnost vsakega osnutka ukrepa, med drugim tudi zakonodajnih in proračunskih predlogov, s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 ter osnutek ukrepa pred sprejetjem uskladi s temi cilji. Ta analiza se vključi v vse ocene učinka, ki spremljajo te ukrepe ali predloge. Ko sta določena krivulja iz člena 3(1) in proračun za toplogredne pline iz člena 3(2a), ocena temelji na njiju. Komisija zagotovi, da so ta ocena in njeni rezultati neposredno dostopni javnosti takoj, ko je ocena končana, v vsakem primeru pa pred sprejetjem s tem povezanega ukrepa ali predloga.
	4a. Komisija oceno iz odstavka 4 uporablja za spodbujanje izmenjave dobrih praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe.

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 6	Člen 6
Ocena nacionalnih ukrepov	Ocena nacionalnih ukrepov
1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:	1. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti oceni:
(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, nacionalnih dolgoročnih strategij ali poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje podnebnih ciljev Unije iz člena 2, z navedenimi cilji, kot so izraženi v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) ustreznost in učinkovitost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži navedene ocene in njihove ugotovitve skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, ter jih javno objavi.
2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.	2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju napredka posameznih držav članic in skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), potem ko je krivulja določena, ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.
	2b. Komisija v priporočilo iz odstavka 2 tega člena vključi predloge za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4. Ti predlogi lahko po potrebi vključujejo morebitno dodatno tehnično in finančno podporo, podporo, povezano z inovacijami ali znanjem, ali drugo potrebno podporo.
3. Kadar se v skladu z odstavkom 2 izda priporočilo, veljajo naslednja načela:	3. Kadar se v skladu z odstavkom 2 izda priporočilo, veljajo naslednja načela:
(a) zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;	(a) zadevna država članica v šestih mesecih po sprejetju priporočila obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, da bi ustrezno upoštevala priporočilo, v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami, pa tudi v skladu z načelom lojalnega sodelovanja;
(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;	(b) zadevna država članica v 18 mesecih po prejemu priporočila navede, kako je ustrezno upoštevala priporočilo, in ukrepe, ki jih je sprejela v odziv nanj; te informacije se vključijo v poročilo o napredku, predloženo v navedenem letu v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999;
(c) priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.	(c) priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
	3a. Komisija v treh mesecih po predložitvi poročila o napredku iz točke (b) odstavka 3 oceni, ali ukrepi, ki jih je sprejela ta država članica, ustrezno obravnavajo pomisleke iz priporočila. Ocena in njeni rezultati se ob sprejetju objavijo.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 7	Člen 7
Skupne določbe o oceni Komisije	Skupne določbe o oceni Komisije
1. Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 6(1)(a) Komisija svojo oceno iz členov 5 in 6 utemelji vsaj na naslednjem:	1. Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 6(1)(a) Komisija svojo oceno iz členov 5 in 6 utemelji vsaj na naslednjem:
(a) informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;	(a) informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;
(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);	(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA) in Skupnega raziskovalnega središča (JRC);
(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter	(c) evropski in svetovni statistiki in podatkih, vključno s podatki o ugotovljenih in napovedanih izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov ter ocenami stroškov neukrepanja ali zapoznelih ukrepov, če so na voljo; ter
(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter	(d) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Programa OZN za okolje, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in, če je mogoče, posvetovalnih organov držav članic o podnebju; ter
(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.	(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.
2. EEA pomaga Komisiji pri pripravi ocene iz členov 5 in 6 v skladu s svojim letnim delovnim programom.	2. EEA pomaga Komisiji pri pripravi ocene iz členov 5 in 6 v skladu s svojim letnim delovnim programom.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 8	Člen 8
Sodelovanje javnosti	Sodelovanje javnosti in preglednost
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.	1. Komisija in države članice sodelujejo z vsemi deli družbe, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, med drugim z vzpostavitvijo evropskega podnebnega pakta iz odstavka 2, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično in podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija in države članice spodbujajo vključujoč, dostopen in pregleden proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, akademiki, državljani in civilno družbo, za izmenjavo dobrih praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.
	2. Komisija vzpostavi evropski podnebni pakt, da bi državljane, socialne partnerje in zainteresirane strani vključila v oblikovanje podnebnih politik na ravni Unije, pa tudi, da bi spodbudila dialog, razširjanje znanstveno utemeljenih informacij o podnebnih spremembah ter izmenjavo dobrih praks v zvezi s podnebnimi pobudami.
	3. Države članice pri sprejemanju ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) med celotnim zakonodajnim postopkom obveščajo državljane, civilno družbo in socialne partnerje ter se z njimi posvetujejo. V zvezi s tem države članice delujejo na pregleden način.

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	črtano
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a
	Pregled
	Komisija v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma opravi pregled vseh elementov te uredbe, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi ugotovitvami in priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Evropskega panela za podnebne spremembe (ECCC), ter mednarodni razvoj in prizadevanja za omejitev dviga temperature omeji na 1,5 °C, poročilo o tem pa, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila] ter ciljev in ciljnih vrednosti energetske unije, za prvo desetletno obdobje od leta 2021 do leta 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;“	(a) izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije in dolgoročnih zavez Unije glede emisij toplogrednih plinov, skladnih s Pariškim sporazumom, zlasti podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], za prvo desetletno obdobje od leta 2021 do leta 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 2 – točka 11

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(2a) v členu 2 se točka 11 nadomesti z naslednjim:
(11)  „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, zavezujoči cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030, krovni cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32,5-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti v letu 2030 in cilj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030 ali katere koli nadaljnje cilje v tem smislu, o katerih se za leto 2030 dogovori Evropski svet ali Evropski parlament in Svet;	„(11) „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, ki ga je treba doseči do leta 2030 v skladu s členom 2(3) Uredbe (EU) …/… [podnebna pravila], zavezujoč cilj na ravni Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030 v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2018/2001, krovni cilj na ravni Unije za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2030 v skladu s členom 1(1) Direktive 2012/27/EU in cilj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030;“

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 2 – točka 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b) v členu 2 se doda naslednja točka:
	(62a) „zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi verjetno vplivali postopki okoljskega odločanja ali ki ima interes pri tovrstnih postopkih iz poglavij 2 in 3; za namene te opredelitve imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve v okviru nacionalnega prava.“

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;	(f) ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – uvodni del

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(3a) v členu 4(1) se uvodni del točke (a)(1) nadomesti z naslednjim:
(1) v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter ob upoštevanju prispevka k doseganju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za vse gospodarstvo:	v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter ob upoštevanju prispevka k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila];

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 4

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 8 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) načina, na katerega obstoječe politike in ukrepi ter načrtovane politike in ukrepi prispevajo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila].;	(e) načina, na katerega obstoječe politike in ukrepi ter načrtovane politike in ukrepi prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila].;

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) vstavi se naslednji člen:
	Člen 11a
	Dostop do pravnega varstva
	1. Države članice zagotovijo, da imajo člani zadevne javnosti, ki imajo zadosten interes ali ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot osnovni pogoj, v skladu z nacionalno zakonodajo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 10 Uredbe (EU) 2018/1999.
	2.  Države članice določijo stopnjo, na kateri se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.
	3. Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice skladno s ciljem, da se zadevni javnosti omogoči širok dostop do pravnega varstva. V zvezi s tem šteje, da imajo nevladne organizacije, zajete v opredelitvi iz člena 2(63), zadosten interes oziroma pravice, ki so lahko kršene, za namen odstavka 1 tega člena.
	4. Ta člen ne izključuje možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vpliva na zahtevo, da je treba pred uporabo sodnih revizijskih postopkov izčrpati vse upravne revizijske postopke, če je taka zahteva postavljena v skladu z nacionalno zakonodajo. Vsak tak postopek je pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.
	5. Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopni praktični podatki o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.“

Predlog spremembe  93

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 15 – odstavek 1

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(5b) v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo za vsaj naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi vsakih pet let posodobijo.	„1.  Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo do leta 2050 in za naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi vsakih pet let posodobijo.“;

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 6

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 15 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];“	(c) doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih gospodarstva in povečanju odvzemov po ponorih, da bi se v okviru zmanjšanja, ki je po mnenju Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) nujno, na stroškovno učinkovit način zmanjšale emisije toplogrednih plinov Unije in povečali odvzemi po ponorih v skladu s cilji glede temperature iz Pariškega sporazuma, da bi čim prej dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odvzemi po ponorih v Uniji najpozneje do leta 2050 ter po tem letu dosegli negativne emisije, kot je navedeno v členu 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 – točka a

Uredba (EU) 2018/1999

Priloga I – del I – oddelek A – točka 3.1.1. – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];	(i) Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Uredba (EU) 2018/1999

Priloga I – del I – oddelek A – točka 5.5.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.5. Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];	5.5. Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Priloga IV – točka 2.1.1.

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(7a) v Prilogi IV se točka 2.1.1. nadomesti z naslednjim:
2.1.1. Predvideno zmanjšanje emisij in izboljšanje odvzemov do leta 2050	„2.1.1. Predvideni seštevek emisij za obdobje 2021–2050 z namenom prispevanja k doseganju proračuna toplogrednih plinov iz člena 3(-1) Uredbe …/… [podnebna pravila];“

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 8

Uredba (EU) 2018/1999

Priloga VI – točka c – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(viii) oceno prispevka politike ali ukrepa k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe.../... [podnebna pravila] in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15;.	(viii) oceno prispevka politike ali ukrepa k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15;.

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 10a
	Spremembe Uredbe (EU) 2018/842
	V Uredbi (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta1a se v člen 5 vstavijo naslednji odstavki:
	„5a.  V vseh transakcijah, opravljenih v skladu z določbo iz člena 5(5), se letna minimalna cena dodeljevanja emisij določi na 100 EUR za vsako tono ekvivalenta CO2.
	5b.  Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, in do 31. marca 2025 sporočijo, da nameravajo uporabiti določbe iz člena 5(5).
	5c.  Komisija najpozneje do 30. junija 2025 za vse države članice oceni namen uporabe določb iz člena 5(5) in javno objavi proračunski učinek uporabe teh določb.“.
	____________________
	1a Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 56, 19.6.2018, str. 26).

Obrazložitev

Da bi države članice zagotovile skladnost s svojimi nacionalnimi cilji ter popolno preglednost porabljenih sredstev in prilagodljivosti, se za prenos pravic med državami članicami uvede fiksna cena 100 EUR. Komisija analizira in javno objavi te transakcije ter njihove morebitne učinke, tako pozitivne kot negativne, na proračun držav članic, in o tem obvesti semester EU.

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

 

Uvod

Evropski uniji je v zadnjih desetletjih uspelo gospodarsko rast ločiti od emisij toplogrednih plinov, po pričakovanjih pa naj bi emisije do leta 2030 zmanjšala za približno 45 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To je obetavno izhodišče za dolgoročna prizadevanja Unije, da bi dosegla podnebno nevtralnost.

Cilj evropskega zelenega dogovora je, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina ter da se hkrati izboljša kakovost življenja evropskih državljanov in ustvari sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Evropska podnebna pravila so temelj evropskega zelenega dogovora, saj je z njimi cilj Unije, da najpozneje do leta 2050 doseže neto ničelne emisije toplogrednih plinov, zapisan tudi v zakonodaji. Cilj podnebne nevtralnosti je povezan s prehodom zgodovinskih razsežnosti, ki bo v Evropi potekal v prihodnjih desetletjih. Ta prehod prinaša izzive za celotno družbo. Da bi postopoma opustili gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, in dosegli cilj podnebne nevtralnosti, bodo potrebne spremembe v vseh državah članicah in v vseh gospodarskih sektorjih, z njimi pa se bosta spremenila tudi ravnanje in življenjski slog državljanov.

Če želimo, da bo prehod uspešen, mora potekati na način, ki bo socialno, ekološko in ekonomsko trajnosten, in zagotoviti moramo, da nihče ne bo zapostavljen. Prehod Evrope na podnebno nevtralnost je neločljivo povezan z našimi prizadevanji, da bi ustvarili na enakosti temelječo in pravično družbo za vse državljane. Sodelovanje in podpora državljanov in socialnih partnerjev sta osnovni pogoj za uspeh prizadevanj Unije v boju proti podnebnim spremembam.

Leto 2050 se lahko zdi daleč v prihodnosti. Da pa bi Unija ta cilj dosegla na predvidljiv in stabilen način ter da bi se obenem izognili neobvladljivim socialnim, gospodarskim in okoljskim stroškom zaradi neukrepanja oziroma nezadostnega ukrepanja, moramo v Evropi sprejeti hitre in odločne ukrepe, s katerimi bomo znatno zmanjšali emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, hkrati pa moramo nadaljevati in še okrepiti ukrepe za prilagajanje.

V svetu je bilo zadnje desetletje najtoplejše izmerjeno doslej, leto 2019 pa je bilo najbolj vroče leto v Evropi[3]. Svetovni odziv na podnebne spremembe doslej ni bil v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Svet je že katastrofalno blizu temu, da bo podnebna omejitev 1,5 °C za vedno presežena, zaradi tega pa bo na našem planetu nastala nepopravljiva škoda.

Zaradi vse višjih temperatur in vse večjih količin emisij toplogrednih plinov Unija ne more tratiti časa. Dlje ko čakamo, da se naša družba preoblikuje, večji bodo stroški, potrebni za odgovorno in postopno preoblikovanje gospodarstva, ter s tem povezani izzivi. Evropa ima odgovornost, da ohrani vodilno vlogo pri skupnih prizadevanjih za omejitev podnebnih sprememb, ima pa tudi dovolj sredstev za to. Unija mora v svojih prizadevanjih slediti zavezam iz Pariškega sporazuma in ciljem trajnostnega razvoja ter se opreti nanje pri določanju ciljev v evropskih podnebnih pravilih.

 

Nacionalno zavezujoči cilji

Da bi države članice spoštovale zaveze iz Pariškega sporazuma, poročevalka predlaga, naj vse države članice zagotovijo, da bodo najpozneje do leta 2050 dosegle neto ničelne emisije na svojem ozemlju. Tu ne gre le za pravičnost, temveč tudi za to, da bi imele korist od prehoda na podnebno nevtralnost vse države članice. Če bomo ta prehod odlagali, se bodo povečala tveganja socialnih in gospodarskih posledic, s hitrim ukrepanjem in zavezujočimi nacionalnimi ukrepi za zmanjšanje emisij v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti pa bomo dosegli večjo predvidljivost ter ustvarili pogoje za nova delovna mesta in močnejšo gospodarsko rast. V zvezi z uporabo podpornih mehanizmov in financiranja, kot je sklad za pravičen prehod, bi morala biti Unija solidarna in upoštevati, da imajo države članice različna izhodišča za doseganje podnebne nevtralnosti.

 

Negativne emisije po letu 2050

Da bi zagotovili kontinuiteto in predvidljivost prizadevanj Unije za zmanjšanje emisij, poročevalka predlaga, naj se cilj podnebne nevtralnosti dopolni s ciljem za obdobje po letu 2050, da bi zagotovili, da bodo do leta 2051 odvzemi toplogrednih plinov presegli emisije v Uniji in v vseh državah članicah.

 

Vmesni cilji in predvidljivost pri zmanjšanju emisij

Da bi Unija dosegla podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2050 in spoštovala zaveze iz Pariškega sporazuma, je treba določiti jasne in ustrezne cilje glede omejitve podnebnih sprememb za leti 2030 in 2040.

Zastavljeni vmesni cilji bodo služili kot mejniki, pa tudi kot pokazatelji za ocenjevanje ukrepov Unije in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Pri teh vmesnih ciljih je treba upoštevati najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze ter jih v celoti uskladiti z ravnjo zmanjšanja emisij, ki je potrebna, da bi Evropa izpolnila zaveze iz Pariškega sporazuma in njegove cilje glede temperature, zlasti cilj omejitve dviga temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.[4]

Zato poročevalka predlaga ambicioznejši cilj Unije glede zmanjšanja emisij za leto 2030, in sicer cilj, da se emisije v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zmanjšajo za 65 %. Kot je razvidno iz poročila v okviru programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019, je treba zato, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C, odslej globalne emisije vsako leto zmanjšati za 7,6 %. Tudi če ne upoštevamo vidikov, povezanih z enakostjo, na primer v zvezi s količino emisij na prebivalca ali odgovornostjo za emisije v preteklosti, bi to za EU pomenilo, da mora do leta 2030 emisije zmanjšati za 68 % glede na ravni iz leta 1990. Komisija bi morala razmisliti tudi o predlogu, da bi kot vmesni podnebni cilj za leto 2040 določila zmanjšanje emisij za 80 do 85 % odstotkov, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti ustrezen zakonodajni predlog. Te cilje je treba določiti tudi zato, da bi zagotovili čim večjo predvidljivost in preglednost za družbo in vse gospodarske sektorje.

Poročevalka podobno meni, da predlog Komisije, da krivuljo za zmanjševanje emisij določi v delegiranih aktih, ni primeren in ni v skladu s Pogodbama. Da bi zagotovili popolno preglednost in demokratično udeležbo javnosti v tem procesu, je po mnenju poročevalke najboljša rešitev ta, da se krivulja določi s postopkom soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta.

