Postopek : 2020/2072(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0170/2020

Predložena besedila :

A9-0170/2020

Razprave :

PV 05/10/2020 - 15
CRE 05/10/2020 - 15

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0251

<Date>{29/09/2020}29.9.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0170/2020</NoDocSe>
PDF 277kWORD 89k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice</Titre>

<DocRef>(2020/2072(INL))</DocRef>


<Commission>{LIBE}Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve</Commission>

Poročevalec: <Depute>Michal Šimečka</Depute>

(Pobuda - člen 46 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice

(2020/2072(INL))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju zlasti člena 2, člena 3(1), drugega pododstavka člena 3(3), člena 4(3) ter členov 5, 6, 7 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

 ob upoštevanju členov Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na spoštovanje, spodbujanje in zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263 in 265 PDEU,

 ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

 ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov Unije, ki jih mora država kandidatka izpolnjevati, če želi pristopiti k Uniji (pravni red Evropske unije),

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

 ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priporočil in poročil splošnega rednega pregleda, ki ga pripravi OZN, pa tudi sodne prakse pogodbenih organov OZN in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice,

 ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic z dne 8. marca 1999,

 ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, Visokega komisarja za narodne manjšine, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,

 ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega odbora za socialne pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Beneške komisije ter drugih organov Sveta Evrope,

 ob upoštevanju Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007,

 ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji,

 ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi skupine držav proti korupciji,

 ob upoštevanju seznama meril za pravno državo, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 106. plenarnem zasedanju 18. marca 2016,

 ob upoštevanju orodja Sveta Evrope za države članice z naslovom Spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic med zdravstveno krizo zaradi covida-19 z dne 7. aprila 2020,

 ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2019 o krepitvi pravne države v Uniji – načrt za ukrepanje (COM(2019)0343),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2020, ki vsebuje delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0037), in prilagojenega delovnega programa Komisije z dne 27. maja 2020 (COM(2020)0440),

 ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. junija 2019 z naslovom „Nadaljnja krepitev pravne države v Uniji – Trenutno stanje in možni naslednji koraki“, v katerem je bila predlagana vzpostavitev letnega foruma deležnikov o temeljnih pravicah in pravni državi,

 ob upoštevanju poročila skupine Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za temeljne pravice in pravno državo iz junija 2020 z naslovom National developments from a civil society perspective, 2018-2019 (Nacionalni razvoj dogodkov z vidika civilne družbe v obdobju 2018–2019),

 ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU, ki je bilo objavljeno 17. januarja 2018, ter drugih poročil in podatkov, ki jih je objavila ta agencija,

 ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Beijing +25: the fifth review of the implementation of the Beijing Platform for Action in the EU Member States (Peking +25: peti pregled uresničevanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU), objavljenega 5. marca 2020,

 ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije in držav članic o zagotavljanju spoštovanja pravne države, sprejetih 16. decembra 2014 na seji Sveta,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni[2],

 ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017[5],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU[6],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28 marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“[8],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018[9],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske[10],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[11],

 ob upoštevanju skupnih priporočil organizacij civilne družbe z naslovom From blueprint to footprint: Safeguarding media freedom and pluralism through the European Rule of Law Mechanism (Od načrta do odtisa: varstvo medijske svobode in pluralnosti prek evropskega mehanizma za pravno državo) iz aprila 2020,

 ob upoštevanju poročila evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice z dne 11. maja 2020 o pravni državi v Evropski uniji,

 ob upoštevanju poročila delovne skupine mreže za človekove pravice in demokracijo o notranji politiki EU o človekovih pravicah z dne 4. maja 2020 Evropski komisiji v okviru posvetovanja z deležniki za poročilo o pravni državi za leto 2020,

 ob upoštevanju ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti, ki je spremljala zakonodajno samoiniciativno poročilo o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz oktobra 2016,

 ob upoštevanju predhodne ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz aprila 2020,

 ob upoštevanju členov 46, 54 in 148 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve,

 ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0170/2020),

A. ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker so te vrednote skupne državam članicam in so se vse države članice k njim prostovoljno zavezale; ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo;

B. ker je Unija v merilih za pristop kodificirala, da je pogoj za članstvo v Uniji ta, da je država kandidatka dosegla stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; ker pa treba poudariti, da Unija nima učinkovitih orodij za uveljavljanje teh meril, ko država postane del Unije;

C. ker smo v zadnjih desetih letih v več državah članicah priča drznim napadom na vrednote Unije; ker je Parlament te zaskrbljujoče dogodke od leta 2011 večkrat obravnaval v svojih resolucijah, vključno z uporabo člena 7 PEU leta 2018; ker Parlament od leta 2016 zahteva celovit, preventiven in na dokazih temelječ nadzor na tem področju prek mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

D. ker se v nekaterih državah članicah pravice ranljivih skupin, kot so ženske, invalidi, Romi, osebe LGBTI in starejši, še vedno ne spoštujejo v celoti in ker te skupine niso v celoti zaščitene pred sovraštvom in diskriminacijo, kar je v nasprotju z vrednotami Unije iz člena 2 PEU in pravico do nediskriminacije iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); ker so izredni ukrepi v odziv na pandemijo covida-19 še bolj oslabili temeljne pravice ter demokratični sistem zavor in ravnotežja;

E. ker je približno 10 % državljanov Unije pripadnikov narodne manjšine; ker je spoštovanje pravic manjšin sestavni del vrednot Unije iz člena 2 PEU; ker manjšine prispevajo h kulturni in jezikovni raznolikosti Unije; ker trenutno ni pravnega okvira Unije za zagotavljanje in spremljanje pravic manjšin;

F. ker kršitve vrednot iz člena 2 PEU brez ustreznega odziva in posledic na ravni Unije slabijo kohezijo evropskega projekta, pravice vseh državljanov Unije in vzajemno zaupanje med državami članicami;

G. ker korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in pravično obravnavo vseh državljanov;

H. ker sta neodvisno novinarstvo in dostop do pluralističnih informacij ključna stebra demokracije; ker se zaskrbljujoče stanje na področju medijske svobode in pluralnosti v Uniji ne obravnava dovolj odločno; ker je za uspeh vsake demokracije bistvena civilna družba; ker kršenje prostora za civilnodružbeno delovanje prispeva h kršitvam demokracije, pravne države in temeljnih pravic; ker morajo institucije Unije vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo na vseh ravneh;

I. ker so neodvisnost, kakovost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov odločilnega pomena za doseganje učinkovitega pravosodja; ker lahko razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks precej vplivata na dostop do pravnega varstva; ker ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbi; ker sodni organi držav članic v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije Listino uporabljajo le pri izvajanju pravnih aktov Unije, vendar je za spodbujanje skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države pomembno, da se pravice iz Listine vedno upoštevajo;

J. ker bo Komisija objavila poročilo o pravni državi za leto 2020, ki mu bosta sledila strategija za izvajanje Listine o temeljnih pravicah in akcijski načrt za evropsko demokracijo;

K. ker bo uredba o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ko bo sprejeta, postala nepogrešljivo orodje za zaščito pravne države v Uniji;

L. ker morajo pri vsakem nadzornem mehanizmu tesno sodelovati deležniki, ki se ukvarjajo z varstvom in spodbujanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic, vključno s civilno družbo, Svetom Evrope in organi OZN, Organizacijo za varnost in sodelovanje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, pristojnimi organi in strokovnimi združenji, ki podpirajo sodstvo pri neodvisnem izvrševanju sodne oblasti; ker je treba zato civilni družbi zagotoviti ustrezno financiranje Unije, zlasti prek programa za pravosodje in programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;

M. ker je treba okrepiti in racionalizirati obstoječe mehanizme ter oblikovati učinkovit mehanizem za zagotavljanje, da se načela in vrednote iz Pogodb upoštevajo v vsej Uniji;

N. ker so Parlament, Komisija in Svet (tri institucije) v okviru pristojnosti, ki jih imajo na podlagi Pogodb, politično odgovorni za spoštovanje vrednot Unije; ker bi medinstitucionalni sporazum, ki bi temeljil na členu 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zagotovil potrebno ureditev za lažje sodelovanje teh treh institucij na tem področju; ker lahko v skladu s členom 295 PDEU vsaka od treh institucij predlaga tak sporazum;

1. poudarja, da mora Unija nujno oblikovati zanesljiv, celovit in pozitiven načrt za učinkovito zaščito in krepitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic za vse svoje državljane; vztraja, da mora Unija ostati zagovornica svobode in pravičnosti v Evropi in svetu;

2. opozarja, da se Unija sooča s krizo brez primere njenih temeljnih vrednot, ki se še stopnjuje in ogroža njeno dolgoročno preživetje kot demokratični mirovni projekt; je močno zaskrbljen zaradi porasta in utrditve avtokratskih in neliberalnih teženj, ki so jih v več državah članicah še dodatno utrdili pandemija covida-19, gospodarska recesija, korupcija in ujetje države; poudarja nevarnosti tega trenda za kohezijo pravnega reda Unije, varstvo temeljnih pravic vseh njenih državljanov, delovanje enotnega trga, učinkovitost skupnih politik in njeno mednarodno verodostojnost;