 

Zagotavljanje znanstveno utemeljenih odločitev in nadzora

Najnovejše znanstvene ugotovitve in raziskave so temeljnega pomena pri odločanju o tem, kako naj Unija doseže podnebno nevtralnost. Poročila Medvladnega panela o podnebnih spremembah so bila nujna, da so nosilci odločanja začeli ukrepati, hkrati pa so tudi vsem v družbi pomagala razumeti, kako emisije toplogrednih plinov vplivajo na planet. Poročevalka meni, da bi bilo treba na evropski ravni ustanoviti neodvisen evropski panel za podnebne spremembe ter z njim zagotoviti, da bi se strokovno znanje ter najboljši razpoložljivi in najnovejši dokazi ter informacije v celoti upoštevali pri določanju ukrepov Unije za doseganje podnebne nevtralnosti, pa tudi pri ocenjevanju teh ukrepov.

 

Vzpostavitev ogljičnega proračuna Unije

Da bi sprejeli odgovorne podnebne ukrepe, moramo natančno vedeti, koliko emisij je mogoče v Evropi izpustiti, ne da bi ogrozili zaveze Unije iz Pariškega sporazuma. Zato poročevalka zahteva, da Komisija vzpostavi ogljični proračun Unije, v katerem bo za gospodarstvo Unije in za vsak posamezni gospodarski sektor določila skupne emisije toplogrednih plinov, ki jih je še mogoče izpustiti, ne da bi bile ogrožene zaveze Unije iz Pariškega sporazuma. Na ogljičnem proračunu Unije morajo temeljiti prizadevanja Unije, da bi dosegla podnebno nevtralnost, pa tudi ocenjevanje temu namenjenih političnih ukrepov.

 

Prispevek sektorjev

K prehodu na podnebno nevtralnost bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Da bi olajšali napredek in odločanje v zvezi s tem, bi lahko v vsakem sektorju pripravili časovni načrt z opisom, kako in do kdaj – in sicer najpozneje do leta 2050 – se lahko v njem zmanjšajo emisije na skoraj nič, v načrtu pa bi navedli tudi, kakšne ovire in prednosti so s tem povezane ter kakšne tehnološke rešitve bi bilo treba razviti in kakšne naložbe bi bile potrebne.

Največ emisij nastane v pomorskem in letalskem prometu, zato sta ta dva sektorja še posebej odgovorna za zmanjšanje svojih emisij. Pomorski promet je edini sektor, ki ga Unija doslej še ni izrecno obravnavala v zvezi s cilji zmanjševanja emisij. Hkrati pa naj bi se po pričakovanjih emisije toplogrednih plinov v pomorskem prometu do leta 2050 znatno povečale in bodo do takrat lahko 86 % večje kot leta 1990. Zato poročevalka meni, da bi morala Komisija oceniti možnosti, da bi ravni emisij iz letalskega in pomorskega prometa uskladili s ciljem za leto 2030 in ciljem glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter tako tudi neto emisije iz teh dveh sektorjev najpozneje do leta 2050 zmanjšali na nič, in pripraviti ustrezne zakonodajne predloge.

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (8.9.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

(COM(2020)0080– C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))

Pripravljavec mnenja (*) Zdzisław Krasnodębski

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Za večino podnebnih znanstvenikov je jasno, da so opažene spremembe svetovnega in regionalnega podnebja v zadnjih 50 letih skoraj v celoti posledica človekovega vpliva na podnebje in da je treba nujno ukrepati. V zadnjih letih smo priča porasti družbenih gibanj, ki zahtevajo obsežne podnebne ukrepe in ki so se uveljavila kot pomemben glas v razpravi o tem, kako oblikovati podnebne politike, zlasti z vidika zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. V nedavnem poročilu Svetovne komisije za prilagajanje je poudarjeno, da je iz gospodarskega, družbenega in tudi etičnega vidika smiselno vlagati v prilagoditvene ukrepe, ki naj bi čimbolj zmanjšali vpliv podnebnih nesreč, in da je treba imeti na voljo mehanizme za hitro okrevanje.

 

Podnebne spremembe so svetovni izziv, zato bi se morali tudi odzvati nanje na svetovni ravni in bi morale pri tem sodelovati vse države. Unija si prizadeva za vodilno vlogo na področju podnebnih politik in rešitev za podnebno nevtralnost. Vendar bi morala storiti več za podporo in krepitev ukrepov v partnerskih državah, tudi s pomočjo trgovinskih odnosov. Leta 2017 so se emisije toplogrednih plinov v EU-28 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zmanjšale za 22 %, s čimer ima EU možnost, da preseže svoj cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020. Emisije toplogrednih plinov v EU predstavljajo 9,3 % svetovnih emisij in se v zadnjih desetletjih zmanjšujejo, v nekaterih državah, ki povzročajo največ emisij, pa še naprej naraščajo.

 

Podnebne politike bi morale upoštevati številne pomembne dejavnike, tudi konkurenčnost gospodarstev ter blaginjo in temeljne potrebe državljanov. Pri oblikovanju in hitrosti prehoda bi bilo treba upoštevati nacionalne okoliščine, kot so mešanica virov energije, zanesljivost oskrbe z energijo, struktura zaposlenih in gospodarske zmogljivosti. Kot je navedeno v poročilu agencije IRENA „Measuring the Socio-economics of Transition: Focus on Jobs“ (Merjenje socialne ekonomije prehoda: poudarek na delovnih mestih) se po napovedih prehoda zaposlitvene možnosti ne povečujejo enakomerno po državah in regijah in ni nujno, da nova delovna mesta v novih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, nastanejo v istem času, ko je prišlo do izgube delovnih mest, in v istem kraju. Zato je treba prehod načrtovati previdno in s potrebno skrbnostjo ter pri tem upoštevati postopne spremembe na prispevnih področjih, da se ohrani zaposlenost v industrijskih regijah. Prizadevanja bi se morala osredotočiti na gospodarsko oživitev regij, ki nosijo breme podnebnih politik, namesto da se zanašamo na mobilnost delavcev in tvegamo odseljevanje.

 

Strateške odločitve EU v zvezi z energetskimi in podnebnimi cilji pri oblikovanju dolgoročne podnebne politike temeljijo na soglasju, doseženem v Evropskem svetu. To je bistveno za spoštovanje Pogodb in za enakopravno vključitev vseh držav članic v določanje prednostnih nalog in ciljev. Evropski svet je 12. decembra 2019 potrdil skupni cilj doseganja podnebno nevtralne EU do leta 2050 in priznal, da bo ta prehod zahteval znatna vlaganja.

 

Dolgoročne temperaturne spremembe, padavine, dvig morske gladine in ekstremni pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, vplivajo na številne ključne sektorje gospodarstva. Različni gospodarski sektorji bi morali ustrezno prispevati k cilju podnebne nevtralnosti na podlagi njihove relativne velikosti, potenciala za zmanjšanje in odvzeme ter naložbenih prizadevanj. Emisije goriv, vključno z zgorevanjem (brez prevoza), so leta 2017 povzročile 54 % toplogrednih plinov v EU-28, zgorevanje fosilnih goriv v prevozu (vključno z mednarodnim letalstvom) 25 %, kmetijstvo 10 %, industrijski procesi in uporaba proizvodov 8 % ter ravnanje z odpadki 3 %. Razogljičenje energetskega sektorja je eden od pomembnih izzivov za EU, brez prispevka vseh ključnih sektorjev gospodarstva pa bi bil prehod nezadosten in nepravičen. Vsi sektorji, ki so vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, in sektorji, ki vanj niso vključeni, bi morali sprejeti primerljiva prizadevanja za uresničitev cilja Unije glede podnebne nevtralnosti.

Komisija bi morala za ključne sektorje pripraviti smernice glede okvirnih krivulj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v teh sektorjih na ravni Unije. Tako bi tem sektorjem zagotovila gotovost za sprejetje ustreznih ukrepov in načrtovanje potrebnih naložb in bi jih tudi spodbudila k iskanju rešitev za podnebno nevtralnost. 

Smernice bi bilo treba razviti s pomočjo institucionaliziranega dialoga in izmenjave informacij med Komisijo in ključnimi deležniki, kot so predstavniki podjetij, sindikati, civilna družba in v tesnem sodelovanju z državami članicami. Pri tem bi bilo treba upoštevati različna merila, kot so najboljša razpoložljiva in stroškovno učinkovita tehnologija, socialno-ekonomski odtis, konkurenčnost sektorja, naložbena prizadevanja in okoljski odtis uporabljenih nizkoogljičnih tehnologij (npr. razpoložljive tehnologije za njihovo razgradnjo in recikliranje, vpliv postopka pridobivanja surovin). 

Krivulje bi lahko ponovno pregledali v primeru izrednih razmer, na primer v kriznih situacijah, ali v primeru pomembne spremembe enega od dejavnikov, na katerih krivulje temeljijo, ob upoštevanju, da podjetja za svoje zelene naložbe in odločitve potrebujejo gotovost in predvidljivost.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.	(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za trajnostno rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, trajnostnim, z viri gospodarnim, odpornim in mednarodno konkurenčnim gospodarstvom z visokokakovostnimi delovnimi mesti, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer ne sme biti nihče zapostavljen, temeljiti pa mora na solidarnosti in skupnim prizadevanjem na ravni Unije.
__________________	__________________
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019)0640 z dne 11. decembra 2019.	19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Na podlagi regulativnega okvira Unije in s prizadevanji evropske industrije so se emisije toplogrednih plinov v Uniji v obdobju med letoma 1990 in 2018 zmanjšale za 23 %, gospodarska rast pa je bila v istem obdobju 61-odstotna, kar dokazuje, da je mogoče gospodarsko rast ločiti od emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti.22	(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. V skladu z ocenami iz tega poročila so človekove dejavnosti povzročile globalno segrevanje za približno 1 °C nad predindustrijsko raven, s to hitrostjo pa bo med letoma 2030 in 2052 prišlo do zvišanja temperature za 1,5 °C . Poročilo potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov in doseganja prelomnih točk. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti.22
__________________	__________________
20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (eds.)].	20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (eds.)].
21 IPCC, 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.	21 IPCC, 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).	22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Podnebne spremembe bodo v primeru, da se jim ne prilagodimo oziroma da ne zmanjšamo emisij toplogrednih plinov, močno vplivale na ekosisteme, ljudi in gospodarstva v Uniji. S prilagajanjem podnebnim spremembam bi neizogibne vplive dodatno zmanjšali na stroškovno učinkovit način, pri čemer bi naravne rešitve prinesle pomembne dodatne koristi.

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).	(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest in trajnostni rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi za pravično, stroškovno učinkovito in družbeno odgovorno doseganje cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.	(6) Za doseganje podnebne nevtralnosti bi se morali preoblikovati vsi gospodarski sektorji in k njej prispevati z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, ki jih proizvedejo. Glede na to, kakšen pomen imata proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je bistveno preiti na pravičen, trajnosten, cenovno dostopen, varen energetski sistem, ki bo zasnovan pretežno na obnovljivih virih in bo temeljil na dobro delujočem notranjem energetskem trgu. Unija bo morala sprejeti ambiciozne in usklajene regulativne okvire, med drugim tudi o ključnih gonilnih področjih za doseganje podnebne nevtralnosti, kot so digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj, poleg tega pa omogočiti sodelovanje državljanov, da bi k podnebnim ciljem Unije prispevali vsi sektorji gospodarstva.

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6 a) Glede na to, da je treba v zvezi z emisijami toplogrednih plinov povečati učinkovitost rabe virov, bi morala Unija še naprej spodbujati krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na načelu preprečevanja nastajanja odpadkov, ter podpirati rešitve, zasnovane na obnovljivih virih energije, in zmanjševanje ogljičnega odtisa proizvodov. Da bi čim bolj zmanjšali emisije fosilnih goriv, je treba materiale z visoko intenzivnostjo emisij postopno nadomestiti z drugimi, če so za to na voljo tehnološke rešitve, ki se lahko že dajo na trg, in v vseh sektorjih spodbujati krožnost.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8 a) Varovanje podnebja gospodarstvu Unije ponuja priložnost, da pospeši svoje delovanje in izkoristi prednost prvega na trgu, tako da prevzame vodilni položaj na področju čistih tehnologij. Tako bi lahko Unija utrdila svoj vodilni položaj na področju svetovnih inovacij v industriji. Z inovacijami na področju trajnostne proizvodnje se lahko okrepi industrija Unije v ključnih tržnih segmentih ter s tem zaščitijo obstoječa delovna mesta, pa tudi ustvarjajo nova.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(8b) S prehodom na čisto energijo bi se moral oblikovati stroškovno učinkovit, tehnološko nevtralen in stabilen energetski sistem, v katerem bi primarno oskrbo z energijo pridobivali pretežno iz obnovljivih virov energije, to pa bi bistveno izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjšalo energetsko odvisnost in spodbudilo ustvarjanje delovnih mest znotraj Unije.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 prizadeva za ambiciozno agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.	(9) Unija se je svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 podala na pot k razogljičenju gospodarstva in podnebni nevtralnosti, in sicer zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
__________________	__________________
29 COM(2016)0860 z dne 30. novembra 2016.	29 COM(2016)0860 z dne 30. novembra 2016.
30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).	30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).	31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).	32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) Unija je hitrejše izvajanje ciljev glede razogljičenja spodbudila s pilotnimi projekti v regijah s posebnimi geografskimi in demografskimi razmerami, npr. s programom „Čista energija za otoke EU“, namenjenim otokom. V procesu prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo bi morala Unija še naprej posvečati posebno pozornost otoškim in najbolj oddaljenim regijam.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.	(10) Unija k svetovnim emisijam toplogrednih plinov prispeva le 9 %, a je kljub temu že zdaj vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in odločena, da ga bo dosegla na socialno pravičen, pošten in vključujoč način ter prispevala h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo in instrumenti trgovinske politike. Unija mora pokazati, da je ta preobrazba mogoča.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.	(11) Evropski parlament je razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34 ter v zvezi s tem pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in se zavzel, da bi ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba za stroškovno učinkovit, uspešen in pravičen prehod, ki bo zahteval znatne javne in zasebne naložbe, vzpostaviti omogočitveni okvir, ki bo na pravičen način koristil vsem državam članicam in pri katerem se bodo upoštevale njihove posebne okoliščine v smislu različnih izhodišč ter ki bo vključeval ustrezne instrumente, spodbude, podporo in naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
__________________	__________________
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).	33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).	34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.	35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Pandemija covida-19 je privedla do humanitarne in gospodarske krize, kot je še ni bilo. Politike Unije je treba zato oblikovati na podlagi nove poglobljene ocene učinka in ob upoštevanju novih gospodarskih razmer. Da bi Unija premagala to krizo, mora na podlagi načrta za okrevanje Evrope, ki ga je pripravila Komisija, oblikovati jasen politični okvir za razvoj in raziskave na področju infrastrukture, ki bo temeljil na načelih tržnega gospodarstva. Da bi se izognili ustvarjanju nelojalne konkurence za industrijo Unije, morajo biti trgovinske politike skladne s pravili, ki se uporabljajo za industrijske panoge na notranjem trgu. Uspešna orodja tržnega gospodarstva, uporabljena v industriji, bi lahko služila tudi kot model za gradbeni in prometni sektor.

Predlog spremembe  15

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.	(12) Unija in države članice bi si morale prizadevati, da bi najpozneje do leta 2050 dosegle ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji, in sicer z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi raziskav in razvoja na področju ponorov ogljika. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter v to vključiti tudi politiko na regionalni in lokalni ravni, države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, ki jih bodo sprejele države članice, da bi ta cilj dosegli na stroškovno učinkovit, pravičen in socialno uravnotežen način ter hkrati spodbujali gospodarsko konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, ob tem pa upoštevali vidik spola in poskrbeli, da ne bo nihče zapostavljen.

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Podnebne cilje Pariškega sporazuma je treba doseči na stroškovno učinkovit in socialno uravnotežen način. Unija bo lahko svetu za zgled pri varovanju podnebja le, če bo ohranila gospodarsko moč, privlačnost za naložbe in mednarodno konkurenčnost ter zagotovila široko družbeno sprejemljivost.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050 bi moral voditi v odpornejše in konkurenčnejše gospodarstvo na ravni Unije in držav članic, ki bo tehnološko napredno in ki bo ustvarjalo gospodarsko rast ter nove poslovne in zaposlitvene priložnosti, hkrati pa bo Unija manj energetsko odvisna. Ta prehod bi moral tudi prispevati k bolj kohezivni Uniji, tako da bi prinesel koristi državljanom in območjem, ki jih bo energetski prehod najbolj prizadel. Unija mora zato zagotoviti mehanizme in sredstva, ki bodo omogočili mobilizacijo obsežnih naložb, potrebnih za financiranje prehoda, ki bo v vseh državah članicah stroškovno učinkovit in socialno pravičen in pri katerem se bodo upoštevala njihova različna izhodišča.

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12c) Prav tako je treba podpreti potrebne naložbe v nove trajnostne tehnologije, ki so bistvene za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Pri tem je pomembno spoštovati tehnološko nevtralnost in hkrati preprečiti učinek vezanosti. Kot je navedla Komisija v sporočilu „Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“, bi lahko z uporabo vodika prispevali k izpolnjevanju zaveze Unije, da najpozneje do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih.

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12d) V prehodu na podnebno nevtralnost mora Unija ohraniti konkurenčnost svoje industrije, zlasti energetsko intenzivne, in sicer tudi s pripravo učinkovitih ukrepov, s katerimi bi v skladu s pravili STO preprečevali selitev virov CO2 in zagotovili, da bodo imele tretje države v primerjavi z Unijo enake konkurenčne pogoje, da ne bi zaradi neizvajanja podnebnih politik v skladu s Pariškim sporazumom prišlo do nelojalne konkurence.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12e) Popolnoma učinkovita podnebna politika Unije bi morala obravnavati selitev virov CO2 in za njeno preprečevanje razviti ustrezna orodja trgovinske politike, kot je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ter zaščititi standarde Unije in vodilna podjetja v njeni industriji.

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(13) Unija bi morala dolgoročno nadaljevati svoje podnebne ukrepe in spodbujati druge mednarodne partnerje k sprejetju podobnih politik, da bi zaščitila gospodarstvo ter ljudi in njihovo naravno okolje pred onesnaževanjem in nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturni cilj iz člena 2 Pariškega sporazuma – tj. da se dvig temperature omeji na 1,5° C nad predindustrijsko ravnjo –, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.	(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer, različnih izhodišč, dosedanjih prizadevanj, regionalnih razlik in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami ter socialnih, ekonomskih in okoljskih stroškov nezadostnega ukrepanja v odločitve o naložbah in načrtovanju ob zagotavljanju, da bodo politike Unije pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti stroškovno učinkovite in tehnološko nevtralne; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.

Predlog spremembe  23

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Cilj neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 bi bilo treba doseči prek socialno pravičnega in stroškovno učinkovitega prehoda, pri čemer bi bilo treba upoštevati različna izhodišča držav članic na poti do podnebne nevtralnosti. Finančni in podporni mehanizmi Unije bi morali biti sorazmerni s socialnim in gospodarskim bremenom prehoda ter ne bi smeli posegati v strukturne in regionalne politike v skladu s Pogodbama. Zlasti bi bilo treba mehanizmom, kot sta sklad za modernizacijo in solidarnostni sklad v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, ter skladu za pravičen prehod zagotoviti potrebna in ustrezna finančna sredstva, ki bi jih namenili za prizadevanja v ustreznih gospodarskih sektorjih.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.	(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter precejšnje skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Da bi dosegli odpornost proti podnebnim spremembam in se prilagodili neizogibnim vplivom podnebnih sprememb, so potrebna tudi skupna prizadevanja gospodarskega in socialnega sektorja ter usklajenost evropske zakonodaje in politik.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.	(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Glede na cilj Unije, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, je podnebni cilj Unije za leto 2030 povišan na 55-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Cilj Unije glede podnebne nevtralnosti bi bilo treba doseči tudi s pripravo in po potrebi z revizijo ustrezne zakonodaje Unije. Poleg tega bi morala Komisija na podlagi rezultatov ocene učinka do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije, vključno z ustreznimi deli svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, da bi dosegli predlagani novi cilj zmanjšanja emisij. Komisija bi morala po temeljiti oceni učinka do 30. septembra 2025 preučiti tudi možnosti za določitev cilja Unije za zmanjšanje emisij do leta 2040 ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predložiti predloge.
__________________	__________________
36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).	36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Da bi dosegli podnebni cilj za leto 2030 in najpozneje do leta 2050 podnebno nevtralnost, bi si morala Unija še naprej prizadevati za močno trajnostno gospodarstvo, zlasti s še večjimi prizadevanji za zmanjšanje in postopno odpravo uporabe fosilnih goriv v časovnem okviru, skladnem s cilji te uredbe, pri čemer bi morala upoštevati premostitveno vlogo zemeljskega plina pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Komisija je v okviru sektorske zakonodaje s področja energije pripravila in sprejela več pobud, zlasti v zvezi z obnovljivimi viri energije in energijsko učinkovitostjo, med drugim stavb. Te pobude bi bilo treba upoštevati pri dolgoročnih nacionalnih prizadevanjih za uresničitev cilja Unije glede podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.	(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek in vrzeli pri zagotavljanju potrebne podpore redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala oceniti, ali so vsi ukrepi in zakonodajni predlogi Unije skladni s ciljem podnebne nevtralnosti in ali se v njih obravnavajo vprašanja podnebnih sprememb. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne zadostujejo za povečanje sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.	(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe in najnovejšim pregledom stanja v skladu s členom 14 Pariškega sporazuma in Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko in svetovno statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.	(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe in deležniki, vključno s sindikati, akademskimi in raziskovalnimi organizacijami ter industrijo, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za pravično, podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje37. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci in sindikati, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi morala Komisija oceniti možnosti za strukturo in zasnovo okvirne krivulje na ravni Unije za doseganje cilja Unije za leto 2030 in neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji najpozneje do leta 2050 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti zakonodajni predlog.
__________________	__________________
37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.	37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –	(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno in solidarnostno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Dobro delujoč notranji trg je pomemben sestavni del energetskega prehoda in bo prispeval k njegovi finančni vzdržnosti. Zato je treba v večletnem finančnem okviru (vseevropska omrežja z instrumentom za povezovanje Evrope) dati prednost razvoju pametnih in digitalnih integriranih omrežij za električno energijo in plin, pri čemer mora biti ta razvoj skladen s podnebnimi in energetskimi cilji. Programi za okrevanje po krizi zaradi covida-19 morajo prav tako podpirati razvoj nadnacionalnih energetskih omrežij. Potrebni so učinkoviti in hitri postopki odločanja, s katerimi bi podprli razvoj nadnacionalnih omrežij, zlasti plinske infrastrukture, ki bo usmerjena v prihodnost in primerna tudi za uporabo vodika.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b) Evropska zavezništva, zlasti na področju baterij in vodika, so izjemno pomembna: če se usklajujejo na evropski ravni, ponujajo odlične priložnosti za procese regionalnega okrevanja po krizi zaradi covida-19 in uspešne strukturne spremembe. Z zakonskimi zahtevami je treba oblikovati okvir za inovacije na področju podnebju prijazne mobilnosti in proizvodnje energije. Ta zavezništva bi morala prejeti ustrezno podporo in finančna sredstva ter bi se morala upoštevati v prihodnji zunanji in sosedski politike, pa tudi v trgovinskih sporazumih.

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji.	Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno in hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po ponorih v Uniji.

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.	Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji in v vsaki državi članici najpozneje do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnimi cilji glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma, pri tem pa upošteva nujnost pravičnega prehoda delovne sile na podlagi tega, da se lahko z inovacijami na področju trajnostne proizvodnje okrepi industrija Unije v ključnih tržnih segmentih ter s tem zaščitijo obstoječa delovna mesta, pa tudi ustvarjajo nova.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V tej uredbi se podnebne spremembe obravnavajo kot skupni izziv, ki zahteva skupne rešitve, temelječe na poštenem in pravičnem prehodu. V duhu pravičnosti bi morala k spoprijemanju s tem izzivom prispevati vsaka država članica in vsak gospodarski sektor.

 

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.	Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po ponorih.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Opredelitev pojmov
	„Podnebna nevtralnost“ pomeni neto ničelne emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se vzpostavi ravnovesje med antropogenimi emisijami iz virov v Uniji in odvzemi po ponorih toplogrednih plinov v njej.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.	1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se v Uniji uravnotežijo čim prej, najpozneje pa do leta 2050, da bi se do tega datuma emisije toplogrednih plinov zmanjšale na ničelno stopnjo. Vse države članice najpozneje do leta 2050 emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo. Po tem datumu odstranjeni toplogredni plini presegajo emisije.

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.	2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se omogoči posamično in s tem skupno doseganje cilja glede neto ničelnih emisij iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja konkurenčnosti, socialne in ekonomske kohezije ter varstva ranljivih potrošnikov Unije, kot tudi pravičnosti, solidarnosti in poštenega prehoda med državami članicami.

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.	3. Ob upoštevanju cilja iz člena 2(1) se emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije do leta 2030 zmanjšajo za najmanj 55% v primerjavi z letom 1990.

Predlog spremembe  44

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.	4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči doseganje podnebnega cilja iz člena 2(3), ki naj bi jih Unija dosegla do leta 2030, in cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Oceni Komisije se priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija do 30. septembra 2025 v skladu s ciljem glede podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) in po temeljiti oceni učinka preuči možnosti za določitev podnebnega cilja Unije za leto 2040 za zmanjšanje emisij ter po potrebi oblikuje zakonodajne predloge za Evropski parlament in Svet. Pri preučitvi možnosti za podnebni cilj za leto 2040 Komisija upošteva merila iz člena 3(3). V oceni učinka se presodi, kako bi bilo treba spremeniti ustrezno zakonodajo Unije, ki je povezana z doseganjem tega cilja.

Predlog spremembe  46

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.	1. Komisija do... [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] predloži zakonodajni predlog, v katerem določi okvirno krivuljo na ravni Unije za doseganje podnebnega cilja iz člena 2(3), ki naj bi ga Unija dosegla do leta 2030, in cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1).

Predlog spremembe  47

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Krivulja izhaja iz cilja Unije na področju podnebja za leto 2030 iz člena 2(3).	2. Krivulja Unije iz odstavka 1 se začne uporabljati ... [šest mesecev po začetku veljavnosti zakonodajnega predloga iz odstavka 1] in se določi na podlagi dvoletnih mejnikov.

Predlog spremembe  48

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:	3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija upošteva naslednja merila:

Predlog spremembe  49

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) družbeno-gospodarski odtis;

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost;	(a) stroškovna in ekonomska učinkovitost, ob upoštevanju socialnih, ekonomskih in okoljskih stroškov neukrepanja ter nezadostnih ali zapoznelih podnebnih ukrepov;

Predlog spremembe  51

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;	(b) konkurenčnost gospodarstva Unije in njenih poglavitnih sektorjev, vključno s trenutnim stanjem razvoja evropskih malih in srednjih podjetij z uporabo testa za ta podjetja;

Predlog spremembe  52

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo;	(c) najboljša razpoložljiva tehnologija, njen trenutni prodor na trg ter možnosti za prihodnjo uporabo zrele nove tehnologije in prodornih inovacij, ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti in preprečevanju morebitnega učinka vezanosti;

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) stroški razgradnje in recikliranja uporabljenih tehnologij ter njihov vpliv na okolje in biotsko raznovrstnost, vključno z vplivom pridobivanja surovin;

Predlog spremembe  54

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) učinkovita raba virov, cenovna in fizična dostopnost surovin in zanesljiva oskrba z njimi;

Predlog spremembe  55

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka  d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) razpoložljivost in stroški nizkoogljičnih in podnebno nevtralnih surovin, energije, potrebne infrastrukture in nizkoogljične tehnologije;

Predlog spremembe  56

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) potreba po zmanjšanju in končni odpravi uporabe fosilnih goriv in s tem odvisnosti Unije od njih v časovnem okviru, ki je skladen s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) te uredbe, ob upoštevanju premostitvene vloge zemeljskega plina pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo;

Predlog spremembe  57

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;	(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih glede na različna izhodišča in razmere v posameznih državah članicah;

Predlog spremembe  58

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;	(f) potreba po zagotavljanju okoljske celovitosti in postopnega napredka v skladu s členom 4(3) Pariškega sporazuma;

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) naložbene potrebe in priložnosti;	(g) naložbeni cikli, potrebe in priložnosti ter potreba po predvidljivosti za gospodarske sektorje in regulativni stabilnosti za naložbe, ob upoštevanju tveganja za nasedla sredstva;

Predlog spremembe  60

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) pravična porazdelitev bremena in potencial posameznih gospodarskih sektorjev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, njihova energetska učinkovitost in naložbena prizadevanja v zvezi z razogljičenjem;

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;	(h) potreba po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse plasti družbe ob upoštevanju morebitnih družbeno-ekonomskih posledic prihodnjih ukrepov;

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) ocena energijske revščine in ranljivosti za posamezno državo članico, napredek pri njihovem zmanjšanju, vključno z oceno zanesljivosti oskrbe z energijo;

Predlog spremembe  63

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;	(i) mednarodni razvoj in globalna prizadevanja, tudi tretjih držav, za dosego dolgoročnih podnebnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

Predlog spremembe  64

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) preprečevanje selitve virov CO2 in sprejetje ustreznih učinkovitih zaščitnih ukrepov, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, so prisotne na svetovni ravni, ter vloga orodij trgovinske politike;

Predlog spremembe  65

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) ogljični odtis končnih proizvodov in potrošnjo v Uniji;

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka i c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ic) potreba po spodbujanju uporabe obnovljivih proizvodov in krožnosti v vseh sektorjih;

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(j) najboljši razpoložljivi in najnovejši znanstveni dokazi, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES);

Predlog spremembe  68

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) cilji trajnostnega razvoja OZN;

Predlog spremembe  69

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) posledice pandemije covida-19 in izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Unije za gospodarske razmere v Uniji in njene ključne gospodarske sektorje;

Predlog spremembe  70

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jc) potreba po zagotovitvi skladnosti s političnimi cilji na drugih področjih in zakonodaji Unije;

Predlog spremembe  71

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija krivuljo iz prvega odstavka tega člena pregleda najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma ter po potrebi predloži zakonodajni predlog, da se ta krivulja prilagodi.

Predlog spremembe  72

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.	1. Države članice in ustrezne institucije Unije zagotavljajo stalen napredek pri krepitvi sposobnosti prilagajanja, raziskav in odpornosti ter zmanjševanju občutljivosti na podnebne spremembe, pa tudi pri spodbujanju pravičnega prehoda, da bi tako izpolnili cilje iz člena 7 Pariškega sporazuma in cilje za prilagajanje iz člena 19 in Priloge VIII k Uredbi (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  73

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.	2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja, ter o teh strategijah in načrtih v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1999 poročajo Komisiji. Te strategije in načrti vključujejo ukrepe in dejavnosti v skladu z nacionalnimi cilji in cilji za prilagajanje podnebnim spremembam ter zagotavljajo ustrezno financiranje, tako javno kot zasebno.

Predlog spremembe  74

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija jim pri tem pomaga z zbiranjem podatkov o prihodnjih podnebnih vplivih v vsej Uniji in podpornimi ukrepi za obravnavo socialnih vidikov energijske revščine.

Predlog spremembe  75

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:	Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki dve leti skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:

Predlog spremembe  76

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) skupni napredek pri uresničevanju ciljev iz člena 2 Pariškega sporazuma v svetovnem merilu;

Predlog spremembe  77

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) skupni napredek vseh držav članic pri doseganju cilja za močno, trajnostno in uspešno industrijo v gospodarstvu Unije ter za povečanje deleža industrije v BDP Unije;

Predlog spremembe  78

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) sprejeti ukrepi in skupni napredek vseh držav članic pri doseganju ciljev iz načrtov za pravičen prehod, tako da noben del družbe in gospodarstva ne bo zapostavljen;

Predlog spremembe  79

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bd) skupni napredek vseh držav članic v boju proti energijski revščini;

Predlog spremembe  80

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – podostavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži te ocene in ugotovitve iz njih skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, ter jih objavi.

Predlog spremembe  81

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let pregleda:	2. Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki dve leti pregleda:

Predlog spremembe  82

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost ukrepov in politik Unije, tudi sektorske zakonodaje, s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je opredeljen s krivuljo iz člena 3(1), in z globalnim razvojem v skladu s cilji Pariškega sporazuma;

Predlog spremembe  83

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) ustreznost ukrepov Unije za zagotavljanje napredovanja glede industrijskih ciljev Unije ter za uspešno zaščito pred selitvijo virov ogljika;

Predlog spremembe  84

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) ustreznost ukrepov Unije za doseganje ciljev iz načrtov za pravični prehod, tako da noben del družbe in sektor gospodarstva ne bo zapostavljen;

Predlog spremembe  85

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) ustreznost ukrepov Unije za zagotovitev napredka v boju proti energijski revščini;

Predlog spremembe  86

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).	3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi in politike Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1). O tem ustrezno obvesti tudi Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  87

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.	4. Komisija pred sprejetjem oceni skladnost vseh osnutkov ukrepov Unije ali zakonodajnih predlogov s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), ter z družbenimi in gospodarskimi posledicami in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa to oceno in njene rezultate objavi.

Predlog spremembe  88

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:	Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki dve leti oceni:

Predlog spremembe  89

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov ob upoštevanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);

Predlog spremembe  90

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) relevantne nacionalne ukrepe za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4 in njihovo učinkovitost;

Predlog spremembe  91

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) učinek izvedenih ukrepov na nacionalne gospodarske in socialne razmere;

Predlog spremembe  92

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bb) učinke podnebne politike na ustvarjanje industrijske vrednosti in njen prispevek h konkurenčnejšemu in odpornejšemu gospodarstvu;

Predlog spremembe  93

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bc) ukrepe, ki so jih sprejele posamezne države članice, da bi dosegle cilje iz načrtov za pravičen prehod, tako da noben del družbe in sektor gospodarstva ne bo zapostavljen;

Predlog spremembe  94

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(bd) nacionalne ukrepe za zagotovitev napredka v boju proti energijski revščini;

Predlog spremembe  95

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.	2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ravni uporabe nacionalnih sredstev ter gospodarskih in družbenih razmer ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne zadoščajo za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta napredek in priporočila javno objavi.