3. želi spomniti, da je Unija še vedno strukturno neprimerna za odpravljanje kršitev in nazadovanja na področju demokracije, temeljnih pravic in pravne države v državah članicah; obžaluje, da Svet ne more doseči pomembnega napredka pri izvrševanju vrednot Unije v postopkih v skladu s členom 7 PEU, ki sedaj potekajo; ugotavlja, da dejstvo, da Svet ni učinkovito uporabil člena 7 PEU, dejansko omogoča nadaljnje odstopanje od vrednot iz člena 2 PEU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so orodja Unije na tem področju nepovezana, in poziva, da jih je treba racionalizirati in ustrezno izvajati;

4. pozdravlja delo Komisije v zvezi z letnim poročilom o pravni državi; pozdravlja, da sta v letno oceno vključeni tudi korupcija in svoboda medijev; vendar ugotavlja, da ne zajema področij demokracije in temeljnih pravic; zlasti obžaluje, da svoboda združevanja in krčenje prostora civilne družbe nista del letne ocene; z zaskrbljenostjo poudarja, da se pravice ranljivih skupin, vključno z ženskami, invalidi, Romi, osebami LGBTI in starejšimi, še vedno ne spoštujejo v celoti ter da te skupine niso popolnoma zaščitene pred sovraštvom in diskriminacijo, kar je v nasprotju s členom 2 PEU; opozarja, da je Parlament večkrat pozval k mehanizmu spremljanja, ki bi zajemal celotno področje uporabe člena 2 PEU; ponovno poudarja, da je potreben objektiven mehanizem spremljanja, ki bo temeljil na dokazih in bo zapisan v pravnem aktu, ki bo tri institucije zavezoval k preglednemu in urejenemu postopku z jasno opredeljenimi odgovornostmi, tako da bosta varstvo in spodbujanje vseh vrednot Unije postala stalen in viden del programa Unije;

5. predlaga vzpostavitev mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki bo temeljil na predlogu Parlamenta iz leta 2016 in letnem poročilu Komisije o pravni državi ter ga bo urejal medinstitucionalni sporazum med tremi institucijami, sestavljen iz letnega cikla spremljanja vrednot Unije, v katerega bodo zajeti vsi vidiki člena 2 PEU, uporabljal pa se bo enakovredno, objektivno in pravično za vse države članice, in sicer ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

6. poudarja, da mora letni cikel spremljanja vsebovati priporočila za posamezne države s časovnimi okviri in cilji izvajanja, ki jih bo treba upoštevati v poznejših letnih ali nujnih poročilih; poudarja, da je treba neizvajanje priporočil povezati s konkretnimi ukrepi Unije, med drugim s postopki v skladu s členom 7 PEU, postopki za ugotavljanje kršitev in proračunskimi orodji; poudarja, da priporočila ne bi smela biti usmerjena le v odpravljanje kršitev, temveč bi bilo treba z njimi spodbujati politike, ki omogočajo, da so državljani deležni pravic in vrednot Unije;

7. poudarja, da bi moral mehanizem utrditi obstoječe instrumente, zlasti letno poročilo o pravni državi, okvir Komisije za pravno državo, letna poročila Komisije o uporabi Listine, dialog Sveta o pravni državi ter mehanizem za sodelovanje in preverjanje, in jih nadomestiti, da se prepreči podvajanje, hkrati pa povečati dopolnjevanje in skladnost z drugimi razpoložljivimi instrumenti, vključno s postopki iz člena 7 PEU, postopki za ugotavljanje kršitev in proračunskimi pogoji, ko bodo uveljavljeni; meni, da bi morale tri institucije uporabiti dognanja iz letnega cikla spremljanja za svoje ocene za sprožitev člena 7 PEU in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2020/xxxx o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah[12]; poudarja, da je treba spoštovati vloge in pristojnosti treh institucij;

8. poudarja, da je neodvisnost sodstva sestavni del sodnega odločanja in zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitega pravnega varstva iz člena 19 PEU; je zaskrbljen, ker so nedavni napadi na pravno državo v glavnem poskusi ogrožanja neodvisnosti sodstva, in meni, da je vsako nacionalni sodišče tudi evropsko sodišče; poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, proti morebitnim poskusom vlad držav članic, da bi ogrozile neodvisnost sodstva, in naj Parlament pravočasno obvesti o takšnih primerih;

9. opozarja, da je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravna obveznost v skladu s členom 6(2) PEU; ponavlja, da je treba hitro zaključiti postopek pristopa h tej konvenciji, da se bo zagotovil dosleden okvir za varstvo človekovih pravic po vsej Evropi ter se še povečalo varstvo temeljnih pravic in svoboščin v Uniji; zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za to, da se bosta Pogodbi v celoti izvajali, ter naj čim prej zaključi ta postopek pristopa;

10. ponovno opozarja na nepogrešljivo vlogo civilne družbe, nacionalnih institucij za človekove pravice, organov za enakost in drugih ustreznih subjektov v vseh fazah letnega cikla spremljanja, od zagotavljanja informacij do olajšanja izvajanja in spremljanja; poudarja, da je treba tako na nacionalni ravni kot tudi ravni Unije zaščititi zagovornike človekovih pravic in poročevalce, po potrebi tudi pred zlorabami sodnih postopkov, ter jim zagotoviti ustrezno financiranje na vseh ravneh; v zvezi s tem poziva, naj se po temeljiti oceni učinka pripravi statut za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije; poudarja, da žvižgači prispevajo k varovanju pravne države in boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos in uporabo Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije[13]; poudarja, da se lahko status akreditacije nacionalnih institucij za človekove pravice in prostor za civilno družbo sama po sebi uporabita kot pokazatelja za ocenjevanje; spodbuja nacionalne parlamente, naj organizirajo javne razprave in sprejmejo stališča o rezultatih ciklusov spremljanja; poudarja, da je usposabljanje pravosodnih delavcev bistveno za pravilno izvajanje in uporabo prava Unije ter s tem za utrditev skupne pravne kulture v vsej Uniji; meni, da se mora prihodnja evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja dodatno osredotočiti na spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva ter mora vključevati usposabljanje o nepravnih vprašanjih in spretnostih, da bi se sodniki lažje uprli neprimernim pritiskom; spodbuja Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za boljši in lažji dialog med sodišči in delavci v pravni stroki s spodbujanjem redne izmenjave informacij in primerov najboljše prakse, da bi okrepili in izboljšali pravosodni prostor Unije, ki bo temeljil na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah; poudarja, da je treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj sredstev za sektorski program za pravosodje in program za državljane, enakost, pravice in vrednote, saj je njun cilj zaščititi in spodbujati vrednote Unije in razviti območje pravosodja Unije na podlagi pravne države ter podpreti civilno družbo;

11. poudarja, da bi se morala mehanizem in pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki omogoča primerjavo med pravosodnimi sistemi držav članic, dopolnjevati; ugotavlja, da je glede na pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020 še vedno precej razlik med državami članicami, kar zadeva število nerešenih zadev, in da se v nekaterih državah članicah zaostanki vse bolj kopičijo, da v nekaterih državah članicah ne zagotavljajo usposabljanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bi bilo namenjeno prilagajanju digitalizaciji in lajšanju dostopa do pravnega varstva, da postaja v nekaterih državah članicah pravna pomoč z leti manj dostopna in da v pravosodnih sistemih večine držav članic še ni zagotovljena enakost spolov;

12. ponovno poudarja vlogo Parlamenta pri spremljanju skladnosti z vrednotami Unije v skladu s členom 7 PEU; ponovno poziva, naj se Parlamentu omogoči, da Svetu predstavi obrazloženi predlog in da se udeleži zaslišanj v skladu s členom 7, kadar Parlament začne postopek, ob spoštovanju pristojnosti vsake od treh institucij in načela lojalnega sodelovanja; poziva Svet, naj Parlament redno obvešča in ga tesno vključi ter naj deluje pregledno; meni, da bo mehanizem, podprt z medinstitucionalnim sporazumom, zagotovil potreben okvir za boljše usklajevanje;

13. meni, da bo povečanje zmožnosti Unije, da spodbuja in brani svoje ustavno jedro, na dolgi rok zahtevala spremembo Pogodb; z zanimanjem pričakuje razmislek in sklepe konference o prihodnosti Evrope v zvezi s tem; poudarja, da bi bilo treba izboljšati učinkovitost postopka iz člena 7 PEU, za kar bi bilo treba spremeniti potrebno večino za ukrepanje in poostriti mehanizem sankcij; poziva, naj se na konferenci o prihodnosti Evrope preuči možnost, da bi povečali vlogo Sodišča Evropske unije pri varovanju temeljnih vrednot Unije; poziva k reviziji Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice na podlagi temeljite ocene učinka[14], tako da se izboljša in razširi mandat te agencije, da bo zajemal vse vrednote iz člena 2 PEU;

14. je prepričan, da je obravnavanje krize vrednot Unije, vključno s predlaganim mehanizmom, pogoj za ponovno vzpostavitev vzajemnega zaupanja med državami članicami, tako da bi se lahko v Uniji kot celoti ohranile in nadalje izvajale vse skupne politike;

15. obžaluje, da je Evropski svet v sklepih z dne 21. julija 2020 oslabil mehanizem proračunskih pogojev, ki ga je predlagala Komisija; ponovno poziva, naj se zagotovi, da bodo sistemske kršitve vrednot iz člena 2 PEU opredeljene kot nezdružljive s financiranjem Unije; poudarja, da je treba uporabljati obratno kvalificirano večino za zaščito proračuna Unije, sicer bo novi mehanizem proračunskih pogojev neučinkovit; zahteva, naj uporabo proračunskih pogojev spremljajo ukrepi za blažitev vseh morebitnih posledic za posamezne upravičence do financiranja Unije, vključno z organizacijami civilne družbe; poudarja, da mehanizma proračunskih pogojev ni mogoče nadomestiti le s predlaganim letnim ciklom spremljanja; poziva Evropski svet, naj izpolni svojo obljubo o zaščiti demokracije in pravne države, ki jo je 9. maja 2019 dal v izjavi iz Sibiua;

16. poziva Komisijo in Svet, naj se s Parlamentom nemudoma začneta pogajati o medinstitucionalnem sporazumu v skladu s členom 295 PDEU; meni, da je predlog iz priloge ustrezna podlaga za ta pogajanja;

17. naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena priporočila Komisiji in Svetu.