Predlog spremembe  96

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);	(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA), skupnega raziskovalnega središča in ustreznih organov Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC);

Predlog spremembe  97

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter	(c) evropski in svetovni statistiki in podatkih, vključno s podatki o zabeleženi in predvideni uspešnosti največjih onesnaževalcev ter izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter

Predlog spremembe  98

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) zadnjem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma;

Predlog spremembe  99

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter	(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES); ter

Predlog spremembe  100

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo primerov dobre prakse in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično, podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi organi, poslovnimi deležniki, akademskimi krogi, državljani in civilno družbo, za izmenjavo primerov dobre prakse in opredelitev potreb in ukrepov, ki bi prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Komisija in države članice spodbujajo vse dele družbe, da si zastavijo cilje za zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  101

 

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	črtano
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe  102

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 2 – odstavek 11

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(2a) v členu 2 se točka 11 nadomesti z naslednjim:
(11) „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, zavezujoči cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030, krovni cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32,5-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti v letu 2030 in cilj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030 ali katere koli nadaljnje cilje v tem smislu, o katerih se za leto 2030 dogovori Evropski svet ali Evropski parlament in Svet;	(11) „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoč cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu na ravni celotne Unije, ki ga je treba doseči do leta 2030 v skladu s členom 2(3) Uredbe …/… [podnebna pravila], zavezujoč cilj na ravni Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030 v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2018/2001, krovni cilj na ravni Unije za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2030 v skladu s členom 1(1) Direktive 2012/27/EU in 15-odstotni cilj elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030;

Predlog spremembe  103

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 3 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;	(f) ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov, tudi na gospodarsko konkurenčnost v svetovnem merilu ter na proizvodnjo in družbo, zlasti v okviru boja proti energijski revščini, da se zagotovi doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;

Predlog spremembe  104

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 5

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru takšnega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.“;	Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo lahko državljani, lokalni organi, akademski krogi, organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, sindikati, poslovna skupnost, zlasti predstavniki malih in srednjih podjetij, in drugi ustrezni deležniki ter širša javnost dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru tega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter strategijah za pravičen prehod in sektorskih strategijah.

Predlog spremembe  105

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 15 – odstavek 1

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(5a) člen 15(1) se nadomesti z naslednjim:
Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo za vsaj naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi posodobijo vsakih pet let.	Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo do leta 2050 in za naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi posodobijo vsakih pet let.

Predlog spremembe  106

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 6

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 15 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];	(c) doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki so po mnenju Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) potrebna, na stroškovno učinkovit način zmanjšale emisije toplogrednih plinov Unije in povečalo odvzemanje po ponorih v skladu s cilji glede temperature iz Pariškega sporazuma, da bi čim prej ter najpozneje do leta 2050 dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami po virih in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov v Uniji in, če je ustrezno, nato dosegli negativne emisije;

Predlog spremembe  107

 

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 29 – odstavek 1 – točka a

Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(6b) v členu 29(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a) napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z namenom preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost;	(a) napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev za doseganje podnebne nevtralnosti iz uredbe .../... [podnebna pravila], krivulje Unije iz člena 3 uredbe .../... [podnebna pravila] ter ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z namenom preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost;

 

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in sprememba Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.3.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 11.3.2020
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	27.5.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Zdzisław Krasnodębski 24.4.2020
Obravnava v odboru	28.5.2020
Datum sprejetja	7.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 31 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Martin Buschmann, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Ciarán Cuffe, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Manuela Ripa, Jérôme Rivière, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Beata Szydło, Riho Terras, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mohammed Chahim, Cornelia Ernst, Fredrick Federley, Martin Hojsík, Elżbieta Kruk, Jacek Saryusz-Wolski, Edina Tóth

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

42	+
EPP	Edina Toth, András Gyürk, Pernille Weiss
S&D	Carlo Calenda, Mohammed Chahim, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho
RENEW	Nicola Beer, Nicola Danti, Fredrick Federley, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Martin Hojsík, Mauri Pekkarinen, Morten Petersen
GREENS	François Alfonsi, Michael Bloss, Ciarán Cuffe, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Mikuláš Peksa, Manuela Ripa, Marie Toussaint
GUE	Marc Botenga, Cornelia Ernst, Marisa Matias
NI	Martin Buschmann, Ignazio Corrao, Clara Ponsatí Obiols

 

31	-
EPP	François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Christian Ehler, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Riho Terras
RENEW	Martina Dlabajová
ID	Paolo Borchia, Markus Buchheit, Andrea Caroppo, Thierry Mariani, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière, Isabella Tovaglieri
ECR	Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Jacek Saryusz Wolski, Elzbieta Kruk, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen Tošenovský

 

5	0
EPP	Maria Da Graça Carvalho, Seán Kelly, Henna Virkkunen
S&D	Ivo Hristov
GUE	Manuel Bompard

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (15.7.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

(COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))

Pripravljavka mnenja: Tilly Metz

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je skupaj z več državami, lokalnimi oblastmi in znanstveniki izjavil, da se naš planet spopada z izrednimi podnebnimi in okoljskimi razmerami. Da bi se izognili vse hitrejšim in nepovratnim podnebnim spremembam ter velikemu zmanjšanju biotske raznovrstnosti, je treba hitro zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. V odgovor na ta izziv je Evropska komisija predstavila zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, pri razvoju gospodarstva upoštevala naravne omejitve našega planeta, hkrati pa zagotovila pravičen prehod, pri katerem noben človek in noben kraj ne bo zapostavljen. Temelj zelenega dogovora je zakon o podnebju, ki uzakonja načelo omrežne nevtralnosti in je osnova za vse podnebne ukrepe Unije v prihodnjih desetletjih.

 

Zakon o podnebju določa splošno usmeritev za zmanjšanje emisij Unije, vendar podnebni cilji, kot jih predlaga Komisija, niso v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi. Po poročilo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) o emisijski vrzeli 2019[5] je treba emisije od leta 2020 naprej vsako leto zmanjšati za 7,6 %, da bi dosegli cilje iz Pariškega sporazuma glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Zato bi morala EU najpozneje do leta 2040 doseči podnebno nevtralnost, svoj cilj za leto 2030 pa povečati na vsaj 65 % v primerjavi z letom 1990.

 

Da bi dosegli podnebno nevtralnost, bo potrebna korenita preobrazba družbe in vseh gospodarskih sektorjev, zlasti prometnega sektorja. Ta je največji onesnaževalec v Evropski uniji, saj ustvari 27 odstotkov vseh njenih emisij toplogrednih plinov. Je tudi edini sektor, v katerem so se emisije od leta 1990 povečale, saj so bile leta 2017 za 28 % višje kot leta 1990. Izzivi za preoblikovanje tega sektorja niso omejeni le na cestni ali železniški promet, ampak vključujejo tudi promet po celinskih plovnih poteh, pomorski in letalski promet.

 

Letalski in pomorski sektor sta velika onesnaževalca in sta leta 2017 prispevala največje povečanje emisij toplogrednih plinov v odstotkih. Analiza kaže, da s sedanjimi globalnimi cilji in ukrepi, ki sta jih določili Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), ne bomo dosegli potrebnih zmanjšanj emisij, in da so potrebni znatni nadaljnji ukrepi, da bi dosegli neto ničelno stopnjo emisij. Zato pripravljavka mnenja predlaga, naj Komisija predstavi celovit sklop zakonodaje, s katerim bo zagotovila, da bosta letalski in pomorski sektor usklajena s cilji zakona o podnebju. Za letalstvo je splošni podnebni učinek bistveno večji od emisij toplogrednih plinov. Pripravljavka mnenja zato meni, da je treba te učinke letalstva, ki niso povezani s CO2, vključiti v področje uporabe uredbe.

 

Predlog pripravljavke mnenja vključuje tudi ustanovitev Evropskega foruma za podnebne spremembe (EPCC) kot neodvisnega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe. Vloga EPCC je spremljati emisije toplogrednih plinov in druga zmanjšanja podnebnih učinkov v Uniji in državah članicah ter po potrebi oblikovati priporočila v skladu s ciljem zakona o podnebju. Panel tudi najpozneje šest mesecev po vsakem pregledu globalnega stanja iz Pariškega sporazuma objavi poročilo o tem, ali so podnebni cilji Unije iz člena 2 skladni s ciljem, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

 

Da bi zagotovili skladnost celotne zakonodaje Evropske unije s ciljem podnebne nevtralnosti, Komisija pred sprejetjem oceni vse osnutke ukrepov, vključno z zakonodajnimi in proračunskimi predlogi. Pripravljavka mnenja tudi predlaga, da Komisija oceni vso ustrezno obstoječo zakonodajo in proračune EU ter po potrebi predlaga spremembe. Poleg tega predlaga, da Komisija predloži celovito analizo vseh neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva v vseh državah članicah.

 

Z vsakim letom neukrepanja se bodo povečali zahtevnost in stroški zmanjšanja emisij. Trenutno smo tik pred tem, da trajno presežemo cilj 1,5 °C, kar bi prineslo ogromne socialne, gospodarske in okoljske posledice. Potrebujemo ambiciozen podnebni zakon, ki mu bodo sledili konkretni ukrepi, če želimo resnično doseči svoje podnebne cilje, rešiti in obnoviti naše ekosisteme, prihodnjim generacijam pa omogočiti, da bodo imeli planet, na katerem bodo lahko živeli.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.	(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer ne sme biti zapostavljen nihče, vključevati pa bi moral tudi izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile.
__________________	__________________
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.	19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019)0640 z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).	(3) Dogovorjen in predvidljiv dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter za pravično ter stroškovno učinkovito doseganje cilja glede omejitve globalnega segrevanja občutno pod 2°C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev dviga na 1,5°C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.	(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo, zaposlenost in družbeni napredek v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.	(6) K doseganju podnebne nevtralnosti morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, ki jih je treba, vključno s prometnim sektorjem, temeljito preobraziti, pri tem pa med drugim uporabiti načelo odgovornosti povzročitelja, preobrazbo pa bi prilagoditi posebnostim in značilnostim posameznega sektorja. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so nepogrešljivi dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.

Predlog spremembe  5

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.	(10) Podnebne spremembe so svetovni izziv, ki zahteva mednarodno sodelovanje. Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo, in na podlagi mednarodne solidarnosti in odgovornosti.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Cilj podnebne nevtralnosti bi bilo treba doseči na evropski ravni, pri tem pa zagotoviti enake pogoje za vse in konkurenčnost, vključno z razvojem mehanizma za ogljično prilagoditev, ki bo združljiv s pravili STO, in ponovnimi pogajanji o Pogodbi o energetski listini, da bi spodbudili naložbe v trajnostno energijo.

 

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.	(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo, ki bi ga opravili čimprej, najpozneje pa do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
__________________	__________________
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).	33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).	34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.	35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.	(12) Unija bi si morala prizadevati, da z naravnimi in tehnološkimi rešitvami čim prej, najkasneje pa do leta 2050 doseže ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji ter na ravni posameznih držav članic. Vse države članice bi si morale skupaj in posamično prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije in na nacionalni ravni bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja. Po letu 2050 bi morale Unija in vse države članice še naprej zmanjševati emisije, da bi zagotovile odvzem presežnih emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Unija bi si morala še naprej prizadevati za spodbujanje krožnega gospodarstva in podpirati obnovljive rešitve, s katerimi bo mogoče nadomestiti proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.	(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite in ambiciozne nacionalne strategije in načrte za prilagajanje, pri tem pa upoštevati regionalne in lokalne posebnosti ter uporabljati načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.	(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe ter konkurenčnost in dolgoročno vzdržnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; posebnih razmer, podnebne uspešnosti in lastnosti različnih obravnavanih gospodarskih sektorjev, vključno s prometom in mobilnostjo; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe, da se upošteva potencialni družbeni učinek prihodnjih ukrepov, da bi bil prehod pravičen in socialno pravičen ter ne bi nikogar zapostavljal; potrebe po dostopnih, zanesljivih in točnih informacijah o okoljski uspešnosti, da se bodo lahko državljani odločali za trajnostne in podnebju prijazne izbire; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in načela tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji. Za prometni sektor so značilne dolgoročne naložbe. Za trajnostne naložbe in zanesljivost za vlagatelje je potreben trden, predvidljiv in skladen finančni okvir, zlasti za preprečitev pojava nasedlih naložb, posebej za naložbe v infrastrukture z močnim učinkom vezave.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.	(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli navedeno raven zmanjšanja emisij. Do 30. septembra 2025 bi morala na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov in celovite ocene učinka raziskati možnosti za določitev ambicioznega cilja Unije za leto 2040 glede zmanjšanja emisij v primerjavi z letom 1990.
__________________	__________________
36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).	36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Komisija bi morala preučiti zaposlitvene potrebe, vključno z zahtevami glede izobraževanja in usposabljanja, razvojem gospodarstva ter zagotovitvijo poštenega in pravičnega prehoda.

 

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.	(18) Da bi Unija in vse države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni in posamični napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in obnove ekosistemov ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in obnove ekosistemov ter zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb. Če katera od držav članic vztrajno ne izpolnjuje priporočil Komisije, bi morala ta sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama.

 

Predlog spremembe  15

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.	(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki jih predložijo in sporočijo države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe in najnovejšim pregledom stanja v skladu s členom 14 Pariškega sporazuma. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.

 

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.	(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, vključno z državljani, ekonomskimi in socialnimi partnerji, civilno družbo, znanstveno skupnostjo ter lokalnimi in regionalnimi organi, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.

Predlog spremembe  17

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje37 Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(21) Za stroškovno učinkovito izpolnitev ciljev te uredbe, so za vse udeležene gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, bistvenega pomena predvidljivost, stabilnost in zaupanje.
__________________	__________________
37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.	37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

 

Predlog spremembe  18

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a) Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru1a izpostavlja potrebo po pospešitvi prehoda na trajnostno in pametno mobilnost kot prednostnega političnega področja v smeri podnebne nevtralnosti. Da bi zagotovila prehod na trajnostno in pametno mobilnost, je navedla, da bo leta 2020 sprejela celovito strategijo za trajnostno in pametno mobilnost z ambicioznimi ukrepi, s katerimi bi bistveno zmanjšali CO2 in emisije onesnaževal pri vseh načinih prevoza, tudi s spodbujanjem uporabe čistih vozil in nadomestnih možnosti za goriva v cestnem, pomorskem in letalskem prometu ter povečanjem deleža trajnostnejših načinov prevoza, kot sta železnica in notranje plovne poti, ter izboljšanjem učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu, spodbujanjem trajnostnejših potrošniških izbir in prakse nižjih emisij ter naložbami v rešitve z nizkimi ali ničelnimi emisijami, tudi v infrastrukturi.
	__________________
	19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019)0640

Predlog spremembe  19

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23b) Kakovosten in učinkovit prometni sistem je bistvenega pomena za pravilno delovanje notranjega trga in kakovost življenja državljanov, ki lahko svobodno potujejo. Omogoča gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Zaradi novih izzivov, s katerimi se bo treba soočiti, pa mora biti trajnosten. Promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji. Čeprav je bil dosežen pomemben napredek pri zmanjševanju ogljičnega odtisa v prometnem sektorju, tudi s izboljševanjem učinkovitosti porabe goriva, povečevanjem uporabe trajnostnih pogonskih goriv, zmanjševanjem prometnih zastojev, prehajanjem prometa na načine prevoza, ki manj onesnažujejo, ali izpolnjevanjem strožjih standardov glede emisij, se emisije v tem sektorju niso toliko zmanjšale kot v drugih sektorjih. V skladu s ciljem doseganja podnebno nevtralnega gospodarstva, ki zahteva 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050, bodo morali vsi načini prevoza prispevati k razogljičenju prometnega sektorja. Za tako ambiciozno zmanjšanje emisij je potreben celovit prehod celotnega prometnega sektorja na trajnostno mobilnost brez emisij. Pri tem prehodu imata letalski in pomorski sektor posebno vlogo, saj se bodo njihove emisije do leta 2050 predvidoma močno povečale, hkrati pa imata zelo mednaroden značaj. Komisija bi morala najpozneje do leta 2021 predstaviti strategijo s celovitim sklopom ukrepov, s katero bo poskrbela, da bodo vsi načini prevoza, zlasti mednarodni pomorski, letalski in cestni promet prispevali svoj delež k cilju o podnebni nevtralnosti.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23c) Prometna infrastruktura bi lahko imela ključno vlogo pri pospeševanju preobrazbe v trajnostno in pametno mobilnost, tako da bi se pripravila na modalni prehod na bolj trajnostne načine prevoza, zlasti za tovorni promet. Hkrati lahko pojavi podnebnih sprememb, kot je naraščanje gladine voda, skrajne vremenske razmere, suša in naraščanje temperatur, poškodujejo infrastrukturo, motijo delovanje, pritiskajo na zmogljivost in učinkovitost preskrbovalne verige ter negativno vplivajo na evropsko mobilnost. Zato je dokončanje osrednjega dela vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030 in dokončanja dopolnilnega omrežja TEN-T do leta 2040 izjemno pomembno, pri tem pa je treba upoštevati obveznosti iz zakonodaje Unije glede obravnave emisij toplogrednih plinov iz projektov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Komisija bi morala tudi razmisliti o predlogu zakonodajnega okvira, s katerim bi izboljšali obvladovanje tveganj, odpornost in prilagajanje prometne infrastrukture na podnebne spremembe.