 



PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE

Predlog medinstitucionalnega sporazuma o krepitvi vrednot Unije

EVROPSKI PARLAMENT, SVET EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKA KOMISIJA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 295 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Unija v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin (v nadaljevanju: „vrednote Unije“).

(2) V skladu s členom 49 PEU je spoštovanje in zavezanost k spodbujanju vrednot Unije temeljni pogoj za članstvo v Uniji. V skladu s členom 7 PEU lahko huda in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice povzroči začasno mirovanje glasovalnih pravic predstavnika vlade te države članice v Svetu. Spoštovanje vrednot Unije je temelj visoke stopnje zaupanja med državami članicami.

(3) Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljevanju: „tri institucije“) priznavajo pomen spoštovanja vrednot Unije. Spoštovanje vrednot Unije je potrebno za dobro delovanje Unije in doseganje njenih ciljev, kot je določeno v členu 3 PEU. Tri institucije so zavezane medsebojnemu lojalnemu sodelovanju za spodbujanje in zagotavljanje spoštovanja vrednot Unije.

(4) Tri institucije priznavajo potrebo po racionalizaciji in povečanju učinkovitosti obstoječih orodij za spodbujanje skladnosti z vrednotami Unije. Zato bi bilo treba vzpostaviti celovit in na dokazih temelječ medinstitucionalni mehanizem, v katerem se bosta spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, da bi tako izboljšali usklajevanje med tremi institucijami in utrdili predhodne pobude. V skladu s sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 6. in 7. junija 2013 bi moral tak mehanizem delovati „pregledno (...) na podlagi objektivno pridobljenih, primerjanih in analiziranih dokazov ter ob enaki obravnavi vseh držav članic“.

(5) Tri institucije soglašajo, da je letni cikel spremljanja vrednot Unij potreben za povečanje spodbujanja in spoštovanja vrednot Unije. Letni cikel spremljanja bi moral biti celovit, objektiven, nepristranski, temeljiti na dokazih in se enako in pravično uporabljati za vse države članice. Glavni cilj letnega cikla spremljanja bi moralo biti preprečevanje kršitev vrednot Unije in ravnanja v nasprotju z njimi ter izpostavljanje pozitivnih sprememb in izmenjava zgledov dobre prakse, hkrati pa bi moral biti skupna podlaga za druge ukrepe treh institucij. Tri institucije tudi soglašajo, da bodo ta medinstitucionalni sporazum uporabile za vključitev obstoječih instrumentov in pobud v zvezi s spodbujanjem in spoštovanjem vrednot Unije, zlasti letnega poročila o pravni državi, letnega dialoga Sveta o pravni državi in okvira Komisije za pravno državo, da bi se izognili podvajanju in povečali splošno učinkovitost.

(6) Letni cikel spremljanja naj bi bil sestavljen iz pripravljalne faze, objave letnega poročila o spremljanju skladnosti z vrednotami Unije, vključno s priporočili za posamezno državo, in faze naknadnih ukrepov, vključno z izvajanjem priporočil. Ta cikel bi moral potekati v duhu preglednosti in odprtosti ter ob udeležbi državljanov in civilne družbe ter bi moral biti zaščiten pred dezinformacijami.

(7) Tri institucije se strinjajo, da bi moral letni cikel spremljanja nadomestiti odločbi Komisije 2006/928/ES[15] in 2006/929/ES[16] ter med drugim izpolnjevati cilje teh sklepov. Ta medinstitucionalni sporazum ne posega v Akt o pristopu iz leta 2005, zlasti ne v člena 37 in 38 Akta.

(8) Letni cikel spremljanja bi moral biti v skladu z drugimi instrumenti, ki se nanašajo na spodbujanje in krepitev vrednot Unije, ter jih dopolnjevati. Tri institucije se zavezujejo zlasti k uporabi ugotovitev iz letnih poročil o spremljanju pri njihovi presoji, ali obstaja očitno tveganje resne kršitve ali resna in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice v smislu člena 7 PEU. Komisija se je prav tako zavezala, da bo ugotovitve iz letnega poročila o spremljanju uporabila pri oceni, ali bi bilo treba začeti postopek za ugotavljanje kršitev oziroma ali obstajajo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta[17]. Tri institucije se strinjajo, da bi morala letna poročila o spremljanju bolj na splošno usmerjati njihove ukrepe v zvezi z vrednotami Unije.

(9) Ta medinstitucionalni sporazum v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa le lažje sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, vsaka institucija pa v skladu s členom 13(2) deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Ta medinstitucionalni sporazum ne posega v pravice Sodišča Evropske unije, da avtentično razlaga pravo Unije.

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

I. CILJI

1. Tri institucije soglašajo, da bodo z usklajevanjem in sodelovanjem spodbujale in krepile spoštovanje vrednot Unije v skladu s členom 2 PEU.

II. LETNI CIKEL SPREMLJANJA

2. Tri institucije soglašajo, da bodo v duhu iskrenega in vzajemnega sodelovanja organizirale letni cikel spremljanja vrednot Unije, ki bo zajemal težave in najboljše prakse na vseh področjih vrednot Unije. Letni cikel spremljanja bo sestavljen iz pripravljalne faze, objave letnega poročila o spremljanju vrednot Unije (v nadaljevanju: letno poročilo), vključno s priporočili, in faze naknadnih ukrepov.

3. Tri institucije soglašajo, da bodo ustanovile stalno medinstitucionalno delovno skupino za vrednote Unije (v nadaljevanju: delovna skupina). Delovna skupina olajšuje usklajevanje in sodelovanje med tremi institucijami v letnem ciklu spremljanja. Delovna skupina redno obvešča javnost o svojem delu.

4. Delovni skupini in trem institucijam svetuje skupina neodvisnih strokovnjakov. Skupina neodvisnih strokovnjakov v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice nepristransko opredeli glavne pozitivne in negativne spremembe v vsaki državi članici ter prispeva k razvoju metodologije za letno poročilo. Tri institucije se lahko v vseh fazah letnega cikla spremljanja posvetujejo s to skupino.

Pripravljalna faza

5. Komisija vsako leto organizira ciljno usmerjeno posvetovanje z deležniki za zbiranje informacij za letno poročilo. Posvetovanje z deležniki poteka v prvem četrtletju vsakega leta. Posvetovanje je pregledno in temelji na jasni in natančni metodologiji, ki jo sprejme delovna skupina. Metodologija v ustrezni obliki vsekakor zajema referenčne vrednosti, ki so navedene v prilogah k odločbam Komisije 2006/928/ES in 2006/929/ES.

6. Posvetovanje z deležniki je priložnost, da organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in organi za enakost, strokovna združenja in mreže, organi Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij, institucije, organi, uradi in agencije Unije ter države članice, vključno z ustreznimi nacionalnimi organi, prispevajo k letnemu poročilu. Komisija informacije, ki jih predložijo deležniki, vključi v letno poročilo. Komisija prispevke deležnikov k posvetovanju objavi na svojem spletnem mestu pred objavo letnega poročila.

7. Komisija pri pripravi letnega poročila na podlagi metodologije, ki jo določi delovna skupina, uporabi vse informacije, ki jih ima na voljo. V zvezi s tem so še posebej pomembna poročila in podatki Agencije Evropske unije za temeljne pravice in drugih organov, uradov in agencije Unije, Sveta Evrope, vključno z Beneško komisijo in skupino držav proti korupciji, ter drugih mednarodnih organizacij, ki pripravljajo ustrezne študije in ocene. Če letno poročilo, ki ga pripravi Komisija, odstopa od ugotovitev skupine neodvisnih strokovnjakov, lahko Evropski parlament in Svet od Komisije zahtevata, da delovni skupini pojasni svoje razloge.

8. Imenovani predstavniki vseh treh institucij imajo, potem ko se uskladijo v delovni skupini, možnost, da opravijo obiske za ugotavljanje dejstev v državah članicah, da pridobijo dodatne informacije in pojasnijo stanje vrednot Unije v teh državah članicah. Komisija te ugotovitve vključi v letno poročilo.

9. Komisija redno obvešča delovno skupino o napredku, doseženem v pripravljalni fazi.

Letno poročilo in priporočila

10. Komisija pripravi letno poročilo na podlagi informacij, zbranih med pripravljalno fazo. Letno poročilo bi moralo zajemati pozitiven in negativen razvoj v zvezi z vrednotami Unije v državah članicah. Letno poročilo je nepristransko in temelji na objektivno zbranih dokazih ter upošteva enako obravnavanje vseh držav članic. Obseg poročanja bi moral odražati resnost obravnavanega stanja. Letno poročilo vključuje poglavje o postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z vrednotami Unije.

11. Letno poročilo vsebuje priporočila za posamezno državo članico, katerih cilj je izboljšati varstvo in spodbujanje vrednot Unije. V priporočilih se opredelijo konkretni cilji in časovni okviri za izvajanje ter se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki iz obrazloženih predlogov, sprejetih v skladu s členom 7(1) PEU. Priporočila upoštevajo raznolikost političnih in pravnih sistemov držav članic. Izvajanje priporočil se oceni v poznejših letnih poročilih ali po potrebi v nujnih poročilih.

12. Letno poročilo, vključno s priporočili, se objavi vsako leto v septembru. Datum objave se uskladi med tremi institucijami v delovni skupini. Komisija pred objavo letnega poročila delovni skupini predstavi njegov osnutek.

Nadaljnji ukrepi

13. Evropski parlament in Svet razpravljata o vsebini letnega poročila najpozneje dva meseca po datumu njegove objave. Razprave se objavijo. Parlament in Svet sprejmeta stališče o letnem poročilu v obliki resolucij in sklepov. Evropski parlament in Svet v okviru nadaljnjega ukrepanja ocenita in razmislita o tem, v kolikšni meri so države članice izvedle prejšnja priporočila, vključno z izvrševanje ustreznih odločb Sodišča Evropske unije. Tri institucije uporabijo svoja pooblastila v skladu s Pogodbama, da bi prispevale k učinkovitemu nadaljnjemu ukrepanju. Tri institucije si prizadevajo za spodbujanje pravočasne razprave o letnem poročilu v državah članicah, zlasti v nacionalnih parlamentih.

14. Komisija na podlagi ugotovitev v letnem poročilu na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta začne dialog z eno ali več državami članicami, vključno z ustreznimi organi, da bi olajšala izvajanje priporočil. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku dialoga. Komisija lahko vedno, tudi na zahtevo posamezne države članice, prek različnih dejavnosti zagotovi tehnično pomoč državam članicam. Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti organizira medparlamentarno razpravo o ugotovitvah letnega poročila.

15. Tri institucije bi morale pri določanju prednostnih nalog za financiranje upoštevati ugotovitve letnega poročila. Kadar Komisija oblikuje ustrezne letne delovne programe za izplačilo sredstev Unije v okviru deljenega ali neposrednega upravljanja, bi morala zlasti vključiti ciljno podporo nacionalnim akterjem, ki prispevajo k varovanju in spodbujanju vrednot Unije, kot so organizacije civilne družbe in medijske organizacije.

16. Tri institucije brez poseganja v pristojnosti Komisije na podlagi člena 258 PDEU in člena 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx ter pravico tretjine držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije, da Svetu predložijo obrazložen predlog v skladu s členom 7(1) PEU, soglašajo, da bi morala letna poročila usmerjati njihove ukrepe v zvezi z vrednotami Unije.

17. Evropski parlament in Svet lahko od Komisije zahtevata, da razvije dodatne smernice in kazalnike za obravnavo ustreznih horizontalnih vprašanj, ki se pojavijo v letnem ciklu spremljanja.

Nujno poročilo

18. Kadar stanje v eni ali več državah članicah predstavlja neposredno in resno škodo vrednotam Unije, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta pripravi nujno poročilo o tem stanju. Komisija pripravi poročilo ob posvetovanju z delovno skupino. Komisija brez odlašanja pripravi nujno poročilo in ga najpozneje dva meseca po zahtevi Evropskega parlamenta ali Sveta objavi. Ugotovitve iz nujnega poročila se vključijo v naslednje letno poročilo. V nujnem poročilu so lahko navedena priporočila za odpravo neposredne nevarnosti za vrednote Unije.

III. DOPOLNJEVANJE Z DRUGIMI INSTRUMENTI

19. Tri institucije priznavajo dopolnilno naravo letnega cikla spremljanja in drugih mehanizmov za varstvo in spodbujanje vrednot Unije, zlasti postopek iz člena 7 PEU, postopke za ugotavljanje kršitev in Uredbo (EU) 2020/xxxx. Zavezujejo se, da bodo upoštevale cilje tega medinstitucionalnega sporazuma v politikah Unije.

20. Zavezujejo se tudi, da bodo, kadar se v letnem poročilu ugotovijo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z eno ali več vrednotami Unije, v okviru svojih pristojnosti, ki jim jih podeljujeta Pogodbi, nemudoma ustrezno ukrepale. Soglašajo, da so ugotovitve letnega poročila podlaga pri odločanju, ali začeti postopek iz člena 7 PEU in postopek za ugotavljanje kršitev, kar zadeva varstvo vrednot Unije. Tri institucije med drugim preučijo, ali je mogoče politike Unije, ki zahtevajo visoko raven vzajemnega zaupanja, ohraniti ob upoštevanju sistemskih pomanjkljivosti, ugotovljenih v letnem poročilu.

21. Letni cikel spremljanja, vzpostavljen s tem sporazumom, nadomesti mehanizem za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji iz Odločbe Komisije 2006/928/ES ter mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu iz Odločbe Komisije 2006/929/ES, in med drugim izpolnjuje cilje navedenih sklepov. Komisija se zato zavezuje, da bo te sklepe razveljavila ob primernem času.

Skupna ureditev za člen 7 PEU

22. Tri institucije soglašajo, da bodo ugotovitve iz letnega poročila uporabile pri presojanju, ali obstaja očitno tveganje resne kršitve ali resna in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice v smislu člena 7 PEU.

23. Soglašajo tudi, da bodo za večjo preglednost in učinkovitost postopka iz člena 7 PEU zagotovile, da bo lahko institucija, ki bo začela predlog na podlagi člena 7(1) PEU, ta predlog predstavila v Svetu ter da bo izčrpno obveščena in bo sodelovala v vseh fazah postopka. Tri institucije soglašajo, da se bodo v delovni skupini redno posvetovale glede obstoječih in morebitnih postopkov, začetih na podlagi člena 7 PEU.

24. Tri institucije soglašajo, da bodo oblikovale načine za povečanje učinkovitosti postopka iz člena 7 PEU. Novi načini lahko vključujejo urejen časovni razpored zaslišanj in zasedanj o trenutnem stanju, priporočila za odpravo pomislekov, izraženih v obrazloženem predlogu, in roke za izvedbo.

Skupna ureditev za proračunske pogoje

25. Tri institucije soglašajo, da bodo ugotovitve iz letnega poročila uporabile pri oceni, ali obstajajo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx, pa tudi pri vseh drugih ustreznih ocenah za namene obstoječih in prihodnjih proračunskih orodij. Če se v letnem poročilu ugotovi, da splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici vplivajo ali bi lahko vplivale na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, Komisija tej državi članici pošlje pisno obvestilo v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2020/xxxx.

IV. KONČNE DOLOČBE

26. Tri institucije sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev sredstev in virov, potrebnih za pravilno izvajanje tega medinstitucionalnega sporazuma.

27. Tri institucije skupaj neprestano spremljajo izvajanje medinstitucionalnega sporazuma, tako na politični ravni v okviru rednih razprav kakor tudi na tehnični ravni v delovni skupini.

28. Ta sporazum začne veljati na dan podpisa.

 


OBRAZLOŽITEV

Unija je nastala po dveh svetovnih vojnah in po obdobjih hudih kršitev vrednot demokracije, pravne države in temeljnih pravic, zato temelji prav na teh vrednotah, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Te vrednote so skupne vsem državam članicam in so podlaga za celotno delovanje Unije.

 

Kot je določeno v členu 49 PEU, je spoštovanje vrednot Unije temeljni pogoj za članstvo v Uniji. Unija v okviru pristopnega procesa oceni, ali država kandidatka spoštuje vrednote Unije, vključno z njeno zavezanostjo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam. Če država te zaveze dovolj jasno ne izpolnjuje v zakonodaji in praksi, ne more postati njena članica.

 

V zadnjih desetih letih smo v več državah članicah priča brezsramnim napadom na pravno državo, temeljne pravice in druge vrednote Unije. Izkušnje so žal pokazale, da so instrumenti, ki so na voljo v Uniji, vključno s postopkom iz člena 7 PEU, neučinkoviti in razdrobljeni. Komisija je ukrepala in leta 2020 prvič pripravila letno poročilo o pravni državi, kar je sicer hvalevredno, vendar to poročilo ne obravnava več ključnih vprašanj, in sicer demokracije in temeljnih pravic. Poleg tega bi bilo treba letno spremljanje vrednot iz člena 2 PEU vključiti v pravno zavezujoči akt Unije, kot je medinstitucionalni sporazum na podlagi člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V osnutku poročila je bilo navedeno, da je Unija še vedno strukturno neprimerna za odpravljanje kršitev in nazadovanja na področju demokracije, temeljnih pravic in pravne države v državah članicah. Žal tudi Svetu ni uspelo doseči pomembnega napredka pri uveljavljanju vrednot Unije v postopkih v skladu s členom 7 PEU, ki potekajo, kar dejansko omogoča nadaljnje odstopanje od vrednot iz člena 2 PEU.