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23d) V osrčju zakonodajnega ukrepanja Unije bi morala biti povezljivost evropskega železniškega omrežja, predvsem mednarodna, da bi bil potniški železniški promet privlačnejši za potovanja na srednjih in večjih razdaljah, ter izboljšava zmogljivosti železnic in celinskih vodnih poti za tovor.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23e) Pomembno je zagotoviti zadostne naložbe v razvoj ustrezne infrastrukture za mobilnost brez emisij, vključno z intermodalnimi platformami, in okrepiti vlogo Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) pri podpori prehodu na pametno, trajnostno in varno mobilnost v Uniji.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23f) V skladu s prizadevanji Unije za prehod s cestnega na železniški promet, da bi med pripravami na evropsko leto železnice 2021 dali prednost najučinkovitejšemu načinu prevoza z vidika CO2, bi morali dati poseben zakonodajni poudarek oblikovanju enotnega evropskega železniškega prostora z odstranitvijo vseh upravnih bremen in protekcionistične nacionalne zakonodaje do leta 2024.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23g) Da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru, bi morala Komisija okrepiti tudi posebno zakonodajo o standardih emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile, kombinirana vozila in tovornjake, pripraviti posebne ukrepe za začetek elektrifikacije cestnega prometa in pripraviti pobude za okrepitev proizvodnje in uporabe trajnostnih alternativnih goriv.

 

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23h) Evropski parlament je ugotovil, da z aktualnimi globalnimi cilji in ukrepi, ki sta jih določili Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO), ne bi dosegli potrebnega zmanjšanja emisij, tudi če bi bili izvedeni v celoti, in da so na evropski in svetovni ravni potrebni obsežni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu1a.
	__________________
	1a Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25) (2019/2712(RSP)).

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23i) Vse ustrezne agencije Unije na področju prometa bi morale prispevati k prehodu prometnega sektorja na podnebno nevtralnost. Zato mora Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu v skladu s členom 87 Uredbe 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta1a objaviti okoljsko poročilo o evropskem letalstvu o stanju okoljske zaščite na področju civilnega letalstva v Uniji, ki bo vsebovalo priporočila za odpravo vrzeli med okoljsko uspešnostjo evropskega letalskega sektorja in cilji o podnebni nevtralnosti. Poleg tega je Unija vzpostavila pilotni projekt za razvoj programa okoljskega označevanja, ki potnikom, splošni javnosti in drugim akterjem, tudi zasebnim in javnim vlagateljem, zagotavlja enostavno dostopne, zanesljive in neodvisne informacije o podnebni uspešnosti letalstva. V skladu s členom 30(4) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b je bila Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) pooblaščena za izvedbo študije o najnovejših znanstvenih dognanjih v zvezi z emisijami iz letalstva, ki niso emisije CO2 in imajo podnebne učinke na višini, ki bi vključevala tudi vprašanja nastajanja kondenzacijskih sledi, njihove spremembo v cirusne oblake ter neposrednih učinkov žveplovih aerosolov in saje. Študijo bi bilo treba nemudoma objaviti in poslati Evropskemu parlamentu in Svetu, pri tem pa izpostaviti tehnične in operativne ukrepe za reševanje teh vprašanj.
	__________________
	1a Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
	1b Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

 

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23j) Pandemija covida-19 ima posledice brez primere za družbo in gospodarstvo. Učinek, ki ga ima stanje po pandemiji na določene sektorje, bi bilo treba ustrezno upoštevati. Po drugi strani pa je gospodarsko okrevanje edinstvena priložnost za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost, tako da se daje prednost naložbam v razogljičenje in trajnostnim tehnologijam.

 

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.	Ta uredba določa, da je treba zavezujoči cilj podnebne nevtralnosti v Uniji in posameznih državah članicah doseči čim prej, najpozneje pa do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnimi cilji glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.

 

 

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.	1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo čim prej in najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo. Vsaka država članica najpozneje do leta 2050 na svojem ozemlju doseže neto ničelne emisije.

 

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Od dneva, ko bo Unija dosegla ničelne neto emisije, kot je določeno v odstavku 1, Unija in države članice zagotovijo, da odvzemi toplogrednih plinov presegajo emisije v Uniji in na ozemlju posamezne države članice.

 

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.	2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno in posamično doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja in uveljavljanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih.

 

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.	3. Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in na podlagi celovite ocene učinka ter v skladu s ciljem o podnebni nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.	4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama. Oceni predvsem možnosti za uskladitev emisij iz vseh načinov prevoza s ciljem za leto 2030, da bi najpozneje do leta 2050 neto emisije v teh dveh sektorjih zmanjšali na nič, in po potrebi pripravi ustrezne zakonodajne predloge. Komisija brez poseganja v odstavek 1 zagotovi, da se ohranijo naložbe, ki so bile predvidene v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih že pred ... [začetek veljavnosti te uredbe], vsaj do takrat, ko bo ponudba ustrezala povpraševanju, in najkasneje do leta 2050.

Predlog spremembe  34

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija do 30. septembra 2025 v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) in najnovejšimi znanstvenimi spoznanji ter na podlagi podrobne ocene učinka preuči možnosti za določitev ambicioznega podnebnega cilja Unije za leto 2040 za zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990 ter po potrebi oblikuje predloge za Evropski parlament in Svet.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija najpozneje 18 mesecev po sprejetju podnebnega cilja za leto 2040 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije, ki je povezana z doseganjem tega cilja, in sprejme v skladu s Pogodbama potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov.

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.	1. Komisija po potrebi do 30. septembra 2025 na podlagi meril iz odstavka 3 sprejme zakonodajni predlog, s katerim določi krivuljo na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo in po potrebi ter na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj pripravi nov zakonodajni predlog za njeno spremembo.

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Krivulja izhaja iz cilja Unije na področju podnebja za leto 2030 iz člena 2(3).	2. Krivulja iz odstavka 1 izhaja iz cilja Unije na področju podnebja za leto 2030 iz člena 2(3).

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:	3. Pri predstavitvi zakonodajnega predloga za določitev krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost;	(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost, vključno s stroški prilagoditev ter neukrepanja in zapoznelih podnebnih ukrepov;

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;	(b) konkurenčnost in dolgoročno vzdržnost gospodarstva Unije, vključno z morebitnim uhajanjem ogljika in naložb zaradi preselitev in oddajanjem v zunanje izvajanje;

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo;	(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo v smislu analize življenjskega cikla, vključno z uveljavljanjem na trgu ter morebitnim nadaljnjim razvojem in uporabo;

Predlog spremembe  42

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;	(d) energijsko učinkovitost ter dostopnost energije in surovin in zanesljivo oskrbo z energijo;

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;	(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti, ambicij in postopnega napredka;

Predlog spremembe  44

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) naložbene potrebe in priložnosti;	(g) naložbene potrebe in priložnosti v različnih gospodarskih sektorjih v medsektorskem pristopu, pri čemer se upoštevajo tveganja, povezana z nasedlimi naložbami, hkrati pa zagotovi predvidljivost za naložbe v zadevnih sektorjih;

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) posebne razmere, podnebno uspešnost in lastnosti različnih obravnavanih gospodarskih sektorjev;

Predlog spremembe  46

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;	(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda na vseh ozemljih Unije, tako da se zagotovi preprost in cenovno sprejemljiv dostop do osnovnih storitev, vključno z mobilnostjo;

Predlog spremembe  47

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;	(i) mednarodni razvoj in globalna prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ob upoštevanju mednarodne vloge in odgovornosti Unije;

Predlog spremembe  48

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.	1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma in na podlagi posodobljene strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam1a.
	__________________
	1a COM(2013)0216 final.

Predlog spremembe  49

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.	2. Države članice v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter na podlagi ocen napredka in ob upoštevanju gospodarske in socialne razsežnosti oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija preuči, ali bo predlagala zakonodajni okvir, s katerim bi povečali obvladovanje tveganj, odpornost in podnebno prilagajanje prometne infrastrukture.

Predlog spremembe  51

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skupni in posamični napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je opredeljen v krivulji iz člena 3(1);

Predlog spremembe  52

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.	(b) skupni in posamični napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.

Predlog spremembe  53

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija objavi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  54

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.	4. Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa, financiranje ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija vloži predloge za postopno odpravo posredne in neposredne podpore Unije in nacionalne podpore za fosilna goriva.

Predlog spremembe  56

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov in ustrezno nacionalno zmogljivost za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.

Predlog spremembe  57

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija objavi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  58

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.	2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega in posamičnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici po potrebi izda ustrezno utemeljena priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;	(a) zadevna država članica sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje priporočila v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;

Predlog spremembe  60

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;	(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je sprejela ukrepe za izvajanje priporočila. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to z ustrezno utemeljitvijo obrazloži Komisiji;

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Če država članica vztrajno krši obveznosti iz odstavka 3, Komisija ustrezno ukrepa.

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;	(a) informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in ukrepi za podnebje, vključno z vmesnimi nacionalnimi poročili za izvajanje integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz te uredbe;

Predlog spremembe  63

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);	(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA) in drugih ustreznih agencij Unije, tudi tistimi na področju prometa;

Predlog spremembe  64

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter	(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, ocenami stroškov neukrepanja ali zapoznelih podnebnih ukrepov in družbenoekonomskih podatkov, če so na voljo;

Predlog spremembe  65

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter	(d) najboljših razpoložljivih in najnovejših znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), tudi v zvezi z drugimi podnebnimi učinki, kot so tisti, ki so jih povzročile spremembe cirusne oblačnosti;

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) mednarodnem razvoju in prizadevanjih na globalni ravni za uresničitev dolgoročnih ciljev glede temperature iz Pariškega sporazuma, vključno z zadnjim pregledom stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma;

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) ravni doseganja ciljev gospodarskega in socialnega razvoja, vključno z vplivom izvedenih ukrepov na nacionalne ekonomske in socialne razmere;

Predlog spremembe  68

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) tehnoloških inovacijah in najboljši razpoložljivi tehnologiji v zadevnih sektorjih;

Predlog spremembe  69

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dd) potrebi po doslednosti in stabilnosti predpisov, da se ohrani ugodno naložbeno okolje; ter

Predlog spremembe  70

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter z ekonomskimi in socialnimi partnerji iz vseh ustreznih sektorjev, deležniki iz industrije, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  71

 

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	črtano
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 10 –odstavek 1 – točka 5

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Podnebni in energetski dialog na več ravneh	Dialog na več ravneh in medsektorski dialog o podnebnih spremembah

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 10 –odstavek 1 – točka 5

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru takšnega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.;	Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi dialog na več ravneh in medsektorski dialog o podnebnih spremembah, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in drugi deležniki ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru tega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih načrtih in strategijah, med drugim za energetiko, podnebje, stanovanja, kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in mobilnost.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in sprememba Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.3.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 16.4.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Tilly Metz 6.5.2020
Obravnava v odboru	23.6.2020
Datum sprejetja	14.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 12 9
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Leila Chaibi, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Markus Ferber, Carlo Fidanza, Maria Grapini, Roman Haider, Alessandra Moretti

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28	+
GUE/NGL	Leila Chaibi, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura)
NI	Mario Furore
PPE	Magdalena Adamowicz, Benoît Lutgen
Renew	José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet
S&D	Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Bogusław Liberadzki, Alessandra Moretti, Rovana Plumb, István Ujhelyi
Verts/ALE	Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

12	-
ECR	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Carlo Fidanza, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
ID	Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo
NI	Dorien Rookmaker
PPE	Jens Gieseke, Marian-Jean Marinescu,

 

9	0
PPE	Andor Deli, Gheorghe Falcă, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Markus Ferber, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ (10.7.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

(COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))

Pripravljavka mnenja: Caroline Roose

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru določa novo strategijo za rast, katere namen je preoblikovati Unijo, da bo postala pravična in uspešna družba, katere gospodarstvo bo sodobno, konkurenčno in gospodarno z viri in najkasneje do leta 2050 ne bo več ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov, rast pa bo ločena od uporabe virov. Namen evropskega zelenega dogovora je tudi varovati, ohranjati in večati naravni kapital Unije, hkrati pa zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji iz okolja in njihovimi posledicami.

 

Tako je namen predloga o evropskih podnebnih pravilih vzpostaviti okvir, s katerim bi dosegli podnebno nevtralnost EU. Pripravljavka mnenja predlog Komisije pozdravlja in predstavlja vrsto predlogov sprememb, s katerimi bi uredbo o evropskih podnebnih pravilih izboljšali.

 

Bolj konkretno je v osnutku mnenja:

 

– resno upoštevala izredne podnebne in okoljske razmere, zato je predlagala, da bi Unija podnebno nevtralnost dosegla že leta 2040, torej deset let pred ciljnim datumom iz predloga Komisije;

 

– poudarila, da bi morali upoštevati regionalne razlike in neravnovesja, da bi bil prehod pošten, socialno pravičen in vključujoč v teritorialnem smislu. Da bi cilje iz Pariškega sporazuma ter cilje trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora do leta 2040 dosegli na podlagi nove politike trajnostnega razvoja, je treba v prehod vključiti državljane, regije ter mestna in podeželska območja oziroma skupnosti;

 

– poudarila, da bi morala nova podnebna pravila izrecno določati postopno opuščanje fosilnih goriv in odpravo njihovega neposrednega in posrednega subvencioniranja, da bi do leta 2040 v gospodarstvu dosegli podnebno nevtralnost; poudarila, da je treba za omejitev dviga temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, postopno opustiti uporabo vseh fosilnih goriv;

 

– opozorila, da je za uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti pomembno spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki je v skladu s Pogodbama med glavnimi cilji Unije, in za leto 2030 določiti nov cilj 65-odstotnega zmanjšanja emisij v primerjavi z letom 1990, kar je bolj ambiciozno od cilja iz predloga Komisije;

 

– poudarila, da je treba uporabiti celostni pristop na ravni Unije in nacionalni ravni, s katerim bi vse politike EU usmerili k cilju, da EU doseže podnebno nevtralnost do leta 2040;

 

– poudarila, da bi morale države članice določiti konkretne cilje za zmanjšanje emisij, ki vsebujejo izrecno obveznost, da se podpirajo povečanje energijske učinkovitosti, cenovna dostopnost in zanesljivost oskrbe;

 

– poudarila, da bo prilagajanje dolgoročno ključni element v globalnem odzivu na podnebne spremembe, in zato opozorila, da je treba celovite nacionalne strategije za prilagajanje podpreti, sporazume o partnerstvu v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov pa uskladiti s splošnim ciljem, da EU do leta 2040 doseže podnebno nevtralnost;

 

– poudarila, da je treba spodbujati sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter različnimi programi Unije, kot je Obzorje Evropa, da bi podprli nove tehnologije in inovativne rešitve, s katerimi bo nadomeščena uporaba fosilnih goriv;

 

– se zavzela za trajnostne naložbe ter zahtevo, da se sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov namenijo za trajnostno mobilnost, ekološko podjetništvo in zeleno infrastrukturo;

 

– opozorila, da je pri preobrazbi na centralni, pa tudi na regionalni in lokalni ravni pomembno upoštevati načelo partnerstva ter da morajo imeti pri tem vodilno vlogo državljani in skupnosti. Komisija bi morala sodelovati z vsemi deli družbe in jim omogočiti, da bi prispevali k podnebno nevtralni družbi, odporni proti podnebnim spremembam.

 

Po vložitvi predlogov sprememb in pogajanjih s poročevalci v senci je pripravljavka mnenja predlagala sveženj kompromisnih predlogov sprememb, ki jih je podprla večina članov odbora. Kompromisni sveženj, ki ga je sprejel Odbor za regionalni razvoj, vsebuje naslednje dogovore:

 

­ določi se cilj, da se emisije najpozneje do leta 2050 zmanjšajo na ničelno raven na ravni Unije in na nacionalni ravni,

 

­ v vseh politikah je treba upoštevati podnebno odpornost, da se omogoči doseganje cilja podnebne nevtralnosti na individualni in nato na kolektivni ravni,

 

­ določi se cilj, da se emisije do leta 2030 zmanjšajo za 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990,

 

­ Komisija mora do septembra 2020 predložiti socialno-ekonomsko in sektorsko oceno učinka cilja za leto 2030,

 

­ Komisija mora do konca leta 2021 oceniti, kako bi bilo treba za izvajanje cilja Unije za leto 2030 spremeniti zakonodajo Unije, tudi o skladih in instrumentih,

 

­ na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede krivulje prehoda, ki je potrebna za doseganje cilja podnebne nevtralnosti,

 

­ ustvari se skupni informacijski sistem Unije, ki bo omogočal izmenjavo informacij in najboljše prakse,

 

­ poudari se, da je treba spoštovati načelo partnerstva,

 

­ poudari se pomen načela, da plača povzročitelj obremenitve,

 

­ poudari se, da je treba postopoma opustiti fosilna goriva ter njihove neposredne in posredne subvencije,

 

­ med drugim se upoštevajo zaposlitveni in socialni vidiki, demografski izzivi, potreba po uskladitvi partnerskih sporazumov o strukturnih in investicijskih skladih s ciljem podnebne nevtralnosti, gospodarska recesija, ki jo je povzročila pandemija covida–19, ter potreba po odpravi energijske revščine.