 

Ker ni celovitega mehanizma, ki bi omogočal celovito obravnavo stanja demokracije, pravne države, temeljnih pravic in vseh drugih vrednot Unije, in ker je obenem treba vse države članice enako obravnavati na podlagi preglednih in jasnih meril, poročevalec predlaga, naj Komisija, Svet in Parlament skupaj vzpostavijo mehanizem za letno spremljanje spoštovanja vrednot Unije v državah članicah in v ta namen sklenejo medinstitucionalni sporazum.

 

Cilj predlaganega medinstitucionalnega sporazuma je določiti ureditev, ki bo spodbujala in krepila spoštovanje vrednot Unije z usklajevanjem in sodelovanjem med Parlamentom, Svetom in Komisijo. To bo vključevalo letni cikel spremljanja, v katerem se bodo spremljale vse vrednote Unije v vseh državah članicah, in sicer na podlagi objektivnih in preglednih meril, in po katerem se bo pripravilo letno poročilo. Sodelovanje in usklajevanje bo potekalo prek medinstitucionalne delovne skupine, ki jo bo podpirala skupina neodvisnih strokovnjakov. V letnem poročilu se ne bodo obravnavale le negativne spremembe, temveč se bodo opredelile tudi dobre prakse in pozitivni ukrepi.

 

Poročevalec ob upoštevanju dela, ki so ga med drugim opravili civilna družba, nacionalne institucije za človekove pravice ter organi Sveta Evrope in drugi mednarodni organi in organi Unije, predlaga, da se jasno določi, kako naj njihovo delo prispeva k letnemu poročilu in kako te deležnike vključiti. V osnutku medinstitucionalnega sporazuma se upoštevajo obstoječi mehanizmi in postopki za varovanje in spodbujanje vrednot Unije, zlasti postopek iz člena 7 PEU, postopek za ugotavljanje kršitev in osnutek uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti. Da bi se izognili podvajanju in zagotovili, da se bodo vsi ukrepi proti državam članicam sprejemali na enaki podlagi, poročevalec predlaga, da se letno poročilo uporabi kot podlaga pri odločanju o tem, ali naj se sproži postopek iz člena 7 PEU, in pri presojanju, ali so morebitni drugi instrumenti, vključno s proračunskimi pogoji, primerni.

 

Poročilo je osnovano na dragocenih prispevkih poročevalcev v senci in mnenjih odbora JURI in AFCO. Pričakuje se, da bo sprejetje osnutka resolucije s priloženim osnutkom medinstitucionalnega sporazuma, privedlo do konstruktivnih pogajanj s Svetom in Komisijo ter nazadnje do močnega mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice.


 

 

 

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE (14.9.2020)

<CommissionInt>za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve</CommissionInt>


<Titre>s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice</Titre>

<DocRef>(2020/2072(INL))</DocRef>

Pripravljavec mnenja (*): <Depute>Tiemo Wölken</Depute>

(Pobuda – člen 47 Poslovnika)

 

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

 

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor:

 naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so neodvisnost, kakovost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov odločilnega pomena za doseganje učinkovitega pravosodja v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah za državljane in podjetja; ker pregled stanja na področju pravosodja v EU zagotavlja bistvene podatke o teh parametrih in služi kot orodje za primerjavo;

B. ker Unija v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi; ker sodni organi držav članic v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije Listino uporabljajo le pri izvajanju evropske zakonodaje, vendar je za spodbujanje skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države pomembno, da se pravice iz Listine vedno upoštevajo, tudi v civilnih in upravnih postopkih;

1. meni, da bi moral biti mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v prvi vrsti namenjen preprečevanju in odpravljanju groženj vrednotam Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), preden se v državi članici pojavi očitno tveganje za kršitev teh vrednot in bi bilo treba sprožiti člen 7 PEU, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz členov 4 in 5 PEU; opozarja, da lahko nespoštovanje vrednot EU negativno vpliva na sam evropski projekt, zlasti kar zadeva temeljne pravice državljanov Evropske unije, saj lahko zmanjša medsebojno zaupanje med državami članicami; poudarja, da Unija nima veljavnega pravno zavezujočega mehanizma, s katerim bi redno spremljali, kako države članice in institucije Unije spoštujejo vrednote Unije; meni, da bi moral biti glavni namen vsakega takega mehanizma preprečevanje in obravnavanje vseh očitnih tveganj za resno kršitev teh vrednot; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v vsakem prihodnjem predlogu medinstitucionalnega sporazuma za pakt Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice poudariti preventivne in korektivne elemente; poudarja, da je treba zagotoviti popolno objektivnost pri pripravi standardov za vrednotenje in meril v okviru mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

2. meni, da je izjemno pomembno, da redni pregled v okviru mehanizma temelji na neločljivem odnosu med demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami ter zajame vse vidike iz člena 7 predloga Parlamenta za osnutek medinstitucionalnega sporazuma o paktu Evropske unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj dodatno okrepi svoje letno poročanje o uporabi Listine s spremljanjem in dialogom z državami članicami v okviru prihodnjega mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, da bi zagotovili usklajenost nacionalnih zakonodajnih in sodnih ukrepov in praks na področju civilnega, upravnega, gospodarskega in procesnega prava z določbami Listine;

3. poudarja, da morajo vsi javni organi v državah članicah vedno delovati v mejah predpisov pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodstva, ter opozarja, da je načelo pravne varnosti bistveno za zaupanje v pravosodne sisteme in pravno državo; poudarja, da so učinkovito sodno varstvo z neodvisnim in nepristranskim sodstvom, pravna varnost, dostop do pravnega varstva, prepoved samovoljnega izvajanja izvršilne oblasti in enakost pred zakonom nepogrešljivi temelji pravne države; poudarja, da je zahteva po neodvisnosti sodišč bistvena za temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva in poštenega sojenja ter za zagotovitev, da so zaščitene vse, materialne in procesne pravice, ki izhajajo iz prava Unije; poudarja, da je neodvisnost sodstva sestavni del sodnega odločanja in zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitega pravnega varstva iz člena 19 PEU; ponovno poziva k nadomestitvi obstoječih delno veljavnih instrumentov za spremljanje teh vprašanj, kot je mehanizem sodelovanja in preverjanja za Romunijo in Bolgarijo, s temeljito in usklajeno analizo, ki bo veljala za vse države članice;

4. je zaskrbljen, ker je pri nedavnih napadih na pravno državo šlo predvsem za poskuse ogrožanja neodvisnosti sodstva, kar postavlja pod vprašaj samo pravno, politično in gospodarsko podlago delovanja Evropske unije; poudarja, da je vsako nacionalno sodišče tudi evropsko sodišče; poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, proti poskusom nacionalnih vlad, da bi ogrozile neodvisnost sodstva, in naj Parlament pravočasno obvesti o takšnih primerih; opozarja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da državljani pravilno dojemajo vmešavanje vlade in politikov kot glavni razlog za pomanjkanje neodvisnosti v svojih pravosodnih sistemih; v zvezi s tem zagovarja, da načelo delitve oblasti pomeni, da bi morali biti tisti, ki preiskujejo in odločajo o disciplinskih sankcijah za sodnike, imenovani brez političnega vpliva, in da bi morali sodnike, ki so člani obstoječih nacionalnih sodnih svetov, predlagati, izbrati ali izvoliti njihovi kolegi;

5. poudarja pomen izjave iz Sibiua iz maja 2019, v kateri so se evropski voditelji soglasno zavezali k temu, da bodo v Evropski uniji še naprej varovali naš način življenja, demokracijo in pravno državo; v ta namen poziva Komisijo, Evropski svet in Svet, naj dajo prednost ukrepom na tem področju, zlasti v obdobju po krizi zaradi COVID-19, zaradi katere so se v več državah članicah pojavile avtokratske in neliberalne težnje;

6. poudarja, da je bil sistem zahtev, ki so določene v okviru pravne države in temeljijo na načelu demokracije, prvotno vzpostavljen in vključen v Pogodbi, da bi se izboljšalo demokratično in učinkovito delovanje institucij EU ter bi tako lahko svoje naloge opravljale v enotnem institucionalnem okviru;

7. poudarja, da bi morala Evropska unija izpolnjevati nalogo preverjanja svojih institucij, da bi se prepričala, ali je njihovo delovanje v skladu z načelom demokracije in pravne države;

 