 

Končno mnenje je rezultat poglobljenih pogajanj in kompromisov. Čeprav bi bili pripravljavki mnenja ljubši drznejši pristop in ambicioznejši cilji, se zahvaljuje poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin. Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva, naj resno obravnava predloge sprememb Odbora za regionalni razvoj in upošteva močno zavezanost odbora cilju podnebne nevtralnosti.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“1 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.	(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“1 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital in biotsko raznovrstnost Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer ne sme biti zapostavljen nihče, ne državljani ne regije, ne mestna ne podeželska območja ali skupnosti.
__________________	__________________
1 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.	1 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).	(3) Dogovorjen dolgoročni cilj, ki so ga soglasno sprejele države članice, je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in trajnostni rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.	(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma ter ob upoštevanju gospodarske recesije, ki jo je povzročila pandemija covida-19, zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, kmetijske in prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, vzpostaviti ravnovesje med potrebo po razvoju ter trajnostnimi in podnebnimi cilji, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost ozemelj in družbe zaradi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.	(6) Za doseganje podnebne nevtralnosti so potrebni celovit pristop, h kateremu morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, sorazmerna dolgoročna zavezanost v okviru proračuna Unije ter prilagajanje sektorskim in regionalnim posebnostim, da bi bil prehod ekonomsko vzdržen, pošten in socialno pravičen, pri čemer je treba upoštevati zlasti podeželska območja, ki jih je prizadel industrijski prehod, in regije, ki so prizadete zaradi odseljevanja, kot so najsevernejše, otoške, čezmejne in gorske ter najbolj oddaljene regije. Pomemben dejavnik pri tem bi moralo biti načelo, da „plača onesnaževalec“. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen, decentraliziran in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Pri tem bi moral regulativni energetski okvir spodbujati proizvodnjo in uporabo zelene energije v gospodinjstvih in gospodarstvu, upoštevati pa bi bilo treba tudi potrebo po njegovi harmonizaciji. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije, raziskave in razvoj ter postopno opuščanje fosilnih goriv in njihovih neposrednih in posrednih subvencij so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.	(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in mora delovati kot zgled, uporabljati visoke standarde ekološke proizvodnje ter prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s trgovinsko in naložbeno politiko, razvojno politiko ter podnebno diplomacijo, ne da bi s tem ogrozila gospodarski razvoj Unije.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.	(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice in njihove regije bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja, tudi z upoštevanjem podnebne odpornosti v vseh politikah in ob upoštevanju različnih izhodišč posameznih držav članic pri energetskem prehodu. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(13) Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču ter spodbujati programe prilagajanja podnebnim spremembam po vsem svetu, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.	(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija predvsem ob upoštevanju potrebe po uskladitvi partnerskih sporazumov iz strukturnih in investicijskih skladov s ciljem podnebne nevtralnosti izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi, razvojnimi in kohezijskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale ob upoštevanju razmer v posameznih regijah in v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje s posebnim poudarkom na lokalnih programih naložb in izobraževanja za spodbujanje lastne porabe, vključevanje energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost. Regionalne in lokalne strategije prilagajanja bi bilo treba podpreti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter uskladiti z nacionalnimi strategijami.

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.	(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ter regionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; neto bilance zaposlitvenega trga, ki izhaja iz ukrepov, izpopolnjevanja in prekvalifikacije delavcev ter njihovega socialnega vključevanja; potreb po prilagoditvah in priložnosti v različnih gospodarskih panogah; energetske in prehranske varnosti, njihove cenovne dostopnosti in samozadostnosti ter potrebe po odpravi energijske revščine; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti in razvoja infrastrukture, nacionalnih in regionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; demografskih izzivov, povezljivosti in regionalne kohezije; potrebe po poštenem in socialno pravičnem ter teritorialno vključujočem prehodu, kjer bodo pozornosti deležna zlasti podeželska in oddaljena območja, kjer se pojavljajo veliki socialni in ekonomski izzivi; potrebe po naložbah v inovativne načine proizvodnje in izdelave, raziskav in izobraževanja; potrebe po postopnem prehodu z linearnega na krožno gospodarstva; spodbujanja lokalnih gospodarstev; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju, tudi s postopnim opuščanjem neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva, ne da bi izključevali uporabo zelenega vodika kot začasno rešitev; potrebe po ustvarjanju trajnostne naložbene politike za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, zlasti za otoške in obalne regije, ki so občutljive na podnebne spremembe; potrebe po zaustavitvi izgube in degradacije gozdov ter spodbujanju upravljanja gozdov, tako da se upošteva pomembna vloga, ki jo imajo kot stabilizator podnebja; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti ozemelj in družbe; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji; potrebe po tem, da regije z različno hitrostjo dosegajo podnebno nevtralnost, kar je mogoče določiti le na podlagi celovite študije učinka, pri kateri se upošteva vpliv na regionalni razvoj, industrijo in zaposlenost; napredka tehnoloških inovacij in čiste energije in potrebe po postopnem prehodu s paradigme rasti na paradigmi „po rasti“ in trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.	(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebni celovit pristop, spremembe v celotnem spektru politik, obsežno in trajno financiranje ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila. Enako pomembno je spodbujati sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter različnimi programi Unije, kot je Obzorje Evropa, da bi podprli nove tehnologije in inovativne rešitve, s katerimi bi lahko nadomestili uporabo fosilnih goriv.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta1, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.	(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka, s katero bi izmerila učinek za EU, pa tudi za posamezno državo članico, in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta1, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij za 55% v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in predlagati ustrezno financiranje iz proračuna Unije, da bi dosegli možni novi cilj za leto 2030. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 31. decembra 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55% v primerjavi z letom 1990. Upoštevati bi morala tudi potrebo, da se čim prej določi cilj o bistvenem zmanjšanju emisij do leta 2040.
_________________	_________________
1 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).	1 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.	(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno meriti in ocenjevati, vse pomembne podatke objaviti in upoštevati posebnosti posameznih območij. Če skupni napredek držav članic in regij pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne in regionalne ukrepe in izdati priporočila ter nuditi tehnično pomoč, če ugotovi, da so ukrepi Unije povzročili zmanjšanje regionalne konkurenčnosti ali izgubo delovnih mest v gospodarskih sektorjih ali da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.	(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših in najboljših razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe ter celovito oceno socialno-ekonomskih učinkov in učinkov na posamezne sektorje za vsak nov predlagani cilj. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.	(20) Ker imajo državljani, regije in skupnosti ter gospodarski subjekti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, vključno s sindikati, pa tudi udeležbo in dostopnost informacij za vse invalide. Komisija bi zato morala v skladu z načelom o partnerstvu ob spoštovanju načel o enakosti spolov in nediskriminaciji sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta, da bi državljane in deležnike Unije vključili v pripravo podnebnih politik na ravni Unije v okviru postopka posvetovalne demokracije. Podnebni pakt bo tudi zagotovil okvir za izmenjavo dobre prakse, spodbujanje socialnih inovacij in finančno podpiranje lokalnih pobud ali pobud skupnosti.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega, vključujočega, socialno pravičnega in socialno-ekonomski stvarnosti v vseh regijah prilagojenega prehoda na podnebno nevtralnost in zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se predlaga krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do najpozneje leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
_________________	_________________
1 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.	1 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.	(22) V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost in medsebojno dopolnjevanje instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –	(23) Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito podprli in okrepili nacionalne ter regionalne politike. Ker ciljev te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji najkasneje do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja, kot je določen v členu 4 PEU, si Unija in države članice medsebojno pomagajo pri doseganju ciljev iz te uredbe, sprejmejo ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz ciljev in priporočil iz te uredbe, ter ne sprejmejo nikakršnih ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev iz te uredbe.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.	Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji najkasneje do leta 2050, ki so ga soglasno sprejele države članice, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma – tj. da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad to ravnjo, poleg tega pa se finančni tokovi uskladijo z razvojem, odpornim na podnebne spremembe –, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.	1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se v Uniji uravnotežijo čim prej in najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.	2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni in regionalni ravni, vključno s prilagajanjem vseh politik na podnebne spremembe in upoštevanjem različnih izhodiščnih položajev vsake države članice, da se omogoči posamično, na ravni posameznih držav članic, in skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva socialni, gospodarski in teritorialni kontekst ter pomen spodbujanja pravičnosti, solidarnosti in lojalnega sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.	3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) in po opravljeni socialno-ekonomski ter sektorski oceni učinka do septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter določi nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990, in predlaga ustrezno financiranje iz proračuna Unije za dosego morebitnega novega cilja do leta 2030. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.	4. Komisija do 31. decembra 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, pa tudi zakonodajo Unije o skladih in instrumentih, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55% v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:	3. Pri predlaganju krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;	(b) konkurenčnost gospodarstva Unije in socialno blaginjo;

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) sedanje in pričakovane gospodarske recesije, ki ogrožajo zaposlovanje, trajnostno rast in socialno vključenost;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo;	(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo in boljši dostop do nje, pa tudi tehnološki napredek;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;	(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost energije, energijsko revščino in zanesljivo oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva mešanica energetskih virov posamezne države članice;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) potrebo, da se uporaba vseh fosilnih goriv postopno opusti v roku, ki bo skladen s ciljem omejitve dviga temperature na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) učinke na biotsko raznovrstnost in ekosisteme;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) prehransko varnost, cenovno dostopnost hrane in zanesljivo preskrbo s hrano;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;	(e) pravičnost, solidarnost ter lojalno sodelovanje med državami članicami in regijami ob popolnem upoštevanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije Unije;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) naložbene potrebe in priložnosti;	(g) potrebe po javnih in zasebnih naložbah in priložnosti, vključno s potrebami po razvoju infrastrukture;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;	(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda ter odpravi regionalnih neravnovesij;

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene in statistične dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme o biološki (IPBES) ter celovito socialno-ekonomsko in sektorsko oceno učinka.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) zavezanost svetovnemu vodilnemu položaju na področju podnebne nevtralnosti;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) oceno ogljičnega odtisa in vodnega odtisa v trgovinskih odnosih s tretjimi državami.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.	1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, zagotavljanju prenosa strokovnega znanja, kadar je to potrebno, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.	2. Države članice v sodelovanju z regijami in občinami na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter na podlagi ocen napredka in učinka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo konkretne cilje zmanjšanja in celovit okvir za obvladovanje tveganja, pri čemer upoštevajo posebnosti posameznih regij.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skupni in posamezni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.	(b) skupni in posamezni napredek držav članic pri prilagajanju iz člena 4.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999. Komisija v svoji oceni navede napredek, ki so ga dosegle regije in metropolitanske regije pri prilagajanju iz člena 4, ter se sklicuje na sektorske časovne načrte, da bi spodbudila pregleden in socialno pravičen prehod na podnebno nevtralnost.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ustreznost ukrepov Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) ustreznost ukrepov in financiranja Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Ocena iz odstavka 1 in pregled iz odstavka 2 se opravita na podlagi skupnega informacijskega sistema EU, ki je dostopen javnosti in vključuje informacije, ki jih predložijo različni akterji, vključeni v doseganje cilja podnebne nevtralnosti ter spodbujanje prilagajanja. Da bi zagotovili standardizacijo in homogenost informacij, mora skupni informacijski sistem EU vključevati podatke, ki jih je mogoče enostavno najti, so dostopni in interoperabilni ter jih je mogoče večkrat uporabiti. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 9, da bi dopolnila to uredbo z vzpostavitvijo skupnega informacijskega sistema EU in določitvijo zahtev po informacijah in podatkih, ki jih je treba vključiti v ta sistem. V sistemu bodo izkoriščene priložnosti, ki jih omogočajo digitalizacija in nove tehnologije.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).	3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 1 in ocene iz odstavka 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4 ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten ali da so ukrepi Unije povzročili zmanjšanje konkurenčnosti in izgubo delovnih mest v nekaterih regijah, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.	(b) ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4 in dejavnikov, ki niso odvisni od držav članic in vplivajo na napredek, vključno z višjo silo.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999. Komisija v svoji oceni navede ukrepe, ki so jih sprejele pristojne regionalne uprave in metropolitanske regije v zvezi s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ter v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam iz člena 4, da bi spodbudila pregleden in socialno pravičen prehod na podnebno nevtralnost.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.	2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice ali njenih regij niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4 ali da so ukrepi Unije povzročili zmanjšanje konkurenčnosti ali izgubo delovnih mest v nekaterih regijah, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Skupni informacijski sistem Unije iz člena 5(2) vključuje razdelek s strategijami, ukrepi in primeri dobre prakse, da bi ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, uskladili s priporočili Komisije.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;	(a) zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti in lojalnega sodelovanja med državami članicami in Unijo, med državami članicami ter med zadevno državo članico in njenimi regijami, razen če slednje upravičeno nasprotujejo osnutku priporočila;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter	(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) regionalni statistiki in podatkih, vključno s podatki metropolitanskih regij; ter

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter	(d) najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter celovito socialno-ekonomsko in sektorsko oceno učinka; ter

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.	(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija v skladu z načelom partnerstva sodeluje z vsemi deli družbe, da bi okrepila izmenjavo informacij in ozveščanje, namenjeno doseganju podnebno nevtralne družbe, odporne na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč, interaktiven in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami, državljani in civilno družbo, ki zagotavlja široko udeležbo in večjo dostopnost informacij za vse invalide, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka 5

Uredba (EU) 2018/1999

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 11	Člen 11
Podnebni in energetski dialog na več ravneh	Podnebni in energetski dialog na več ravneh
Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru takšnega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.;	Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili vzpostavi podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem bodo regionalni in lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji, sindikati in druge zadevne zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] ter različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek, razen če že ima strukturo, ki služi istemu namenu. V okviru takšnega dialoga se lahko razpravlja o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.;

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in sprememba Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.3.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	REGI 11.3.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Caroline Roose 1.4.2020
Datum sprejetja	6.7.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 6 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	François Alfonsi, Mathilde Androuët, Pascal Arimont, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Benjumea Benjumea, Tom Berendsen, Erik Bergkvist, Stéphane Bijoux, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Christian Doleschal, Francesca Donato, Raffaele Fitto, Chiara Gemma, Cristian Ghinea, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Ondřej Knotek, Constanze Krehl, Elżbieta Kruk, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Martina Michels, Niklas Nienaß, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Alessandro Panza, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Caroline Roose, André Rougé, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret, Monika Vana
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Vlad-Marius Botoş, Izabela-Helena Kloc, Stefania Zambelli

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
GUE/NGL	Martina Michels, Younous Omarjee
NI	Rosa D'Amato, Chiara Gemma
PPE	Pascal Arimont, Tom Berendsen, Franc Bogovič, Christian Doleschal, Mircea-Gheorghe Hava, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Andrej Novakov (Andrey Novakov)
RENEW	Stéphane Bijoux, Vlad-Marius Botoş, Cristian Ghinea, Susana Solís Pérez, Irène Tolleret
S&D	Adrian-Dragoş Benea, Erik Bergkvist, Andrea Cozzolino, Corina Crețu, Constanze Krehl, Cristina Maestre Martín De Almagro, Pedro Marques, Nora Mebarek, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova)
VERTS/ALE	François Alfonsi, Niklas Nienaß, Caroline Roose, Monika Vana

 

6	-
ECR	Raffaele Fitto, Izabela-Helena Kloc, Elżbieta Kruk
ID	Francesca Donato, Alessandro Panza, Stefania Zambelli

 

5	0
ID	Mathilde Androuët, André Rougé
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Tamás Deutsch
RENEW	Ondrej Knotek

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA (8.9.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

(COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))

Pripravljavec mnenja: Asger Christensen

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropska podnebna pravila so osrednji zakonodajni akt evropskega zelenega dogovora, in poleg uresničevanja cilja podnebne nevtralnosti bi morala pomagati tudi spodbujati rast in zaposlovanje v vsej EU. Obenem mora biti prehod na podnebno nevtralnost potekati pravično in vključujoče.

Za prehransko varnost v EU in na svetu je strateško pomembno kmetijstvo, a ta sektor je tudi najbolj izpostavljen posledicam podnebnih sprememb. Zato bi morali s podnebnimi pravili EU oblikovati okvir za ustrezne institucije EU in države članice, s katerim bi olajšali prilagajanje, odpornost in takšen razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, da ne bo ogrožena pridelava hrane, kar je skladno s členom 2.1.b Pariškega sporazuma. V tem členu je poudarjeno, da nam je potreben celostni pristop k podnebnemu ukrepanju in pridelavi hrane, pri čemer bo zajeto prilagajanje, odpornost in blažitev.

Kmetijstvo in gozdarstvo sta tako edini panogi, ki sta hkrati proizvajalca emisij kot tudi ponor ogljika, zato ju moramo obravnavati kot pomemben dejavnik. V obeh sektorjih so potrebne obsežne raziskave in razvoj, da bomo dodobra izkoristili potencial tehnoloških inovacij. Veliko raziskav in razvoja je potrebno tako v poljedelstvu kot živinoreji, na primer žlahtnjenje rastlin za nove in odpornejše kulture, trave, ki bodo vezale več ogljika, ter vrednotenje bioplina in biomase. Izboljšati je treba postopke za merjenje emisij toplogrednih plinov.