8. poudarja, da je usposabljanje pravosodnih delavcev bistveno za pravilno izvrševanje in uporabo prava Unije ter s tem za krepitev skupne evropske pravne kulture, ki temelji na načelih vzajemnega zaupanja in pravne države; meni, da je treba tako usposabljanje ustrezno financirati in da se mora prihodnja evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja dodatno osredotočiti na dostopanje do pravnega varstva, spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva ter temu nameniti dodatna sredstva in da mora vključevati usposabljanje o spretnostih in nepravnih vprašanjih, da bi se sodniki lažje uprli neprimernim pritiskom; zlasti poudarja, da je treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru zagotoviti ustrezno financiranje sektorskih programov za pravosodje ter pravice in vrednote, saj sta namenjena spodbujanju in zagotavljanju razvoja skupne evropske kulture pravosodnih sistemov, pravne države in vrednot EU; poziva Komisijo, naj oblikuje skupne standarde za usposabljanje v pravosodju in spodbuja institucionalno sodelovanje na področju usposabljanja v pravosodju v EU; prav tako poziva Komisijo, naj še okrepi svoje dejavnosti ozaveščanja v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah s spodbujanjem in financiranjem modulov usposabljanja za nacionalne sodnike in osebe, ki delujejo na področju pravosodja, osredotočenih na Listino;

9. pozdravlja dejstvo, da so evropske mreže doslej imele bistveno vlogo pri spodbujanju izmenjave idej in primerov dobre prakse v pravosodnem sistemu EU; poziva Komisijo, naj opredeli nadaljnje ukrepe za podporo tem mrežam, kot je Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju, da se bodo lahko osredotočile na projekte, ki spodbujajo pravno državo, zlasti v državah članicah, ki se soočajo s tovrstnimi težavami;

10. obsoja vse oblike prisile, nadlegovanja, pritiska, ustrahovanja in fizičnega ali besednega nasilja nad sodniki in tožilci, zlasti če do njih pride v zasebnem življenju, na njihovih domovih ali v družinskem okolju; meni, da bi morali imeti sodniki in odvetniki možnost opravljati svoje naloge, ne da bi javni organi ali uradniki dvomili o njihovi legitimnosti, sposobnosti ali neodvisnosti;

11. ugotavlja, da še vedno obstajajo velike razlike v stopnji sodelovanja pri usposabljanju med državami članicami in med vrstami pravniških poklicev; poziva Komisijo, naj ugotovi razloge za te razlike in jih obravnava v prihodnji evropski strategiji za usposabljanje na področju pravosodja ter oceni učinek teh razlik na neodvisnost, kakovost in učinkovitost sodstva držav članic;

12. poudarja potencial usposabljanja na področju pravosodja za izboljšanje dialoga med nacionalnimi sodišči in Sodiščem Evropske unije, zlasti z uporabo sistema predhodnega odločanja in interakcijo med načeloma subsidiarnosti in primarnosti prava Unije, ki sta zapisani v členu 5 PEU; opozarja, da predhodne odločbe razjasnjujejo, kako naj se uporablja pravo Evropske unije; meni, da uporaba tega postopka omogoča enotno razlago in izvajanje evropske zakonodaje; spodbuja Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za boljši in lažji dialog med sodišči in delavci v pravni stroki s spodbujanjem redne izmenjave informacij in primerov najboljše prakse, da bi okrepili in izboljšali evropski pravosodni prostor, ki bo temeljil na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med organi, odgovornimi za ustavni nadzor; poziva Komisijo, naj opredeli ukrepe za spodbujanje in podporo projektov konference evropskih ustavnih sodišč;

13. opozarja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da so med državami članicami še vedno velike razlike glede števila nerešenih zadev in da se je v nekaterih državah članicah povečalo število zaostankov; ugotavlja, da je varstvo pravne države odvisno od učinkovitosti pravosodnih sistemov in da pri delovanju pravosodja ne bi smelo biti Unije dveh hitrosti;

14. opozarja, da bi se morala pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki omogoča splošno primerjavo med državami članicami, in letno poročilo o spremljanju vrednot Unije, ki je podrobna kvalitativna ocena konkretnih razmer v vsaki državi članici, medsebojno dopolnjevati;

15. opozarja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da nimajo vse države članice usposabljanj o digitalnih spretnostih in znanjih, namenjenih prilagajanju digitalizaciji in lažjemu dostopu do pravnega varstva z novimi tehnologijami ter razvoju znanj in spretnosti za sodnike, kot sta upravljanje sodišč in sodniška etika, ter da je število sodnikov, ki se teh usposabljanj udeležijo, v večini držav nizko; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v prihodnji evropski strategiji za usposabljanje na področju pravosodja več poudarka nameni usposabljanjem o digitalnih spretnostih in znanjih; nadalje jo poziva, naj spodbuja hitrejšo digitalizacijo na vseh ravneh pravosodnih sistemov držav članic in uporabo umetne inteligence kot sredstva za izboljšanje dostopa do pravnega varstva ter podpre standardizacijo in poenostavitev orodij IKT; poziva Komisijo, naj oceni orodja IKT in druga sredstva, ki jih države članice dajo na voljo sodnikom in državljanom za pospešitev postopkov in lažjega dostopa do pravnega varstva, vključno z možnostjo sledenja sodnim postopkom prek spleta, zlasti za invalide ali pripadnike ranljivih skupin, kot so narodnostne manjšine in migranti; poleg tega opominja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da zbiranje podatkov z vseh področij pravosodja za celo državo še vedno ni mogoče v vseh državah članicah, in opozarja, da je dostop do podatkov dragoceno in potrebno orodje za ocenjevanje;

16. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni izvajanju ustrezno financiranih sistemov pravne pomoči v državah članicah, kakovosti in dostopnosti nudene pravne pomoči ter dolžini in preglednosti sodnih postopkov in naj oceni morebitne ovire, ki državljanom brez sredstev preprečujejo učinkovit dostop do pravnega varstva; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnost povračila pravnih stroškov, saj lahko tudi ti odvrnejo od koriščenja sodnega varstva; opozarja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da je pravna pomoč v nekaterih državah članicah z leti postala manj dostopna; poudarja, da lahko razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks močno vplivata na dostop do pravnega varstva in imata odvračilni učinek na revne;

17. ugotavlja, da člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznava pravico do dobrega upravljanja Evropske unije; ugotavlja, da se z večanjem pristojnosti Unije državljani vse pogosteje srečujejo z njenimi institucijami, organi, uradi in agencijami, pri čemer njihove procesne pravice niso vedno ustrezno varovane; ugotavlja, da so obstoječi predpisi in načela Unije o dobrem upravljanju razpršeni v najrazličnejših virih; poudarja, da je v Uniji, ki upošteva načelo pravne države, treba zagotoviti, da so postopkovne pravice in obveznosti vedno ustrezno opredeljene in razvite ter da se ustrezno spoštujejo; želi spomniti na svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 in 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije; meni, da bi morala biti Unija zgled in sprejeti kodeks o upravnem postopku, in v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog uredbe o upravnem postopku za Evropsko unijo;

18. poziva Komisijo, naj preuči, kako se v državah članicah uporabljajo postopki skupinskih tožb, in pomaga izboljšati učinkovitost in dostopnost njihovih pravnih sistemov glede učinkovitosti postopkov in stroškov;

19. obsoja vse primere, v katerih je mogoče sodne postopke zlorabiti proti vrednotam in pravicam, ki jih mora ščititi vsak pravni sistem; poziva Komisijo, naj se seznani z vsemi primeri, v katerih se uvedba sodnega postopka in z njim povezani finančni stroški za toženca v državah članicah uporabljajo za namene, ki so v nasprotju s kulturo pravne države, na primer obstojem svobodnih in pluralnih medijev ter neodvisnih akademikov, raziskovalcev, sindikalistov, zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe; nadalje jo poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s pristojnostmi, ki so ji podeljene s Pogodbama, da bi odpravila takšne prakse in zagotovila odgovornost tistih, ki jih omogočajo;

20. poudarja, da imajo žvižgači ključno vlogo pri zaščiti pravne države v EU in državah članicah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos in izvrševanje Direktive (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije;

21. meni, da je spopadanje z vztrajnimi razlikami med spoloma in spodbujanje raznolikosti, tudi etnične in kulturne, v sestavi in strukturi pravosodnih sistemov držav članic nujno za izboljšanje njihove kakovosti, nepristranskosti, učinkovitosti in neodvisnosti; opozarja na ugotovitev iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, da ženske v večini držav članic še vedno predstavljajo manj kot petdeset odstotkov sodnikov na vrhovnih sodiščih.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.9.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Gunnar Beck, Geoffroy Didier, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ibán García Del Blanco, Jean-Paul Garraud, Esteban González Pons, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Jiří Pospíšil, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Raffaele Stancanelli, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Marion Walsmann, Tiemo Wölken, Lara Wolters, Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Emil Radev

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

PPE

Geoffroy Didier, Esteban González Pons, Jiří Pospíšil, Emil Radev, Axel Voss, Marion Walsmann, Javier Zarzalejos

S&D

Ibán García Del Blanco, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Tiemo Wölken, Lara Wolters

RENEW

Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Adrián Vázquez Lázara

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Marie Toussaint

GUE/NGL

Manon Aubry

NI

Mislav Kolakušić

 

3

-

ID

Gunnar Beck, Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton

 

2

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Stancanelli

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE (11.9.2020)

<CommissionInt>za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve</CommissionInt>


<Titre>o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice</Titre>

<DocRef>(2020/2072(INL))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Włodzimierz Cimoszewicz </Depute>

(Pobuda – člen 47 Poslovnika)

 

 