Izredno pomembne bodo negativne emisije oziroma odvzemi. Na trgih ogljika se odvzemi in zmanjšanja zaenkrat obravnavajo enako, vendar bi morali za tono ogljika, odvzetega iz ozračja, postaviti drugačno ceno kot za tono ogljika, ki se v ozračje sploh ne bi sprostil. Da bi spodbudili razvoj odvzemov, bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da bi na evropskem in svetovnih trgih ogljika ločeno trgovali z odvzemi ali negativnimi emisijami. Trgovanje z negativnimi emisijami bi lahko pomagalo ustvariti precejšnja podnebna finančna sredstva.

Prav tako je treba v EU spodbujati in krepiti podnebno učinkovito proizvodnjo, tudi v kmetijstvu. Certificiranje tretjih strani bi bilo pragmatičen pristop k tej kompleksni problematiki in bi pomagalo prepoznavati dodatna prizadevanja akterjev za zmanjšanje emisij CO2 pri trajnostni pridelavi hrane, na primer med kmeti in zadrugami. Na ta način bi tudi zagotovili, da bi vse države članice uporabljale iste standarde.

Mnenje vsebuje več predlogov sprememb, s katerimi bi želeli uredbo izboljšati. Z njimi želimo predvsem:

• zagotoviti, da bo cilj podnebne nevtralnosti določen za vso Unijo, pa tudi za vsako državo članico posebej, saj bi na ta način povečali ambicioznost za vso EU;

• uveljaviti načelo skladnosti politik v vseh pobudah iz evropskega zelenega dogovora; • po tem načelu bi se morali elementi, ki jih uredba določa za izračun krivulje podnebne nevtralnosti, uporabljati za vse pobude zelenega dogovora;

• poskrbeti, da bi bilo treba te elemente upoštevati tudi pri sprejemanju potrebnih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni, na primer pri določanju, kako porazdeliti zmanjšanja emisij in odvzeme med instrumenti politike, ki so ali niso vezani na sistem trgovanja z emisijami;

• glede na izredne razmere zaradi covida-19 uvesti obveznost za Komisijo, da bo pri oblikovanju krivulje podnebne nevtralnosti upoštevala tudi prehransko varnost in cenovno dostopnost;

• zagotoviti, da bodo Unija in države članice kmetom omogočale prilagajanje na negativni vpliv podnebnih sprememb ter spodbujale podnebno odpornost in razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov brez ogrožanja pridelave hrane;

• zagotoviti, da bo morala Komisija po oceni, ali je potreben vmesni cilj za leto 2040, po potrebi vložiti zakonodajni predlog, v katerem bo določila ustrezne vrednosti, ki jih je treba doseči, in druge potrebne ukrepe;

• uvesti certificiranje tretjih strani, da bi v EU postavili skupni standard za podnebno učinkovito proizvodnjo. To bi bil tudi način za nagrajevanje kmetov in zadrug, ki bodo znali z manjšim vložkom pridelati več in bodo tako zmanjšali podnebni odtis na proizvod;

• uvesti zahtevo, da je treba poiskati alternative gospodarstvu, ki temelji na fosilnih gorivih. Obnovljive materiale, s katerimi bi lahko nadomestili fosilne surovine, bi lahko dajalo krožno gospodarstvo na biološki osnovi.

Pripravljavec mnenja je vložil tudi predlog spremembe, naj Komisija krivuljo za doseganje podnebne nevtralnosti oblikuje z zakonodajnim predlogom, ne z delegiranim aktom. Na ta način bo namreč obravnavala bistvene elemente uredbe, kar pa se ne sme izvajati s prenesenim pooblastilom za delegirane akte.

Poleg tega sodi, da je pomembno izbrati dobre poslovne zamisli in zasnovati načrte v sodelovanju s prihodnjimi podjetniki, ki bodo skušali vstopiti na nove trge. Na regionalni ravni bi bilo treba torej vzpostaviti podporno mrežo za zagonska podjetja in jim ponuditi ustrezno prilagojene tečaje in usposabljanje ter svetovanje.

Pripravljavec mnenja zaradi časovne omejitve pri izdelavi tega mnenja ni imel priložnosti sodelovati z drugimi političnimi skupinami ali deležniki, zato bodo vse pripombe dobrodošle in jih bo upošteval pri pripravi sporazumnih predlogov sprememb.

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.	(1) Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Evropska podnebna pravila so osrednji zakonodajni akt evropskega zelenega dogovora, zato bi morala spodbujati trajnostno rast in zaposlovanje v vsej Uniji, obenem pa pomagati doseči zastavljeni cilj podnebne nevtralnosti. Namen nove strategije za rast je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen, zlasti ne na podeželskih, oddaljenih in mestnih območjih.
__________________	__________________
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.	19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM (2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti22.	(2) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je poudarjeno, da bo trajnostna uporaba narave bistvena za prilagajanje nevarnemu antropogenemu vmešavanju v podnebni sistem, in je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov22.
_________________	_________________
20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].	20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5° C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5° C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].
21 IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.	21 IPBES, 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).	22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).	(3) Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ohranjanju ter ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k zagotovitvi pravičnega ter stroškovno učinkovitega prehoda k cilju glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko raven23, poudarjen je pomen prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24 in usklajevanja finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25.	(4) V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo23, poudarjen je pomen prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24, spodbujanja podnebne odpornosti in razvoja z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, tako da bi se učvrstile odpornost, pridelava hrane, ter prehranska varnost, pa tudi pomen usklajevanja finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25.
__________________	__________________
23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.	23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.
24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.	24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.
25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.	25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.	(5) Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, kmetijstvo in prehranske sisteme v Uniji, podeželska območja, gozdarstvo ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb. Kmetijski in gozdarski sektor z ustrezno finančno in tehnološko podporo tvorita sestavni del rešitve, ki bo omogočila uresničitev ciljev Unije, zlasti na podlagi njune zmogljivosti odstranjevanja CO2.

Predlog spremembe  6

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.	(6) Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju podnebne nevtralnosti in ciljev iz Pariškega sporazuma, poseben poudarek pa bi moral biti na zmanjšanju emisij fosilnih virov energije. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, širši dostop do tehnoloških inovacij ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Kmetijstvo in gozdarstvo sta edini panogi, ki sta hkrati proizvajalca emisij in ponor ogljika, zato ju moramo obravnavati kot pomembno gonilo. V obeh sektorjih so potrebne obsežne raziskave in razvoj, da bomo dodobra izkoristili potencial obstoječih rešitev in vseh tehnoloških inovacij. Posebno pozornost je treba nameniti tudi nadomeščanju fosilnih surovin z obnovljivimi surovinami in biosurovinami, pridobljenimi iz gozdarstva in kmetijstva, ter z nizkoogljičnimi surovinami. Komisija bi morala pripraviti opredelitev naravnih in drugih ponorov ogljika.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Komisija bi morala za večjo jasnost pripraviti opredelitev naravnih in drugih ponorov ogljika.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ predstavila vizijo za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 s socialno pravičnim in stroškovno učinkovitim prehodom.	(8) Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ predstavila vizijo za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 s socialno pravičnim in stroškovno učinkovitim prehodom. Če se bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za 30 %, bo imel kmetijski sektor ključno vlogo, ker bo moral zagotavljati dovolj hrane, da bi preprečil morebitno krizo.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.	(10) Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena, da bo to dosegla na pošten, socialno pravičen in vključujoč način ter da bo prispevala k povečanju globalnih prizadevanj in izboljšanju globalnega odziva na podnebne spremembe, pri čemer bo uporabila vsa razpoložljiva orodja, vključno s podnebno diplomacijo, trgovinsko politiko in zunanjimi podnebnimi ukrepi, da bi podprla zbiranje sredstev za podnebne ukrepe na svetovni ravni za vse sektorje, zlasti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah v razvoju, ki nimajo dostopa do teh finančnih sredstev za podnebne ukrepe32a. Da bi preprečila pojav uvoženega onesnaževanja in izboljšala proizvodne standarde svojih trgovinskih partnerjev, Unija prilagaja svojo trgovinsko politiko in zagovarja svoja načela na večstranskih forumih ter jih konkretizira v dvostranskih trgovinskih sporazumih, v katerih dostop do evropskega trga dosledno pogojuje z izboljšanjem proizvodnih standardov v vseh sektorjih, zlasti v kmetijstvu.
	__________________
	32a http://www.fao.org/3/CA2698EN/ca2698en.pdf

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.	(11) Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj skupnega doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. V prvem četrtletju leta 2020 je Evropo prizadela pandemija covida-19, ki je povzročila hude družbeno-gospodarske posledice in negotovosti glede okrevanja. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
_________________	_________________
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).	33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).	34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.	35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.	(12) Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev in s postopno odpravo uporabe virov fosilnih goriv. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; vsaka država članica bi si morala sama zadati cilj podnebne nevtralnosti ob podpori skupnih ukrepov na ravni Unije. Države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja, vključno s preučitvijo možnosti ločenega trgovanja in določanja cen dobropisov za negativne emisije na trgih ogljika. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja. Pomembno je zlasti poiskati načine za merjenje in določanje točnih kazalnikov za sekvestracijo ogljika v tleh, saj je to druga največja (čeprav začasna) rezerva ogljika takoj po oceanih. Komisija bi morala uporabljati operativna sredstva in orodja za nadzor emisij toplogrednih plinov, kot je evropski program za opazovanje Zemlje Copernicus, da bi tako ocenjevala napredek in konkretni vpliv sprejetih ukrepov na področju podnebnih sprememb na okolje.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Unija bi morala neprekinjeno zagotavljati ustrezna proračunska sredstva prek takojšnjih in dolgoročnih namenskih sektorskih programov za kompenzacijska plačila in finančne nagrade za zagotavljanje javnih dobrin, kot je sekvestracija ogljika s strani kmetov.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.	(14) Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členih 2 in 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo, pri tem pa upoštevati občutljive sektorje, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo, saj podnebne spremembe neposredno negativno vplivajo na njuno rast, zaposlovanje in proizvodnjo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje, ki bi odražali okoliščine na njihovih ozemljih. Na področju kmetijstva so prilagajanje, odpornost in zajemanje ogljika v biomasi in tleh odvisni tudi od razpoložljivosti vode in politik na področju shranjevanja.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.	(15) Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit in zdravje državljanov; nepopravljive spremembe ekosistemov zaradi podnebnih sprememb; blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva, vključno s kmetijstvom; okoljske, družbene in gospodarske stroške zaradi neukrepanja in zapoznelega ukrepanja na področju podnebja; čim večjo učinkovitost rabe energije in virov; energetsko in prehransko varnost in cenovno dostopnost v EU; prehod na krožno biogospodarstvo in obnovljive proizvode; prilagajanje proizvodnih sistemov v Uniji, zlasti v kmetijskem sektorju; pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer, zlasti njihovega deleža zaščitenih območij Natura 2000 in gozdnih površin, in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebo po poštenem in socialno pravičnem ter teritorialno vključujočem prehodu, kjer bodo podeželske in mestne skupnosti enako obravnavane; najboljše razpoložljive znanstvene podatke, zlasti ugotovitve Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebo po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovno učinkovitost in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Gozdovi imajo pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralnost. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki je blizu naravi, je ključnega pomena za neprekinjeno absorpcijo toplogrednih plinov iz ozračja, omogoča pa tudi zagotavljanje obnovljivih in podnebju prijaznih surovin za lesne proizvode, ki skladiščijo ogljik in lahko delujejo kot nadomestek za materiale in goriva na osnovi fosilnih goriv. Trojna vloga gozdov (ponori, shranjevanje in nadomeščanje) prispeva k zmanjšanju izpustov ogljika v ozračje, gozdovi pa lahko še naprej rastejo in zagotavljajo številne druge storitve.

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.	(16) Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, vse politike EU pa bi morale prispevati tudi k ohranjanju in obnovi evropskega naravnega kapitala, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila. Komisija bi morala to upoštevati in pregledati zakonodajo o materialih in izdelkih, da bi spodbudila uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih materialov, ki prinašajo koristi za podnebje in ki delujejo kot ponori ogljika ali delno nadomeščajo materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Politike Unije bi morale biti oblikovane tako, da bi čim bolj zmanjšale tveganje selitve virov CO2 v vseh sektorjih.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) V posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C se zahteva ničelno stopnjo neto emisij CO2 do leta 2050 in ničelno stopnjo neto emisij, ki niso emisije CO2, pozneje v tem stoletju, da bi globalno segrevanje omejili na približno 1,5 °C. Unija je ambicioznejša pri pozivu, naj vse emisije toplogrednih plinov, vključno s kratkoživimi plini, do sredine stoletja dosežejo ničelno stopnjo.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b) Podnebju prijazni odhodki v celotnem večletnem finančnem okviru in Evropskem skladu za obnovo bi morali poleg drugih sektorjev podpirati tudi sektor rabe zemljišč, spodbujati okolju in podnebju prijazno upravljanje zemljišč, prispevati k cilju 3 milijard dreves, posajenih na kmetijskih in mestnih območjih, ter prispevati k uresničevanju ciljev Unije glede obnove in strogega varstva narave.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16c) Prehod na podnebno nevtralnost ni mogoč brez kmetijskega sektorja, saj je edini proizvodni sektor, ki lahko skladišči ogljikov dioksid. Predvsem gozdarstvo, stalni travniki in večletne poljščine na splošno zagotavljajo dolgoročno skladiščenje.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16d) Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o globalnem segrevanju za 1,5 °C priznava, da imajo različni toplogredni plini različne življenjske dobe, saj nekateri plini v atmosferi ostanejo dlje kot drugi. Biogeni metan, ki ga proizvajajo rejne živali, ima krajšo življenjsko dobo kot CO2, kar je treba upoštevati pri podnebnih ambicijah EU. Pri prizadevanjih za dosego podnebne nevtralnosti bi bilo treba obravnavati nujnost zmanjšanja emisij CO2 v ozračju.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16e) V znanstveni skupnosti potekajo razprave o skupnih meritvah, ki se uporabljajo za potencial globalnega segrevanja, zlasti za kratkožive pline, kot je biogeni metan. Posledice enakovredne obravnave emisij CO2 bi bilo treba podrobneje preučiti, razviti pa bi bilo treba tudi zanesljivo strategijo za zmanjšanje emisij kratkoživih plinov, ki bo temeljila na dokazih.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.	(17) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter ohranjanju in obnavljanju naravnega kapitala EU, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Komisija bi morala do 30. septembra 2020 na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta36, pregledati cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja in preučiti možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Če bo menila, da je treba cilj Unije za leto 2030 spremeniti, bo morala predložiti predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, da se ta uredba ustrezno spremeni. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega cilja, da bi dosegli zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990.
_________________	_________________
36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).	36 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

Obrazložitev

Omeniti gre medsektorski cilj ohranjanja in obnavljanja naravnega kapitala, saj obstajajo rešitve, ki prinašajo koristi tako za podnebje kot okolje, po drugi strani pa se predlagajo nekatere lažne rešitve, na podlagi katerih bi se okoljska in podnebna kriza le še zaostrila. Podnebna pravila bi morala spodbujati rešitve, ki bodo najboljše za vse strani.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.	(18) Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija ob upoštevanju načela subsidiarnosti napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali če posamezni ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da se je zaradi ukrepov Unije v nekaterih gospodarskih sektorjih zmanjšala konkurenčnost in povečala brezposelnost ali da ukrepi držav članic niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

Predlog spremembe  24

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.	(19) Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju uporablja taksonomija EU, bi morala ocena v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji] vključevati tudi informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic in ocene, pridobljene iz sistemov certificiranja o podnebni učinkovitosti, ki jih upravljajo tretje strani, vključno s sistemi za podnebno učinkovito kmetijstvo in pridelavo hrane, ko so te informacije na voljo. Vsi sistemi certificiranja na področju podnebja za hrano/kmetijstvo morajo temeljiti na obsežnih strokovno pregledanih znanstvenih izsledkih in jih mora potrditi Komisija. Vsa sredstva EU, porabljena za vzpostavitev ali financiranje teh sistemov, morajo nadzirati ustrezni organi EU. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji. Komisija preučuje možnost priprave regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in strategijo od vil do vilic. Ponovna vzpostavitev ekosistemov in razvoj trga za odvzem ogljika za sekvestracijo toplogrednih plinov na kopnem bi prispevala k obnovi, ohranjanju in upravljanju naravnih ponorov ter spodbujanju biotske raznovrstnosti. Razvoj pobude EU za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine pod ustreznimi pogoji bi lahko pripomogel k sekvestraciji ogljika.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.	(20) Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v tesnem sodelovanju z lokalno upravo. Komisija bi zato morala na popolnoma pregleden način sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično in podnebno nevtralno družbo, ki bo odporna na podnebne spremembe in bo imela uravnoteženo zastopanost spolov, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje37. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.	(21) Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, kmeti, delavci, vlagatelji in potrošniki, da bi se zagotovil trajen prehod na podnebno nevtralnost in postopno zmanjšanje ter pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti, bi morala Komisija na podlagi temeljite presoje učinka Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predlog uredbe o določitvi krivulje za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050.
__________________	__________________
37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.	37 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21а) Uvoz kmetijskih proizvodov in živil iz tretjih držav se v zadnjih letih stalno povečuje. Zaradi tega trenda bi bilo treba oceniti, za katere proizvode, uvožene iz tretjih držav, veljajo zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo za evropske kmete in ki izvirajo iz ciljev politik EU glede zmanjšanja vpliva podnebnih sprememb. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2021 predložiti poročilo in sporočilo o tem.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.	Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji in vsaki posamezni državi članici do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnimi cilji glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.	1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma in po njem emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo. Vsaka država članica si prizadeva za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, tudi preko skupnih ukrepov Unije.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.	2. Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno in nacionalno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upoštevajo potreba po postopnem opuščanju fosilnih goriv, pomen spodbujanja pravičnosti, konkurenčnosti, solidarnosti in pravičnega prehoda med državami članicami ter dejavniki za zasnovo krivulje iz člena 3(3).

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do 30. septembra 2020 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter preuči možnosti za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.	3. Komisija ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do junija 2021 pregleda cilj Unije za leto 2030 na področju podnebja iz člena 2(11) Uredbe (EU) 2018/1999 ter pripravi zakonodajni predlog za nov cilj za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij za 55 % v primerjavi z letom 1990, ter predlaga sorazmerno financiranje iz proračuna EU za dosego tega novega cilja. Če bo Komisija menila, da je treba navedeni cilj spremeniti, bo po potrebi predložila predloge Evropskemu parlamentu in Svetu. Ti predlogi vključujejo študijo ocene učinka predlaganih sprememb.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, da se omogoči zmanjšanje emisij na 50 do 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.	4. Komisija glede na krivuljo iz člena 3(3) in ob upoštevanju člena 4(2a) do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje cilja Unije za leto 2030, vključno z določitvijo ciljev za uporabo obnovljivih virov, zato da se omogoči zmanjšanje emisij za 55 % v primerjavi z letom 1990 in doseže cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.

Obrazložitev

Elementi iz člena 3(3) in člena 4(2a), ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju krivulje, bodo pomembni tudi pri sprejemanju potrebnih ukrepov na ravni Unije in nacionalni ravni, na primer pri določanju porazdelitve zmanjšanj emisij in odvzemov med instrumenti politike, ki so ali niso vezani na sistem trgovanja z emisijami. Zelo pomembno je, da se Komisija osredotoči na postopno opuščanje fosilnih virov in postopno uvajanje obnovljivih virov.

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Če Komisija meni, da je primerno določiti vmesni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2040, da bi dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050, Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. septembra 2028 predloži zakonodajni predlog, potem ko je izvedla natančno oceno učinka, v katerem določi, katere ustrezne vrednosti je treba doseči, ter morebitne druge ukrepe, ki bi bili potrebni. Ocena učinka upošteva merila iz člena 3(3).

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Komisija zagotovi dostop do najboljših razpoložljivih tehnologij in inovativnih rešitev, ki prispevajo k zmanjšanju emisij, tako da sproti in stalno odpravlja zakonodajne ovire.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4c. Če Komisija meni, da je primerno določiti cilje za odstranjevanje ogljika po ponorih za leti 2040 in 2050, da bi dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050, Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. septembra 2028 predloži zakonodajne predloge, potem ko je izvedla natančno oceno učinka. Ocena učinka upošteva merila iz člena 3(3).

Predlog spremembe  36

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.	1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi in po izvedbi natančne ocene učinka predloži zakonodajni predlog, v katerem določi krivuljo na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma krivuljo pregleda.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:	3. Pri predlaganju krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost;	(a) stroškovno in ekonomsko učinkovitost, ob upoštevanju nepopravljivih sprememb v podnebnih sistemih in ekosistemih, pa tudi ekonomskih, socialnih in okoljskih stroškov neukrepanja in zapoznelih podnebnih ukrepov;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) koristi aktivnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in pogozdovanja;

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti trajnostno oskrbo s surovinami iz gozdov, s katerimi se aktivno in trajnostno gospodari. Potrebe po naložbah, konkurenčnosti in okoljski učinkovitosti, poudarjene v predlogu Komisije, so resnično pomembne in bi jih bilo treba upoštevati tudi z vidika krožnega biogospodarstva. EU mora prispevati k zmanjševanju emisij fosilnih goriv v državah članicah, ki zaostajajo, in spodbujati pogozdovanje ter trajnostno in aktivno gozdarjenje v državah članicah, ki še niso povečale svojih gozdnih virov.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab) mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnih ciljev Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Konvencije o biološki raznovrstnosti in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal;

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) konkurenčnost gospodarstva Unije;	(b) konkurenčnost gospodarstva Unije, rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na mikropodjetjih in MSP, prilagoditvi proizvodnih sistemov in dobičkonosnosti kmetij;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) najboljšo razpoložljivo tehnologijo;	(c) najboljšo razpoložljivo in uporabno tehnologijo;

Predlog spremembe  43

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;	(d) energijsko učinkovitost in cenovno dostopnost ter zanesljivo oskrbo z energijo, pa tudi spodbujanje trajnostnega biogospodarstva, ki je osrednji del krožnega gospodarstva kot alternative fosilnemu gospodarstvu, da bi dosegli učinke zamenjave;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) načela agroekologije, kot so biotska raznovrstnost kmetijskih ekosistemov in omejevanje njihove specializacije ter optimizacija krogotokov vode, dušika, fosforja in ogljika;

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) proizvodnjo hrane, prehransko varnost in cenovno dostopnost kakovostne hrane;

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) tehnološko nevtralnost in pravico držav članic do določanja lastne mešanice energetskih virov;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea) podnebno učinkovite sisteme kmetovanja;

Predlog spremembe  48

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;	(f) potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka, ob upoštevanju zaveze Unije in držav članic, da zaustavijo in obrnejo trend izgube biotske raznovrstnosti ter spodbujajo in podpirajo kmete pri prevzemanju trajnostnih kmetijskih praks, kot so precizno kmetijstvo, agroekologija, podnebno ozaveščeno kmetijstvo, ogljično kmetijstvo in kmetijsko gozdarstvo, da bi povečali odpornost in zagotovili dolgoročno produktivnost;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) preprečevanje morebitne selitve virov CO2;

Predlog spremembe  50

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) naložbene potrebe in priložnosti;	(g) naložbene potrebe in priložnosti, vključno s stopnjo razpoložljive proračunske podpore iz političnih instrumentov Unije;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka g a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga) potrebo po zagotavljanju okoljskih javnih dobrin na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter na področju varstva in izboljševanja okolja, vključno s kmetijstvom, rabo zemljišč in gozdarstvom;

Predlog spremembe  52

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;	(h) potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda, zlasti na podeželju in oddaljenih območjih, da bi podpirali teritorialno kohezijo med mesti in podeželjem;

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) zavezo Unije in držav članic, da bodo zaustavile in obrnile trend izgubljanja biotske raznovrstnosti;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).	(j) najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ter celovito socialno-ekonomsko in sektorsko oceno učinka;

Predlog spremembe  55

 

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ja) izvajanje ciljev OZN za trajnostni razvoj , doseganje prehranske varnosti v Uniji in po svetu s prilagajanjem na podnebne spremembe, spodbujanjem podnebne odpornosti in razvoja z nizkimi emisijami toplogrednih plinov z ohranjanjem pridelave hrane;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jb) tehnološko nevtralnost in pravico držav članic do določanja lastne mešanice energetskih virov;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 – točka j c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(jc) različne nacionalne okoliščine v državah članicah.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.	1. Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma ter zagotovijo zadostno samoproizvodnjo hrane v Uniji, ob ohranjanju visokih standardov prehranske varnosti.

Predlog spremembe  59

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.	2. Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, kamor vključijo tudi celovit okvir za obvladovanje tveganja, hkrati pa zagotavljajo prehransko varnost in da je trgovinska strategija Unije v zvezi z uvozom iz tretjih držav skladna s podnebnimi cilji Unije.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ustrezne institucije Unije in države članice priznajo strateški pomen kmetijstva za prehransko varnost v Uniji in svetovnem merilu, veliko izpostavljenost tega sektorja posledicam podnebnih sprememb in potencial, ki ga ima za prispevanje k podnebnemu ukrepanju. Unija in države članice kmetom omogočajo prilagajanje na negativni vpliv podnebnih sprememb ter spodbujajo podnebno odpornost in razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov ter brez ogrožanja pridelave hrane.

Obrazložitev

Kmetijski sektor najhuje občuti vpliv podnebnih sprememb, obenem pa je strateško pomemben za evropsko in svetovno prehransko varnost, ki jo ti vplivi ogrožajo. Zato je treba v evropskih podnebnih pravilih pripoznati strateški pomen kmetijstva ter za ustrezne institucije EU in države članice postaviti okvir za lažje prilagajanje, odpornost in razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, vse to pa tako, da ne bo ogrožena pridelava hrane, kar je tudi skladno s členom 2.1.b Pariškega sporazuma.

Predlog spremembe  61

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Institucije Unije preučijo izvedljivost uvedbe sistemov dobropisov za ogljik, vključno s certificiranjem odvzemov toplogrednih plinov prek sekvestracije ogljika pri rabi zemljišč, tleh in biomasi, kjer je to primerno v kmetijstvu, da bi z razvojem ločenega trga za odvzem ogljika za sekvestracijo toplogrednih plinov na kopnem dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050. Ta okvir temelji na obsežnih strokovno pregledanih znanstvenih spoznanjih, Komisija pa ga oceni in odobri, pri tem pa zagotovi, da podnebni ukrepi nimajo negativnega vpliva na biotsko raznovrstnost, okolje ali družbo in javno zdravje ter da so skladni z vsemi ustreznimi in sorazmernimi instrumenti gospodarske politike za trajnost. Zadevne institucije Unije do 30. junija 2021 v zvezi s tem predložijo poročilo o oceni.

Predlog spremembe  62

 

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Institucije Unije za izvajanje krivulje, opredeljene v členu 3, v strategijah in načrtih za prilagajanje uporabijo vse razpoložljive instrumente gospodarskih politik, ki so ustrezni in sorazmerni z zastavljenimi cilji. Te pobude lahko vključujejo zlasti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, skladen s pravili STO, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in zvišajo proizvodni standardi uvoza.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2d. Komisija oblikuje niz kazalnikov za oceno odpornosti družbe, okolja in gospodarstva na podnebne spremembe. Komisiji pri oblikovanju teh kazalnikov pomaga Evropska agencija za okolje v skladu s svojim letnim programom dela.

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2e. Zagotovijo se finančna sredstva za storitve kmetijskega svetovanja za posredovanje informacij in izmenjavo dobrih praks s kmeti, da se jim pomaga prilagoditi se izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so suša in poplave.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2f. Ustrezne institucije Unije in države članice priznajo pomen trajnostnega in aktivnega gospodarjenja z gozdovi pri zagotavljanju trajnostne oskrbe s surovinami pri prehodu na krožno biogospodarstvo.

Predlog spremembe  66

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skupni in nacionalni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);

Predlog spremembe  67

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.	(b) skupni in nacionalni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, in jih objavi.

Predlog spremembe  69

 

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost ukrepov in politik Unije ter vseh pobud iz evropskega zelenega dogovora s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1) in merilih, ki se uporabljajo pri določanju te krivulje, iz člena 3(3);

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) skladnost trgovinske politike Unije z okoljskim ciljem, opredeljenim v tej uredbi;

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).	3. Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4 ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama.

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:	Komisija ob upoštevanju načela subsidiarnosti do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);	(a) skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih ter podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku in trajnostnega poročila o bioenergiji, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, ter strateških načrtov SKP, predloženih v skladu z uredbo o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike, kot je ustrezno za doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in okrepitev naravnih ponorov do leta 2030 ter cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2, z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija objavi ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži navedeno oceno in njene ugotovitve skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.	2. Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega in nacionalnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi v vseh uradnih jezikih EU.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;	(b) v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo in katere ukrepe je sprejela. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);	(b) poročilih Evropske agencije za okolje (EEA) in drugih organov Unije;

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; in	(c) evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o gospodarskih, teritorialnih in zaposlitvenih učinkih ukrepov iz te uredbe, podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov ter ocenami stroškov neukrepanja in zapoznelih podnebnih ukrepov, vključno s podatki o večjem oziroma manjšem zaposlovanju, če so na voljo; in

Obrazložitev

Komisija bi morala dobiti podatke o vseh treh stebrih trajnosti, torej o okoljskih, socialnih in ekonomskih učinkih. Prehod bo pomenil tudi več delovnih mest na nekaterih področjih gospodarstva: to velja tudi za hrano in kmetijstvo.

Predlog spremembe  79

 

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.	(e) vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami in sistemi certificiranja za podnebno učinkovitost, ki jih upravljajo tretje strani, Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija do 31. decembra 2021 pošlje poročilo o ukrepih za podporo podnebno učinkovitemu kmetovanju in pridelavi hrane s certificiranjem tretjih strani. Poročilo je Komisiji podlaga za oceno iz členov 5 in 6.

Obrazložitev

Certificiranje tretjih strani bo eden od načinov za oblikovanje skupnega standarda v EU za podnebno učinkovito proizvodnjo. S skupnimi standardi bodo nagrajeni kmetje in zadruge, ki bodo znali pridelati več z manjšim vložkom in bodo tako zmanjšali podnebni odtis na enoto. Upoštevati pa je seveda treba, da v kmetijstvu ni mogoče povsem odpraviti emisij toplogrednih plinov.

Predlog spremembe  81

 

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.	Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Komisija upošteva stališča in predloge gospodarskih subjektov, proizvajalcev, delavcev, potrošnikov, njihovih predstavniških organizacij in zadrug Unije ter nevladnih organizacij in jim pomaga pri prehodu. Komisija v duhu preglednosti objavi evidenco tega sodelovanja. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	črtano
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].
3. Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in sprememba Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.3.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 11.3.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Asger Christensen 4.5.2020
Datum sprejetja	7.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 8 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Cristian Ghinea, Dino Giarrusso, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Juan Ignacio Zoido Álvarez
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Manuel Bompard, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz, Christine Schneider, Marc Tarabella, Thomas Waitz

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35	+
PPE	Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Christine Schneider, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez
S&D	Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Paolo De Castro, Maria Noichl, Juozas Olekas, Pina Picierno, Marc Tarabella
RENEW	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Cristian Ghinea, Martin Hlaváček, Elsi Katainen, Ulrike Müller
VERTS/ALE	Anna Deparnay-Grunenberg, Martin Häusling, Tilly Metz, Bronis Ropė, Thomas Waitz

 

8	-
ID	Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas
ECR	Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Bert-Jan Ruissen, Veronika Vrecionová
GUE/NGL	Manuel Bompard, Luke Ming Flanagan

 

5	0
ID	Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Ivan David
GUE/NGL	Chris MacManus
NI	Dino Giarrusso

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Vzpostavitev okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in sprememba Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0080 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD)
Datum predložitve EP	4.3.2020
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 11.3.2020
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	ECON 11.3.2020	EMPL 11.3.2020	ITRE 11.3.2020	TRAN 16.4.2020
	REGI 11.3.2020	AGRI 11.3.2020
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	ECON 8.4.2020	EMPL 6.5.2020
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 27.5.2020
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Jytte Guteland 5.3.2020
Obravnava v odboru	28.5.2020	10.9.2020
Datum sprejetja	11.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 18 17
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Ivan Vilibor Sinčić, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Bloss, Manuel Bompard, Laura Huhtasaari, Christel Schaldemose, Inese Vaidere
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Johan Danielsson
Datum predložitve	22.9.2020

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

46	+
EPP	Bartosz Arłukowicz, Inese Vaidere, Pernille Weiss, Michal Wiezik
S&D	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Marek Paweł Balt, Monika Beňová, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Miriam Dalli, Johan Danielsson, Jytte Guteland, Javi López, César Luena, Alessandra Moretti, Christel Schaldemose, Günther Sidl, Tiemo Wölken
RENEW	Pascal Canfin, Fredrick Federley, Martin Hojsík, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Linea Søgaard-Lidell, Nils Torvalds, Véronique Trillet-Lenoir
GREENS/EFA	Margrete Auken, Michael Bloss, Bas Eickhout, Pär Holmgren, Yannick Jadot, Tilly Metz, Ville Niinistö, Jutta Paulus
GUE/NGL	Malin Björk, Manuel Bompard, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Silvia Modig, Mick Wallace
NI	Eleonora Evi, Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ivan Vilibor Sinčić
18	-
EPP	Traian Băsescu
RENEW	Andreas Glück
ID	Simona Baldassarre, Aurelia Beigneux, Marco Dreosto, Catherine Griset, Laura Huhtasaari, Sylvia Limmer, Joëlle Mélin, Luisa Regimenti, Silvia Sardone
ECR	Sergio Berlato, Pietro Fiocchi, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Rob Rooken, Alexandr Vondra, Anna Zalewska
17	0
EPP	Alexander Bernhuber, Nathalie Colin-Oesterlé, Christian Doleschal, Agnès Evren, Adam Jarubas, Esther De Lange, Peter Liese, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Dolors Montserrat, Dan-Ștefan Motreanu, Ljudmila Novak, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Edina Tóth
RENEW	Jan Huitema

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

• [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3] Evropska komisija, Climate bulletin, Copernicus https://climate.copernicus.eu/climate-bulletins
• [4] Poročilo v okviru programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019
• [5] Poročilo v okviru programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019: https://www.unenvironment.org/resources/emissions-gap-report-2019