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor:

 naj v predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da se struktura EU na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic nenehno razvija vse od ustanovitve Evropske skupnosti (ES) in je bila okrepljena s sodno prakso Sodišča Evropske unije in s spremembami te strukture, ki so bile uvedene z novimi pogodbami, ter da se je status načel pravne države, demokracije in temeljnih pravic z Lizbonsko pogodbo spremenil s skupnih načel v temeljne vrednote Unije; je trdno prepričan, da je treba ta razvojni proces še nadaljevati;

2. poudarja, da je EU v svojih pristopnih merilih kodificirala, da se za članstvo v EU zahteva, da ima država kandidatka stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin;

3. opozarja na protislovje, da medtem ko se za prihodnje države članice pred pristopom k Uniji preverja skladnost s temi vrednotami EU, ki so kodificirane v pristopnih merilih, EU nima učinkovitih orodij za zagotavljanje spoštovanja teh temeljnih načel, ko države postanejo članice;

4. poudarja, da pomanjkanje mehanizmov spremljanja, ocenjevanja in nadzora temeljnih pravnih načel EU ne bi predstavljalo težav, če bi države članice ta načela po pristopu k Evropski uniji še upoštevale;

5. meni, da so se razmere v zvezi s pravno državo, demokracijo in temeljnimi pravicami v številnih državah članicah znatno poslabšale, kar je obžalovanja vredno; obžaluje, da se je pandemija covida-19 v nekaterih državah članicah izkoristila tudi za nadaljnje omejevanje pravic in temeljnih svoboščin državljanov iz Listine o temeljnih pravicah; poudarja, da je treba stalno spremljati vse tovrstne ukrepe, da bi jih spremenili ali opustili, ko ne bodo več nujno potrebni za ohranjanje javnega zdravja;

6. poudarja, da je pravna država neločljivo povezana s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic, zato je treba ta tri načela spremljati skupaj;

7. poudarja, da Unija temelji na sklopu skupnih načel demokracije, pravne države in temeljnih pravic, kot je določeno v členu 2 PEU; je trdno prepričan, da je treba imeti mehanizem za spremljanje, ki bi v celoti zajemal člen 2 PEU in ne bi ustvarjal hierarhije vrednot, temveč bi zajel vse vrednote Unije in zagotovil, da se ustrezno ocenjujejo; poudarja zlasti pomen spodbujanja in zaščite pravne države, ki je temeljna vrednota Unije, ki je na pravu temelječa skupnost, in obveznost držav članic, da zagotovijo učinkovito sodno varstvo;

8. opozarja, da EU še vedno nima učinkovitih mehanizmov za spremljanje, preprečevanje in odpravo sistemskih groženj vrednotam EU v državah članicah; v zvezi s tem opozarja na sporočilo Komisije o nadaljnji krepitvi pravne države v Uniji in v njem opredeljene ukrepe; poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja začne izvajati predlagani okvir pravne države; meni, da je treba razmisliti o tem, kako v prihodnje uvesti sankcije, ki bi bile učinkovite, odvračilne in sorazmerne;

9. poudarja pomen oblikovanja objektivnega, z dokazi podprtega mehanizma za pravično in nepristransko ocenjevanje demokracije, pravne države in spoštovanje temeljnih svoboščin ter priznava, da mora biti vzpostavitev takega mehanizma povezana s krepitvijo demokratičnega delovanja v Uniji; obžaluje, da so prejšnje zahteve po dialogu z nekaterimi vladami privedle do le omejenih rešitev;

10. poudarja, da je pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravna obveznost v skladu s členom 6(2) PEU; ponovno poudarja potrebo po hitrem zaključku tega pristopnega procesa, da bi zagotovili dosleden okvir za varstvo človekovih pravic po vsej Evropi in dodatno okrepili varstvo temeljnih pravic in svoboščin v EU; zato poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za zagotovitev spoštovanje Pogodb in brez nepotrebnega odlašanja zaključi pogajanja;

11. vztraja, da morajo institucije Unije medsebojno lojalno sodelovati v skladu s členom 13(2) PEU in bi zato morale brez politične pristranskosti prispevati k zaščiti vrednot Unije v skladu z določbami Pogodb; poziva, naj se te dejavnosti uredijo z medinstitucionalnim sporazumom in naj se obstoječi mehanizmi konsolidirajo, pri čemer je treba predvideti letna poročila o stanju v vseh državah članicah na podlagi ocene skupine neodvisnih strokovnjakov ter določiti preventivne in popravne ukrepe;

12. meni, da bi bilo treba za učinkovito izvajanje prihodnjega medinstitucionalnega sporazuma o krepitvi vrednot Unije v skladu s členom 295 PDEU določiti tudi jasne postopke za usklajevanje sodelovanja med institucijami na tem področju; ugotavlja, da bi se bilo treba izogniti nepotrebnemu ustvarjanju novih struktur ali podvajanju ter dati prednost povezovanju in vključevanju obstoječih instrumentov;

13. poudarja, da je potreben sistem nadzora, s katerim se bodo pozorno spremljale razmere v vseh državah članicah; poziva k vključitvi razprave o sklepih letnega poročila v Svetu in medparlamentarne konference, ki jo Parlament organizira v letnem ciklu spremljanja;

14. vztraja, da bi moral letni cikel spremljanja v vseh fazah temeljiti na načelu preglednosti, nepristranskosti in enakosti med državami članicami ter na objektivnih dokazih, merljivih kazalnikih in merilih, treba bi ga bilo zaščititi pred vsemi strategijami namenske dezinformacije ter bi moral voditi k učinkovitim in realističnim ukrepom, kot so postopki za ugotavljanje kršitev ali po potrebi sankcije;

15 poudarja, da ima Svet Evrope ključno vlogo pri nadzorovanju spoštovanja demokracije, temeljnih pravic in pravne države v Evropi; zato vztraja, da bi morala redno potekati posvetovanja s Svetom in predvsem Beneško komisijo ter da bi morale ocene in priporočila novega skupnega mehanizma za spremljanje temeljiti na njihovi oceni;

16. poudarja, da čeprav je pravna država v pravnem okviru EU izrecno navedena kot skupna vrednota EU in njenih držav članic (člen 2 PEU), pogodbi EU ne vsebujeta opredelitve pojma; poudarja, da je pravna država zapleten in v številnih pogledih nejasen koncept, zato bi bilo za vzpostavitev letnega cikla spremljanja potrebno soglasje o načelih pravne države, ki so skupna vsem državam članicam; meni, da je pravna država v najožjem pomenu sistem, v katerem se zakoni uporabljajo in izvršujejo, in da bi morala Komisija pri opredelitvi pojma uporabiti široko opredelitev, ki bi temeljila na načelih, določenih v sodni praksi Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ter konceptih in načelih iz kontrolnega seznama Beneške komisije za načelo pravne države;

17. meni, da bi morale institucije v postopku oblikovanja medinstitucionalnega sporazuma in pri upravljanju letnega cikla spremljanja v skladu s členom 11 PEU vzdrževati odprt dialog s predstavniki civilne družbe in deležniki, njihova stališča in prispevki pa bi se morali objaviti med postopkom in vključiti v letno poročilo; letni cikel spremljanja bi zato moral zagotoviti redna in odprta posvetovanja z organizirano civilno družbo v vseh fazah letnega cikla spremljanja; predlaga, naj druge institucije, organi in agencije EU, mednarodne organizacije, pravosodne mreže in združenja, akademski krogi in možganski trusti ter nacionalni parlamenti držav članic po potrebi dajo svoj prispevek;

18. poudarja, da je bil za Romunijo in Bolgarijo ob njunem pristopu k EU 1. januarja 2007 vzpostavljen mehanizem za sodelovanje in preverjanje kot prehodni ukrep za pomoč državama pri odpravi pomanjkljivosti na področju reforme pravosodja, korupcije in organiziranega kriminala ter da se mehanizem še vedno uporablja v obeh državah, 13 let po njunem pristopu; meni, da bi moral letni cikel spremljanja, ki bi enako veljal za vse države članice Evropske unije, nadomestiti mehanizem za sodelovanje in preverjanje; meni, da bi se lahko merila za ocenjevanje napredka v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, ki jih je vzpostavila Evropska komisija, uporabljala v okviru letnega cikla spremljanja;

19. priznava, da bi morale imeti države članice v letnem ciklu spremljanja možnost, da v celoti predstavijo svoja stališča v zvezi z enakostjo vseh držav članic, ne da bi pri tem ovirale učinkovitost postopka, ter poudarja pomen dejavnega in odgovornega pristopa držav članic k letnemu ciklu spremljanja;

20. poudarja, da je vsak mehanizem nepopoln brez pozitivnih spodbud, kot je konkretno financiranje za podporo organizacijam civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje temeljnih pravic, pravne države in demokratičnih načel; zato poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev uspeha pri zaščiti vrednot EU zagotoviti ustrezno finančno podporo za organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice na nacionalni in regionalni ravni, kot je določeno v predlogu uredbe o programu za pravice in vrednote, ter da bi bilo treba na splošno podpreti posameznike, ki prijavijo kršitve vrednot EU; poudarja, da je treba v večletnem finančnem okviru 2021-2027 ohraniti sklop vrednot Unije v programu za pravice in vrednote;

21. vztraja, da se letni cikel spremljanja v celoti vključi v Uredbo o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah[18], pri čemer se proračunske prerazporeditve povežejo z rezultati postopka spremljanja, pri tem pa zaščitijo legitimni interesi končnih prejemnikov in upravičencev do sredstev Unije; meni, da je treba v uredbo vključiti merila in kazalnike, ki bodo dovolj podrobni in merljivi, da bodo omogočali oceno kršitev načela pravne države in uvedbo sankcij;

22. meni, da bi morala Komisija na podlagi ocene, ki se izvede v okviru letnega cikla spremljanja, sprejemati odločitve o tem, ali naj sproži postopke za ugotavljanje sistemskih kršitev; poziva Komisijo, naj pri tem v celoti izkoristi svoje pristojnosti;

23 poleg tega poudarja, da lahko precejšnje zamude pri izdaji sodb, zlasti v zadevah v zvezi s pravno državo, povzročijo nepopravljivo in hudo škodo zaradi nazadovanja razmer na tem področju, poleg tega pa bi bilo treba več pozornosti nameniti povečanju potenciala in vloge Sodišča Evropske unije pri zagovarjanju načela pravne države; meni, da bi ena od teh možnosti lahko bila zagotoviti pospešeni postopek v vseh takih primerih in sistematično nalagati začasne ukrepe; poziva Komisijo, naj od Sodišča sistematično zahteva, da odobri začasne ukrepe v skladu s členom 279 PDEU v nujnih primerih, povezanih z vrednotami Unije, zlasti kadar bi lahko zaradi pomanjkanja takšnih ukrepov nastala nepopravljiva škoda državljanom EU ali pravnemu redu EU, ter naj vlaga zahteve za naložitev denarnih kazni v primeru nespoštovanja začasnih ukrepov v skladu s členom 260 PDEU;

24. vztraja, da bi moral imeti Evropski parlament ali Svet poleg letnega cikla možnost, da v posebnih izjemnih primerih, utemeljenih zaradi teže morebitnih posledic kršitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter obsega njihovih učinkov, od Komisije zahteva pripravo nujnega poročila o stanju;

25. poudarja, da konferenca o prihodnosti Evrope zagotavlja zagon za boljše razumevanje potrebe po zaščiti in obravnavi krize temeljnih vrednot Unije in bi zato lahko ponudila priložnost za razpravo o vključitvi procesa za njihovo bolj operativno uveljavljanje v Pogodbi; poudarja, da bo konferenca dala nov zagon evropski razpravi o krepitvi evropske demokracije;

26 predlaga, naj se učinkovitost člena 7 poveča z zagotavljanjem prisotnosti Parlamenta na predstavitvah v skladu s členom 7 ter z odpravo zahteve po soglasju in okrepitvijo mehanizma sankcij pri morebitnih spremembah pogodb v prihodnje;

27. poziva, naj se Sodišče Evropske unije okrepi z uvedbo instrumenta za individualne pritožbe državljanov; poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizem za arbitražo v ustavnih zadevah; predlaga, naj se o teh temah razpravlja na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope;

28. poziva k pregledu Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, da bi okrepili njen mandat in njeno zmožnost, da ukrepa za zaščito vrednot iz člena 2 PEU ter da na lastno pobudo pripravi nezavezujoča mnenja o osnutkih zakonodaje EU, in spodbudili sistematična posvetovanja z Agencijo.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Gabriele Bischoff, Damian Boeselager, Fabio Massimo Castaldo, Włodzimierz Cimoszewicz, Gwendoline Delbos-Corfield, Daniel Freund, Charles Goerens, Esteban González Pons, Brice Hortefeux, Laura Huhtasaari, Giuliano Pisapia, Paulo Rangel, Antonio Maria Rinaldi, Domènec Ruiz Devesa, Jacek Saryusz-Wolski, Helmut Scholz, Pedro Silva Pereira, Antonio Tajani, László Trócsányi, Mihai Tudose, Loránt Vincze, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gilles Boyer, Jorge Buxadé Villalba, Cristian Ghinea, Maite Pagazaurtundúa, Nikolaj Villumsen

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

GUE/NGL

Helmut Scholz, Nikolaj Villumsen

NI

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Esteban González Pons, Brice Hortefeux, Paulo Rangel, Antonio Tajani, Loránt Vincze, Rainer Wieland

RENEW

Gilles Boyer, Cristian Ghinea, Charles Goerens, Maite Pagazaurtundúa

S&D

Gabriele Bischoff, Włodzimierz Cimoszewicz, Giuliano Pisapia, Domènec Ruiz Devesa, Pedro Silva Pereira, Mihai Tudose

VERTS/ALE

Damian Boeselager, Gwendoline Delbos Corfield, Daniel Freund

 

 

5

-

ECR

Jorge Buxadé Villalba, Jacek Saryusz Wolski

ID

Gerolf Annemans, Laura Huhtasaari, Antonio Maria Rinaldi

 

 

1

0

PPE

László Trócsányi

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

14

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Malik Azmani, Katarina Barley, Pernando Barrena Arza, Pietro Bartolo, Nicolas Bay, Vladimír Bilčík, Vasile Blaga, Ioan-Rareş Bogdan, Patrick Breyer, Saskia Bricmont, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Damien Carême, Anna Júlia Donáth, Lena Düpont, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Nicolaus Fest, Jean-Paul Garraud, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Andrzej Halicki, Balázs Hidvéghi, Evin Incir, Sophia in ‘t Veld, Lívia Járóka, Marina Kaljurand, Fabienne Keller, Peter Kofod, Moritz Körner, Alice Kuhnke, Jeroen Lenaers, Juan Fernando López Aguilar, Nuno Melo, Roberta Metsola, Nadine Morano, Javier Moreno Sánchez, Maite Pagazaurtundúa, Nicola Procaccini, Paulo Rangel, Diana Riba i Giner, Ralf Seekatz, Michal Šimečka, Birgit Sippel, Sylwia Spurek, Tineke Strik, Ramona Strugariu, Annalisa Tardino, Tomas Tobé, Dragoş Tudorache, Milan Uhrík, Tom Vandendriessche, Bettina Vollath, Jadwiga Wiśniewska, Elena Jončeva (Elena Yoncheva)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Delara Burkhardt, Gwendoline Delbos-Corfield, Kostas Papadakis, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Rob Rooken, Paul Tang, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabel Benjumea Benjumea

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

51

+

PPE

Magdalena ADAMOWICZ, Isabel BENJUMEA BENJUMEA, Vladimír BILČÍK, Vasile BLAGA, Ioan-Rareş BOGDAN, Lena DÜPONT, Andrzej HALICKI, Jeroen LENAERS, Nuno MELO, Roberta METSOLA, Nadine MORANO, Kris PEETERS, Paulo RANGEL, Ralf SEEKATZ, Tomas TOBÉ, Tomáš ZDECHOVSKÝ

S&D

Katarina BARLEY, Pietro BARTOLO, Delara BURKHARDT, Maria GRAPINI, Sylvie GUILLAUME, Evin INCIR, Marina KALJURAND, Juan Fernando LÓPEZ AGUILAR, Javier MORENO SÁNCHEZ, Birgit SIPPEL, Sylwia SPUREK, Paul TANG, Bettina VOLLATH, Elena JONČEVA (Elena YONCHEVA)

Renew

Malik AZMANI, Anna Júlia DONÁTH, Sophia in 't VELD, Fabienne KELLER, Moritz KÖRNER, Maite PAGAZAURTUNDÚA, Michal ŠIMEČKA, Ramona STRUGARIU, Dragoş TUDORACHE

Greens/EFA

Patrick BREYER, Saskia BRICMONT, Damien CARÊME, Gwendoline DELBOS-CORFIELD, Alice KUHNKE, Diana RIBA I GINER, Tineke STRIK

GUE

Pernando BARRENA ARZA, Cornelia ERNST, Anne-Sophie PELLETIER, Sira REGO

NI

Laura FERRARA

 

14

-

PPE

Balázs HIDVÉGHI, Lívia JÁRÓKA

ID

Nicolas BAY, Nicolaus FEST, Jean-Paul GARRAUD, Annalisa TARDINO, Tom VANDENDRIESSCHE

ECR

Joachim Stanisław BRUDZIŃSKI, Jorge BUXADÉ VILLALBA, Nicola PROCACCINI, Rob ROOKEN, Jadwiga WIŚNIEWSKA

NI

Kostas PAPADAKIS, Milan UHRÍK

 

1

0

ID

Peter KOFOD

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] UL C 215, 19.6.2018, str. 162.

[2] UL C 390, 18.11.2019, str. 117.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0407.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.

[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0328.

[8] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101.

[9] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0007.

[10] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014.

[11] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[12] [namesto xxxx vstavite končno številko 2018/136 (COD) v besedilo in pravilni sklic UL v opombi] UL C...,..., str. ...

[13] UL L 305, 26.11.2019, str. 17.

[14] UL L 53, 11.9.2002, str. 1.

[15]  Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL L 354, 14.12.2006, str. 56).

[16]  Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu (UL L 354, 14.12.2006, str. 58).

[17] [namesto xxxx vstavite končno številko 2018/136(COD) v besedilo in pravilni sklic UL v opombo] Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, UL C ..., …, str. …

[18] Predlog uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, COM(2018)0324.

 

Zadnja posodobitev: 2. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov