POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

2.10.2020 - (COM(2020)0409 – C9-0148/2020 – 2020/0103(COD)) - ***I

Odbor za proračun
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalci: Alexandra Geese, Othmar Karas, Dragoș Pîslaru
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 58 Poslovnika)

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 198 KB)
• 001-001 (DOC - 55 KB)
• 002-002 (PDF - 199 KB)
• 002-002 (DOC - 80 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

(COM(2020)0409 – C9-0148/2020 – 2020/0103(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0409),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 175(3) in 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0148/2020),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. julija 2020[1],

– po posvetovanju z Odborom regij,

– ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 58 Poslovnika,

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0173/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[*]

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2020/0103(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 197(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je določeno, da morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. ▌ Člen 148 Pogodbe določa, da morajo države članice izvajati politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2) V členu 175 Pogodbe je med drugim določeno, da bi morale države članice svojo gospodarsko politiko usklajevati tako, da bi dosegale cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174.

(3) Začetek pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske in socialne obete za prihodnja leta v Uniji in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki so osredotočene zlasti na okrevanje in odpornost. Te prednostne naloge od Unije zahtevajo takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale gospodarske, socialne in zdravstvene posledice za države članice ter ublažila socialna, ▌gospodarska in teritorialna škoda. ▌Kriza zaradi COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih in vzdržnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na pretrese in si po njih hitreje opomorejo. Vse te krize so tudi jasno pokazale, da se je treba hitro in usklajeno odzvati na večje zunanje pretrese, ki terjajo pripravljenost zdravstvenih sistemov, osnovnih javnih storitev in ključnih javnih sektorjev, za odziv nanje pa so potrebni tudi učinkoviti mehanizmi socialne zaščite. V poročilu petih predsednikov z dne 22. junija 2015 je bilo poudarjeno, da je treba ojačati in dopolniti ekonomski in institucionalni ustroj ekonomske in monetarne unije. Poudarjen je bil predvsem pomen premoščanja ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik, ki so se pojavile med ekonomsko in finančno krizo leta 2008, in potrebe, da se začne nov proces zbliževanja. Poleg tega je pandemija COVID-19 znova jasno pokazala, da je treba nujno utrditi ekonomsko in monetarno unijo ter izboljšati odpornost gospodarstev držav članic. Zato je bistvenega pomena vztrajati pri tem, da se najprej spodbujajo naložbe, nato izvajajo učinkovite reforme, ki bodo spodbujale trajnostno, pametno, družbeno odgovorno in vključujočo rast, nazadnje pa sprejemajo preudarne fiskalne politike. Zato bodo reforme, ki bodo krepile rast, bodo vzdržne in bodo povečevale odpornost, ter naložbe za odzivanje na nove izzive, odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva in družbe vrnejo na pot trajnostnega okrevanja ter da se poveča potencial trajnostne in vključujoče rasti, okrepi sposobnost prilagajanja, ustvarijo visokokakovostna delovna mesta, spodbujajo naložbe in podpre proces navzgor usmerjenega ekonomskega, socialnega in teritorialnega zbliževanja. Pri tem se je treba še naprej osredotočati na blaginjo državljanov Unije in skupne cilje ter premagovati gospodarske, socialne in teritorialne razlike v Uniji.

(4) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se opredelijo izzivi in nacionalne prednostne reforme ter spremlja ▌ izvajanje teh prednostnih nalog. Parlament je v okviru evropskega semestra izjavil, da morajo socialno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pravični razdelitvi bogastva in dohodkov ter postati model, ki bo zagotavljal konkurenčnost, enakost in socialno zaščito, ščitil ranljive skupine in izboljšal življenjski standard vseh državljanov, kar so ključna načela evropskega stebra socialnih pravic. Države članice v podporo prednostnim reformam v okviru evropskega semestra oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. ▌Strategije se predložijo skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije, izpolnjevanje ciljev iz te uredbe in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in drugih programov. Pri reformah, izvedenih v okviru evropskega semestra, bi morali upoštevati dolgoročne socialne, podnebne in okoljske posledice v skladu s sporočili Evropske komisije: Letna strategija za trajnostno rast za leto 2020 in Letna strategija za trajnostno rast za leto 2021. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti enakosti spolov, saj so bile gospodarske posledice pandemije COVID-19 še posebej hude za ženske, kot so poudarile tudi agencije Unije, kot sta Evropski inštitut za enakost spolov in Skupno raziskovalno središče.

(4a)  Države članice še niso zadovoljivo izvedle priporočil za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra. Med letoma 2012 in 2018 so jih v povprečju izvedle komaj 53 %, pozitivni učinki prelivanja boljše usklajenosti fiskalne politike pa po ocenah Evropske centralne banke iz leta 2017 in ocenah Komisije iz leta 2018 znašajo približno 0,2 % do 0,3 % BDP oziroma od 30 do 45 milijard EUR na leto. Pri tem je mogoče instrument tehnične podpore ter njegovo zmogljivost in velikost razumeti kot naložbo v prihodnost z veliko dodano vrednostjo za Unijo.

(5) Z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta[4] je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 s proračunom v višini 142 800 000 EUR. Program je namenjen krepitvi zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Tehnično podporo v okviru ▌programa za podporo strukturnim reformam zagotavlja Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Ta uredba je zasnovana kot nadaljevanje navedenega programa, ki so ga države članice sicer pozitivno sprejele, vendar s potrebnimi izboljšavami in spremembami.

(6) Države članice so v preteklosti vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam. ▌Zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti instrument za tehnično podporo, da bi države članice pri izvajanju reform podpirali še naprej in v veliko večji meri. Instrument bi moral biti tudi pomemben dejavnik trajnostnega in pravičnega okrevanja Unije po krizi zaradi COVID-19, zanj pa bi bilo treba nameniti dovolj finančnih sredstev, da se izpolnijo njegovi načrtovani cilji.

(7) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo instrument za tehnično podporo prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračuna Unije namenjenih podnebnim ciljem, 10 % pa podpori ciljem glede biotske raznovrstnosti. Ukrepi in cilji politike, ki se financirajo v okviru instrumenta, bi morali biti skladni z načelom neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora v skladu z ustreznimi regulativnimi akti. Ker se priznava pomen digitalizacije na vseh področjih gospodarstva in družbe Unije, bi moral instrument za tehnično podporo tudi podpirati reforme in naložbe, ki bi prispevale k digitalnemu okrevanju, tudi v digitalno infrastrukturo, spretnosti in znanja ter rešitve e-uprave, vključno s sistemi varne digitalne komunikacije, kot so videokonference, ki bodo prispevale k cilju, da se ustvari digitalni enotni trg. Instrument za tehnično podporo bi moral tudi prispevati k izvajanju zavez Unije in držav članic v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Ti ukrepi bi morali obravnavati tudi ▌okoljske, digitalne in družbene izzive v Uniji, vključno z zaščito biotske raznovrstnosti in naravnega kapitala in podporo krožnemu gospodarstvu ter energetskemu prehodu, in bi morali biti tudi v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno z njenim petim ciljem o enakosti spolov.

(8) Splošni cilji instrumenta za tehnično podporo bi morali biti spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije ter zeleno in digitalno preobrazbo s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, spodbujanjem javnih in zasebnih naložb, s katerimi bodo podprle trajnostno in pošteno ekonomsko in socialno okrevanje z zagotovljeno enakostjo spolov po koncu krize zaradi COVID-19, kar je potrebno za doseganje odpornosti ter navzgor usmerjenega ekonomskega in socialnega zbliževanja, zmanjšanje revščine in neenakosti, učinkovito obravnavo priporočil za posamezne države, sprejetih v okviru evropskega semestra, in podpiranje prizadevanj držav članic, da bi okrepile svoje institucionalne in upravne zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se spoprijemajo institucije, upravljanje in javna uprava, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter ekonomski in socialni sektorji, ter za izvajanje ciljev politik v skladu z zavezami Unije in držav članic v okviru Pariškega sporazuma, podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 ter njenih ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050, ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskega stebra socialnih pravic.

(9) Za namene doseganja splošnega cilja instrumenta za tehnično podporo je treba opredeliti specifične cilje. Specifični cilji instrumenta za tehnično podporo bi morali podpirati nacionalne organe pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, kot so priprava, izvajanje, pregled in izboljšanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami, široko udeležbo deležnikov, ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Ti specifični cilji bi se morali uresničevati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

(10) Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb ter pri oblikovanju, razvijanju in izvajanju reform in naložb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo, in sicer na široki paleti področij politike, ki zajemajo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem, socialno varnostjo in varstvom, politikami, ki spodbujajo finančno pismenost, vključno s poučenostjo o tveganjih, ter politikami in ureditvijo finančnega sektorja, vključno z nadzorom, politikami zgodnjega odkrivanja in zmogljivostmi za usklajen odziv, pa tudi razvojem infrastrukture na teh področjih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod. Instrument za tehnično podporo bi moral spodbujati tudi približevanje tistih držav članic, katerih valuta ni euro, pristopu k euroobmočju.

(11) Ta uredba določa finančna sredstva za instrument za tehnično podporo, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[5].

(12) Za kritje dodatnih potreb v okviru instrumenta za tehnično podporo bi morale države članice imeti možnost, da v njegov proračun ▌ prenesejo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer po ustreznem postopku, pri čemer najvišja zgornja meja ne bi smela presegati 3 % proračunskih sredstev te države članice za deljeno upravljanje v obdobju 2021–2027. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili ▌instrumenta in uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala zadevni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi dodatnih prostovoljnih prispevkov. Dodatna sredstva bi se morala uporabljati v skladu s pravili in za namene instrumenta za tehnično podporo. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da na lastno zahtevo prerazporedijo dodatna sredstva v proračun instrumenta za tehnično podporo.

(12a) Za kritje dodatnih potreb v okviru instrumenta za tehnično podporo bi morale države članice imeti možnost, da v skladu z ustreznim postopkom v proračun instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili instrumenta in uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala zadevni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi dodatnih prostovoljnih prispevkov. Dodatna sredstva bi se morala uporabljati po pravilih in za namene instrumenta za tehnično podporo iz te uredbe.

(13) Instrument za tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform in naložb, ki se začnejo na pobudo držav članic in so v skladu s cilji instrumenta, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, ki dejansko upoštevajo priporočila za posamezne države, izdana v okviru evropskega semestra, ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Instrument za tehnično podporo bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo, ▌ izvajanje in pregled načrtov za okrevanje, ki se bodo izvajali v okviru Uredbe (EU) št. YYY/XX.

(14) V skladu z obstoječimi pravili in prakso▌ v okviru programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti preprost postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi bilo treba zahtevke držav članic predložiti do 31. oktobra koledarskega leta, iz česar so izvzeti zahtevki, namen katerih je v skladu z Uredbo št. YYY/XX spremeniti ali nadomestiti načrte za okrevanje in odpornost in ki se lahko predložijo kadar koli. Ob upoštevanju temeljnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. ▌Merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu težav ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora.

(14a) Komisija bi morala države članice, ki potrebujejo več pomoči, spodbujati k uporabi instrumenta za tehnično podporo. Da bodo želene reforme deležne široke podpore in bodo vzbujale občutek pripadnosti, bi se morale države članice, ki želijo program uporabiti, v okviru vloge za podporo po potrebi v skladu z ustreznimi določbami kodeksa dobre prakse v okviru kohezijske politike posvetovati z ustreznimi deležniki, kot so lokalni in regionalni organi, podjetja in socialni partnerji ter civilna družba, pa tudi s svojimi nacionalnimi parlamenti. Posvetovanje bi moralo potekati v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(15) Določiti bi bilo treba tudi vsebino načrtov za sodelovanje in podporo, v katerih so podrobno predstavljeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam. V ta namen bi bilo treba pri predvidenih ukrepih tehnične podpore in s tem povezanim ocenjenim skupnim finančnim prispevkom upoštevati ukrepe in dejavnosti, ki se financirajo iz skladov ali programov Unije.

15(a) Za okrepitev dialoga med institucijami Evropske unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta predstavnike Sveta in Komisije povabi k razpravi o izvajanju instrumenta.

(16) Zaradi odgovornosti, preglednosti in zagotavljanja prepoznavnosti ukrepov Unije bi bilo treba načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, brez nepotrebnega odlašanja predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, Komisija pa bi morala opraviti ustrezne dejavnosti komuniciranja, tudi s skupnimi komunikacijskimi dejavnostmi z nacionalnimi organi in predstavniškimi uradi Evropskega parlamenta in Komisije v zadevni državi članici. Komisija bi morala na svoji spletni strani objaviti popoln seznam podprtih projektov in znesek, dodeljen vsakemu od njih. Seznam bi bilo treba redno posodabljati.

(16a) Preglednost je osnovni pogoj demokratičnega sistema, zato je tudi zapisana v Pogodbah. Spodbuja dobro upravljanje in krepi zaupanje v proces odločanja ter tako povečuje legitimnost in verodostojnost javnih institucij. Je izjemno pomembno orodje za preprečevanje korupcije in slabih upravljavskih praks. Za preglednost je potrebno razkrivanje informacij o odločanju in javni porabi, hkrati pa se s tem državljanom zagotavlja dostop do teh informacij. Za zagotovitev čim večje preglednosti v zvezi z ukrepi in finančnimi tokovi v okviru instrumenta za tehnično podporo bi bilo treba vse relevantne informacije v zvezi s projekti objaviti v standardiziranem in primerljivem odprtem in strojno berljivem formatu v uradnem, javno dostopnem registru. Kadar podatkov ni mogoče dati na voljo splošni javnosti, bi moral odgovorni organ pojasniti, zakaj so zaupni. Poleg tega bi morala biti širši javnosti po potrebi na voljo programska in strojna oprema ter študije, ki iz tega izhajajo.

(17) Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju instrumenta za tehnično podporo, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, sprejeti pa bi jih bilo treba z delegiranimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj nacionalnih organov pri izvajanju reform in naložb je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi v nujnih primerih omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore, bi bilo treba ▌določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno časovno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba za posebne ukrepe zadržati omejen znesek proračuna v okviru programa dela instrumenta za tehnično podporo, ki ne bi presegal 10 % letno dodeljenih sredstev▌.

(18) Da bi zagotovili učinkovito in dosledno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije in upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi v okviru te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Komisija in nacionalni organi bi morali v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se omogočijo skladnost, doslednost, komplementarnost in sinergija virov financiranja med instrumentom za tehnično podporo ter drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, vključno s tehnično podporo zanj, s tem pa prepreči vsakršno podvajanje ali prekrivanje.

(19) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti instrument, vzpostavljen s to uredbo, na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena ter poenostaviti upravne postopke in spodbujati upravno sodelovanje, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(20) ▌Komisija bi morala o izvajanju te uredbe na pol leta poročati hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega bi bilo treba pripraviti neodvisno vmesno oceno doseganja ciljev instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Vmesna poročila o oceni bi morali po potrebi spremljati zakonodajni predlogi o spremembi te uredbe. ▌V neodvisni naknadni oceni bi morali biti zajeti dolgoročni učinki mehanizma.

(21) Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti ▌pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta („finančna uredba“)[6], pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na pravila, ki so v skladu z Uredbo (EU) YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [mehanizem pravne države v večletnem finančnem okviru][7] potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je popolno spoštovanje tega načela bistvena predpostavka za legitimnost evropskega projekta kot celote, osnovni pogoj za pridobitev zaupanja državljanov v Unijo in učinkovito izvajanje njenih politik pa tudi temeljni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(22) V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[8], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[9], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[10] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[11] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, tudi goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih kazni. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pristojnost izvajati upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. ▌ Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta[12]. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, ▌Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da enakovredne pravice podelijo tudi vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije

(23) Ker države članice cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči ▌in ker se ta cilj zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(24) Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje in spreminjanje ukrepov podpore, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 ali drugih aktov Unije, ki se uporabljajo za to pomoč do 31. decembra 2020. Ukrepi, odobreni na podlagi Uredbe (EU) 2017/825, bi morali zato ▌veljati še naprej. Poleg tega bi morali biti upravičeni tudi ukrepi za doseganje ciljev instrumenta za tehnično podporo, ki se začnejo izvajati 1. februarja 2020. V zvezi s tem bi bilo treba določiti ▌prehodno določbo, ki bo to omogočala.

(25) Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije–

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1
Vsebina

S to uredbo se vzpostavi instrument za tehnično podporo (v nadaljnjem besedilu: instrument).

V Uredbi so določeni splošni in specifični cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam, vključno z njihovimi nacionalnimi organi, pomagajo pri izvedbi in izvajanju institucionalnih, upravnih, strukturnih reform ter reform za ohranjanje rasti, trajnostnih in socialno vključujočih, poštenih reform in reform za povečanje odpornosti ter naložb, ki krepijo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter socialni dialog, tudi v okviru okrevanja Unije po krizi zaradi COVID-19;

(2) „nacionalni organ“ pomeni enega ali več javnih organov na ravni države, vključno z organi na regionalni in lokalni ravni, ter organizacije držav članic v skladu s členom 2(42) finančne uredbe, ki sodelujejo v partnerskem duhu v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic;

(3) „skladi Unije“ pomenijo sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah][13];

(4) „mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo v smislu člena 156 finančne uredbe in organizacije, primerljive s tako mednarodno organizacijo v skladu z navedenim členom.

(4a) „evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik“ ali „evropski semester“) pomeni postopek iz člena 2a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997[14];

(4b) „priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, ki so v okviru evropskega semestra v skladu s členi 121(2) in 148(4) PDEU namenjena posameznim državam članicam.

Člen 3
Splošni cilj

Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije ter zeleno in digitalno preobrazbo s podpiranjem prizadevanj držav članic, da bi izvedle reforme, in spodbujanjem javnih in zasebnih naložb, s katerimi bodo podprle trajnostno in pošteno ekonomsko in socialno okrevanje z zagotovljeno enakostjo spolov po koncu krize zaradi COVID-19, kar je potrebno za doseganje ▌odpornosti ter navzgor usmerjenega ekonomskega in socialnega zbliževanja, zmanjšanje revščine in neenakosti ter učinkovito obravnavo priporočil za posamezne države, sprejetih v okviru evropskega semestra, ▌ podpirati prizadevanja držav članic za krepitev▌ institucionalnih in upravnih zmogljivosti ter pravnega okvira za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se spoprijemajo institucije, upravljanje in javna uprava, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter ekonomski in socialni sektor, ter poleg tega izvajanje ciljev politik v skladu z zavezami Unije in držav članic v okviru Pariškega sporazuma, podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 ter njenih ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050, ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskega stebra socialnih pravic.

Člen 4
Specifični cilji

Za uresničitev splošnega cilja iz člena 3 ima instrument specifične cilje, in sicer pomagati nacionalnim organom pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform in naložb, zlasti pa za pripravo, izvajanje, pregled in izboljšanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami, široko vključenostjo deležnikov ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Ti specifični cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Člen 5
Področje uporabe

Specifični cilji iz člena 4 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, izobraževanjem, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami, pametno, pravično, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami, in sicer s posebnim poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo pravični zeleni in digitalni prehod, ter se osredotočajo zlasti na eno ali več od naslednjih reform in naložb:

(a) sodobne in učinkovite upravne strukture in sisteme upravljanja informacij za upravljanje javnih financ in premoženja, proračunski postopek, ki pri pripravi upošteva vidik spola, makrofiskalni in ekonomski okvir, upravljanje dolga in denarnih sredstev, odhodke in davčno politiko, izpolnjevanje davčnih obveznosti, boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, davčnim goljufijam, davčni utaji in izogibanju davkom ter upravljanje dohodkov ter carinsko unijo;

(b) institucionalno reformo ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, vključno z digitalizacijo javne uprave in po potrebi pojasnitvijo ali poenostavitvijo pravil in postopkov ter spodbujanjem upravnega sodelovanja, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema z gradnjo zmogljivosti organov za konkurenco in protimonopolnih organov in krepitvijo boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja, vključno z revizijo, podporo upravnemu in kazenskemu preiskovanju ter dejavnostmi proračunskega nadzora, ter vključno z okrepitvijo finančnega nadzora;

(c) poslovno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja, samozaposlene, podjetnike ter podjetja socialnega gospodarstva, ponovno industrializacijo in selitev proizvodnje v Unijo, razvoj zasebnega sektorja, proizvodne in storitvene trge, javne in zasebne naložbe, tehnično podporo za spodbujevalce projektov in centre za razvoj projektov, javno udeležbo v podjetjih, ▌trgovino in neposredne tuje naložbe, konkurenco in učinkovito in pregledno javno naročanje, trajnostni sektorski razvoj ter podporo za inovacije in digitalizacijo;

(d) izobraževanje, vseživljenjsko učenje in usposabljanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, mladinske politike, politike trga dela, vključno s socialnim dialogom, za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, večjo udeležbo premalo zastopanih skupin na trgu dela, spodbujanje aktivnega staranja, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, zlasti digitalne spretnosti, medijsko pismenost, aktivno državljanstvo, boj proti revščini in dohodkovni neenakosti ▌, rasizem in vse oblike diskriminacije, enakost spolov, stanovanja, spodbujanje socialne vključenosti, civilno zaščito ter politike za azil, migracije in vključevanje ter politike v zvezi z mejami;

(da) dostopno in cenovno ugodno javno zdravstvo, dostopne in vključujoče sisteme socialne varnosti in socialnega varstva, odporne sisteme oskrbe in pravičnejši dostop do oskrbe, zdravstvenega varstva, otroškega varstva in oskrbe; ▌

(e) politike za blažitev podnebnih sprememb in izvajanje digitalnega in zelenega pravičnega prehoda, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, rešitve za varstvo podatkov, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence s preglednimi algoritmi, rešitve odprtokodne programske in strojne opreme, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, promet in mobilnost, vključno z javnim prevozom, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, reševanje problematike energijske revščine, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih, oddaljenih in otoških območij; ▌

(f) politike, ki spodbujajo in izboljšujejo finančno pismenost ter politike in predpise finančnega sektorja, vključno s: ▌ finančno stabilnostjo, dostopom do financiranja in kreditiranja realnega gospodarstva, zlasti za mala in srednja podjetja, samozaposlene in podjetnike, ter pripravo, zagotavljanjem podatkov in statistik in spremljanjem njihove kakovosti;

(fa) politike na področju infrastrukturnih sektorjev, vključno z zasnovo, pripravo in izvajanjem fizične in virtualne infrastrukture na področjih politike iz točk (a) do (f);

(fb) politike, ki so potrebne za pripravo na članstvo v euroobmočju, ter politike, ki spodbujajo nominalno in dejansko približevanje pristopu k euroobmočju držav članic, katerih valuta ni euro, ter

(fc) politike zgodnjega odkrivanja večjih tveganj za javno zdravje ali varnost in zmogljivosti usklajenega odziva nanje ter politike naprednih rešitev za neprekinjeno poslovanje in opravljanje storitev v najpomembnejših javnih in zasebnih ustanovah in sektorjih.

Člen 6
Proračun

1. Skupna finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 1 450 000 000 EUR v tekočih cenah. Za obdobje 2021–2024 znašajo 1 000 000 000 EUR v tekočih cenah. Za obdobje 2025–2027 znašajo 450 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Finančna sredstva za instrument lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju instrumenta. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, zlasti z napotitvijo strokovnjakov, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

3. Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v instrument, pri čemer zgornja meja ne presega 3 % proračunskih sredstev države članice za deljeno upravljanje v obdobju 2021–2017. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Ta sredstva se v skladu s to uredbo uporabijo po pravilih tega instrumenta in za namene tega instrumenta v korist zadevne države članice, tudi na regionalni in lokalni ravni.

Člen 6a

Prispevanje dodatnih sredstev v proračun

1. Poleg proračuna iz člena 6 lahko države članice na lastno zahtevo prenesejo v proračun instrumenta dodatna sredstva.

2. Dodatna sredstva so zunanji namenski prejemki v še v drugih primerih poleg tistih, ki so navedeni v členu 21(2)(a) finančne uredbe. Za ta dodatna sredstva se uporablja člen 22(2)(a) finančne uredbe.

3. Dodatna sredstva se uporabljajo za financiranje dejavnosti iz člena 7 in izključno v korist zadevne države članice.

 

POGLAVJE II

Tehnična podpora

Člen 7
Ukrepi, upravičeni do tehnične podpore

Za uresničevanje ciljev iz členov 3 in 4 instrument financira ▌naslednje vrste ukrepov, da se omogoči absorpcijska sposobnost:

(a) strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik, oblikovanjem strategij in načrtov reform in naložb, ▌v zvezi z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami ter podporo za revizije in za upravne ali kazenske preiskave in v zvezi z dejavnostmi proračunskega nadzora;

(b) zagotavljanje strokovnjakov za krajše ali daljše obdobje, vključno z rezidenčnimi, za opravljanje nalog na specifičnih področjih ali izvajanje operativnih dejavnosti, po potrebi s tolmačenjem, prevajanjem in podporo za sodelovanje, upravno pomočjo ter infrastrukturo in opremo;

(c) krepitev institucionalnih, upravnih ali sektorskih zmogljivosti ter s tem povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki po potrebi prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, zlasti:

(i) seminarji, konference in delavnice, če so ustrezno utemeljeni in potrebni za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz členov 3 in 4, s širokim krogom deležnikov prek različnih forumov, vključno z ženskimi organizacijami in predstavniki ranljivih skupin;

(ii) izmenjava primerov dobre prakse, vključno z delovnimi obiski v zadevnih državah članicah ali tretjih državah, če so ustrezno utemeljeni, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali poznavanje relevantnih vprašanj;

(iii) ukrepi usposabljanja in razvoj spletnih oziroma drugih modulov usposabljanja za podporo potrebnim poklicnim spretnostim in znanju v zvezi s posameznimi reformami;

(d)  zbiranje podatkov in statistik, vključno s podatki, ločenimi po spolu, spremljanje do podpore upravičenih reform, razvijanje skupnih metodologij, skupaj z vključevanjem in spremljanjem vprašanj, povezanih z enakostjo spolov in s podnebjem, in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril v povezavi s cilji evropskega semestra, evropskega stebra socialnih pravic in oceno različnih programov v okviru vmesne revizije večletnega finančnega okvira;

(e) organizacija lokalne operativne podpore na področjih, kot so civilna zaščita, integracija, azil, migracije in nadzor meja;

(f) krepitev informacijskotehnoloških zmogljivosti s poudarkom na interoperabilnih ali skupnih rešitvah držav članic, vključno s strokovnim znanjem, povezanim z razvojem, vzdrževanjem, delovanjem ter nadzorom kakovosti informacijskotehnološke infrastrukture in aplikacij, potrebnih za izvajanje ustreznih reform, ter s kibernetsko varnostjo, rešitvami odprtokodne programske in strojne opreme ter zagotavljanjem varstva osebnih podatkov, kakor tudi strokovnim znanjem, povezanim s programi, usmerjenimi v digitalizacijo javnih storitev, predvsem pri storitvah, kot so zdravstvo, oskrba, izobraževanje ali sodstvo, ki imajo pomembno uporabniško komponento;

(g) študije, raziskave, analize in ankete, študije izvedljivosti, ocenjevanja in ocene učinka, vključno z ocenami učinka na enakost spolov ter tehnično dokumentacijo o kvantitativnih in kvalitativnih rezultatih in učinkih, v skladu z določenimi cilji, ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva, ki bodo na voljo na spletu;

(h) komunikacijski projekti za dejavnosti učenja, vključno z e-učenjem, sodelovanja, ozaveščanja in razširjanja ter za izmenjavo dobrih praks; organiziranje akcij za ozaveščanje in obveščanje, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in, kadar je ustrezno, komuniciranjem prek družabnih omrežij in/ali platform, pri čemer je treba upoštevati potrebe komunikacijske strategije;

(i) zbiranje in objava gradiv za širjenje informacij in rezultatov tehnične podpore, zagotovljene v okviru instrumenta, tudi prek razvoja, upravljanja in vzdrževanja sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter

(j) druge ustrezne dejavnosti, ki podpirajo splošne in specifične cilje iz členov 3 in 4.

Člen 8
Zahtevek za tehnično podporo

1. Država članica, ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo, in lahko države članice, ki potrebujejo večjo podporo, dodatno spodbuja k uporabi instrumenta.

1a. Da bodo želene reforme deležne široke podpore in bodo vzbujale občutek pripadnosti, se države članice, ki želijo uporabiti instrument, v okviru vloge za tehnično podporo po potrebi posvetujejo z ustreznimi deležniki v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

2. Države članice lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

(a) izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo in v skladu s smernicami in posebnimi cilji iz členov 3 in 4;

(aa) izvajanjem s socialnega in okoljskega vidika vzdržnih reform za krepitev rasti in povečanje odpornosti v okviru procesa ekonomskega upravljanja, pri čemer se dejansko upoštevajo priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepi v zvezi s proticikličnostjo in/ali izvajanjem prava Unije;

(b) izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[15] za države članice, katerih valuta je euro, in Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002[16] za države članice, katerih valuta ni euro;

▌

(d) pripravo načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX ter njihovim izvajanjem s strani držav članic.

(e) pregledom in izboljšanjem načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX.

2a. Države članice lahko predložijo zahtevke, ki spadajo pod točko (e) odstavka 2 tega člena, če želijo svoje predloge spremeniti ali dopolniti v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. YYY/XX.

3. Komisija ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja ter na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, preuči zahtevek za podporo iz odstavka 1 na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih izzivov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov ter institucionalne in splošne upravne zmogljivosti države članice.

Komisija se na podlagi te analize ter ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov Unije ali njenih drugih programov, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovori o prednostnih področjih za podporo, ciljih, po potrebi o jasnih reformnih zavezah, okvirnem časovnem razporedu, po potrebi o mejnikih, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o približnem skupnem finančnem prispevku za tehnično podporo.

4. V načrtu za sodelovanje in podporo iz odstavka 3 so ločeno od druge tehnične podpore opredeljeni ukrepi, povezani z načrti za okrevanje in odpornost držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX.

Člen 9
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta ter komuniciranje o načrtih za sodelovanje in podporo

1. Komisija načrt za sodelovanje in podporo ▌brez nepotrebnega odlašanja hkrati posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu za namene demokratične odgovornosti in prepoznavnosti ukrepov Unije. ▌

▌

3. Komisija ▌sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za svežnje podpornih ukrepov, predvidene v načrtih za sodelovanje in podporo, med drugim tudi prek skupnih dejavnosti komuniciranja z nacionalnimi organi in predstavniškimi uradi Evropskega parlamenta in Komisije v ustrezni državi članici. Komisija na svoji spletni strani objavi popoln seznam podprtih projektov in znesek, dodeljen vsakemu od njih. Seznam se redno posodablja. Komisija o teh projektih v zadevnih državah članicah redno obvešča predstavništva Evropskega parlamenta in Komisije ter središča Doživi Evropo.

Člen 10
Prerazporeditev sredstev v instrument

1. Poleg finančnih sredstev iz člena 6(1) se lahko proračun za tehnično podporo financira s prostovoljnimi prenosi iz držav članic v skladu s členom 21 Uredbe [naslednica uredbe o skupnih določbah] in v skladu s postopkom iz navedenega člena, kot je določeno v členu 6(3) te uredbe.

1a. Države članice lahko predlagajo, da se poleg finančnih sredstev iz člena 6(1) del sredstev iz načrta reform in odpornosti dodeli instrumentu za tehnično podporo. Dodeljeni znesek prispeva k povečanju tehnične podpore za pripravo, spreminjanje in izboljšanje njihovih načrtov za obnovo in odpornost. Dodatna sredstva se uporabljajo v skladu s pravili instrumenta za tehnično podporo. Komisija te vire izvršuje v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe.

2. Prerazporeditev države članice v skladu z odstavkom 1 se uporabi izključno v tej državi članici.

Člen 11
Dodatno financiranje

Ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta, lahko prejmejo podporo iz drugih programov, instrumentov ali skladov Unije v okviru proračuna Unije, pod pogojem, da podpora ne krije istih stroškov, da bi zagotovili visoko sposobnost črpanja finančnih sredstev.

Člen 12
Izvajanje tehnične podpore

1. Komisija izvaja instrument v skladu s finančno uredbo, pri čemer v celoti spoštuje pravila, ki so v skladu z Uredbo (EU) YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [mehanizem pravne države v večletnem finančnem okviru][17] potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

2. Ukrepe v okviru instrumenta lahko izvaja neposredno Komisija ali pa jih posredno izvajajo subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom XX finančne uredbe. Podpora Unije za ukrepe iz člena 7 te uredbe se zagotovi v obliki:

(a) nepovratnih sredstev;

(b) pogodb o izvedbi javnega naročila;

(c) povračil stroškov zunanjim strokovnjakom, vključno s strokovnjaki nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov držav članic, ki zagotavljajo ali prejemajo podporo;

(d) prispevkov za skrbniške sklade, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije, ter

(e) ukrepov, ki se izvajajo s posrednim upravljanjem.

3. Nepovratna sredstva se lahko dodelijo nacionalnim organom držav članic, skupini Evropske investicijske banke, mednarodnim organizacijam, osebam javnega ali zasebnega prava ter subjektom, ki so bili zakonito ustanovljeni v:

(a) državah članicah,

(b) državah Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu.

Stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov.

3a. Nepovratna sredstva se izplačajo le, če so cilji in napredek doseženi v časovnem okviru, ki je določen v načrtih za sodelovanje in podporo.

4. Tehnični podporni ukrepi se lahko zagotovijo s sodelovanjem subjektov iz drugih držav članic in mednarodnih organizacij.

5. Tehnično podporo lahko zagotovijo tudi posamezni strokovnjaki, ki se lahko povabijo k prispevanju k izbranim organiziranim dejavnostim, če je to potrebno za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4.

6. Za izvajanje tehnične podpore Komisija sprejme delovne programe z delegiranimi akti v skladu s členom 16a.

V programih dela se navedejo dodelitve za instrument. Opredelijo se tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz členov 3 in 4, merili za izbiro in dodeljevanje nepovratnih sredstev ter z vsemi elementi, ki jih določa finančna uredba.

7. Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, se omejen del – največ 10% letno dodeljenih sredstev – rezervira za posebne ukrepe v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki terjajo takojšnje ukrepanje, vključno z resnimi motnjami v gospodarstvu ali pomembnimi okoliščinami, ki resno vplivajo na gospodarske, socialne ali zdravstvene razmere v državi članici, nad katerimi država članica nima nadzora.

Komisija lahko na zahtevo države članice, ki želi prejeti tehnično podporo, sprejme posebne ukrepe v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v instrumentu, za zagotovitev tehnične podpore nacionalnim organom pri obravnavanju nujnih potreb. Taki posebni ukrepi so začasni in so povezani z okoliščinami iz člena 8(2). Izvajati se prenehajo po šestih mesecih, lahko pa jih nadomestijo ukrepi tehnične podpore v skladu s pogoji iz člena 8.

POGLAVJE III

Komplementarnost, spremljanje in ocenjevanje

Člen 13
Usklajevanje in komplementarnost

1. Komisija in zadevne države članice z ukrepi, sorazmernimi njihovim pristojnostim, spodbujajo sinergijo in zagotavljajo učinkovito usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost instrumenta ▌z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, da se prepreči podvajanje ali prekrivanje. V ta namen:

(a) zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni in lokalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b) izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj; ter

(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni in lokalni ravni, da izvedejo dosledni in racionalizirani podporni ukrepi v okviru instrumenta.

2. Komisija si prizadeva zagotoviti komplementarnost in sinergije s podporo, ki jo zagotavljajo druge ustrezne mednarodne organizacije.

Člen 14
Spremljanje izvajanja

1. Komisija spremlja izvajanje ukrepov instrumenta in meri doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz členov 3 in 4, tako da uporabi načrte za sodelovanje in podporo. Kazalniki, ki se uporabijo za poročanje o napredku izvajanja te uredbe ter za njeno spremljanje in ocenjevanje glede doseganja splošnih in specifičnih ciljev, so določeni v Prilogi. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru instrumenta.

2. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov instrumenta zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter po možnosti ločeno po spolu. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 15
Polletno poročilo

1. Komisija o izvajanju te uredbe dvakrat letno poroča hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. Polletno poročilo vsebuje informacije o:

(a)  zahtevkih držav članic za podporo v skladu s členom 8(1);

(b) analizi uporabe meril iz člena 8(2), ki se uporabljajo za preučitev zahtevkov držav članic za podporo;

(c) načrtih za sodelovanje in podporo, kot so navedeni v členu 8(3);

(d) posebnih ukrepih, sprejetih skladno s členom 12(7), ter

(e) izvajanju podpornih ukrepov po državah članicah in po potrebi po regijah.

Člen 15a
Dialog za podporo reformam

Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter da bi se zagotovila večja preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predstavnike Sveta in Komisije k razpravi o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo, tudi o polletnem poročilu v skladu s členom 15.

Člen 16
Vmesna in naknadna ocena

1. Komisija najkasneje štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o neodvisni vmesni oceni izvajanja te uredbe. Komisija tem institucijam predloži tudi poročilo o neodvisni naknadni oceni, in sicer najpozneje tri leta po koncu obdobja iz člena 1.

2. V poročilu o vmesni oceni je zlasti ocenjeno, v kolikšnem obsegu so bili doseženi cilji instrumenta iz členov 3 in 4, ustreznost in učinkovitost porabe sredstev, evropska dodana vrednost in dejavnosti komuniciranja, ki so bile vzpostavljene za boljšo prepoznavnost financiranja Unije. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

3. Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno izvajanja te uredbe in vključuje informacije o njenem dolgoročnem učinku ter se hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

3a. Vmesna ali naknadna poročila o oceni po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi o spremembi te uredbe.

Člen 16a

Preglednost

Upravičenci v korist splošne javnosti zagotovijo čim večjo preglednost ukrepov in finančnih tokov v okviru tega instrumenta. Preglednost se lahko omeji le s pravnimi akti, povezanimi s poslovno zaupnostjo, veljavnimi pravili o varstvu podatkov ali v zvezi z odprtimi upravnimi ali kazenskimi preiskavami s strani organov Unije. Upravičenci objavijo vse ustrezne informacije v skladu  z Direktivo (EU) št. 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta[18]. Vsa javna naročila se objavijo na portalu odprtih podatkov EU.

 

POGLAVJE IIIA

Izvajanje prenosa pooblastila

Člen 16b

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12(6) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12(6), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

POGLAVJE IV

Prehodne in končne določbe

Člen 17
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo njihov izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z instrumentom, njegovimi ukrepi in rezultati, tudi s skupnimi dejavnostmi komuniciranja z nacionalnimi organi in predstavništvi Evropskega parlamenta in Komisije v ustrezni državi članici. Finančna sredstva, dodeljena instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s cilji iz členov 3 in 4.

Člen 18
Prehodna določba

1. Za ukrepe in dejavnosti tehnične podpore, ki so se začeli izvajati 31. decembra 2020 ali pred tem datumom v skladu z Uredbo (EU) 2017/825, do njihovega zaključka še naprej velja navedena uredba.

1a Ukrepi iz te uredbe so upravičeni do financiranja, če so se začeli izvajati po 1. februarju 2020 in so namenjeni uresničevanju ciljev iz členov 3 in 4.

2. Finančna sredstva iz člena 6(1) lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, vključno s spremljanjem, komuniciranjem in ocenjevanjem, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/825 in niso zaključeni do 31. decembra 2020.

3. Po potrebi se lahko v proračun po letu 2020 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 6(2), povezanih z upravljanjem ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2020.

Člen 19
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Kazalniki

Doseganje ciljev iz členov 3 in 4 se meri na podlagi naslednjih kazalnikov, razčlenjenih po državah članicah in področjih ukrepanja.

Kazalniki se uporabljajo v skladu z razpoložljivimi podatki in informacijami, vključno s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi podatki.

  Kazalniki izložkov:

(a) število sklenjenih načrtov za sodelovanje in podporo;

(a) število izvedenih dejavnosti tehnične podpore;

(b) dosežki dejavnosti tehnične podpore, kot so akcijski načrti, časovni načrti, smernice, priročniki in priporočila;

  kazalniki rezultatov:

(c) rezultati zagotovljenih dejavnosti tehnične podpore, kot so sprejetje strategije, sprejetje novega zakona/akta ali sprememba obstoječega, sprejetje (novih) postopkov in ukrepov za okrepitev izvajanja reform;

kazalniki učinka:

(d) cilji, določeni v načrtih za sodelovanje in podporo, ki so bili med drugim doseženi zaradi prejete tehnične podpore.

Komisija naknadno oceno iz člena 16 opravi tudi zaradi vzpostavitve povezav med zagotovljeno tehnično podporo in izvajanjem ustreznih ukrepov v zadevni državi članici z namenom krepitve odpornosti, trajnostne rasti, delovnih mest in kohezije.

 

 

 

MNENJE ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (30.9.2020)

za Odbor za proračun in za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo

(COM(2020)0409 – C9-0148/2020 – 2020/0103(COD))

Pripravljavec mnenja: Dragoș Pîslaru

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Potem ko je Komisija umaknila predlog o programu za podporo reformam, ki je vseboval tudi instrument za tehnično podporo, je 28. maja 2020 kot naslednika programa za podporo strukturnim reformam predlagala vzpostavitev samostojnega instrumenta za tehnično podporo, ki bo na prostovoljni osnovi na voljo vsem državam članicam. Instrument je del pobud, ki jih je Komisija sprejela kot odziv na pandemijo COVID-19, da bi državam članicam pomagala ublažiti njene negativne gospodarske in socialne posledice. Zelo pomembno je, da se poveča odpornost evropskih gospodarstev, zato je treba strateško načrtovati okrevanje in poskrbeti za trajnostno rast.

Instrument naj bi kot naslednik programa za podporo strukturnim reformam podprl večjo upravno zmogljivost in dolgoročne strukturne reforme v državah članicah, te pa lahko zelo vplivajo na trg dela in sisteme socialne varnosti. Podpiral bo tudi spodbujanje izvajanja priporočil za posamezne države, naslovljenih na države članice v okviru evropskega semestra. Namen instrumenta je spodbujati kohezijo, s tem ko podpira prizadevanja držav članic za izvajanje reform, ki so potrebne za gospodarsko in socialno okrevanje, večjo odpornost in konvergenco, hkrati pa naj bi povečal njihove upravne zmogljivosti pri izvajanju prava Unije med izzivi, s katerimi se srečujejo institucije, vlade, javne uprave ter gospodarski in socialni sektor.

Da bi bila kos novim izzivom v sedanjih razmerah, je Komisija vzporedno z instrumentom za tehnično podporo predlagala tudi uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki bo zagotovil obsežno finančno podporo za javne naložbe in reforme, da bodo gospodarstva držav članic postala odpornejša in bolje pripravljena na prihodnost. Zato lahko instrument podpre države članice pri pripravi, izvajanju, pregledu in izpopolnitvi načrtov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pripravljavec mnenja pozdravlja, da je v predlogu Komisije upoštevano stališče, ki sta ga v skupnem osnutku poročila o instrumentih za tehnično podporo, vsebovanem v predlogu o programu za podporo reformam in objavljenem 20. aprila 2020, izrazila tako odbora za proračun ter za ekonomske in monetarne zadeve kot tudi odbor za zaposlovanje in socialne zadeve v mnenju o programu za podporo reformam, ki je bilo sprejeto 26. maja 2020. Predlagati želi nekaj sprememb, ki so povezane z aktualnimi razmerami in s katerimi bi se upošteval pomen socialno odgovornih, pametnih, vzdržnih in vključujočih reform in naložb, s katerimi bi podprli trajnostno in pravično okrevanje tudi po krizi zaradi COVID-19.

V predlogu Komisije je posebna pozornost namenjena ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod. Pripravljavec mnenja pri tem poudarja pomen digitalizacije na vseh področjih gospodarstva in družbe EU ter da bi lahko predlagani instrument podprl države članice pri digitalnem okrevanju z reformami in naložbami v digitalno infrastrukturo ter veščine in znanja, ki bodo prispevali h končnemu cilju vzpostavitve digitalnega enotnega trga.

Predlaga, da bi področje uporabe instrumenta (člen 5) razširili še na mladinske politike, politike socialne zaščite, usmerjene v ranljive skupine, politike za zmanjšanje diskriminacije in spodbujanje enakosti med spoloma, politike za izboljšanje dostopa do izobraževanja za otroke in učence, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, dostopa do vseživljenjskega učenja in vključevanja na trg dela, politike za izboljšanje zmogljivosti javnih institucij pri zagotavljanju pravic mobilnih in čezmejnih delavcev itd.

Po mnenju pripravljavca mnenja bi moral instrument spodbujati tudi približevanje držav članic, katerih valuta ni euro, pristopu k euroobmočju.

V širšem smislu bo instrument za tehnično podporo prispeval k izvajanju zavez Unije in držav članic v okviru evropskega stebra socialnih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske obete za prihodnja leta v EU in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki se osredotočajo zlasti na okrevanje in odpornost. Od Unije zahtevajo takojšen in usklajen odziv, da bi se obvladale gospodarske posledice za države članice ter ublažila socialna in gospodarska škoda. Sedanja pandemija COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Zato bodo reforme, ki krepijo rast, in naložbe za odpravo strukturnih pomanjkljivosti gospodarstev ter za krepitev njihove odpornosti bistvenega pomena za to, da se gospodarstva in družbe vrnejo na pot trajnostnega okrevanja ter odpravijo ekonomske, socialne in teritorialne razlike v Uniji.	(3) Izbruh pandemije COVID-19 v začetku leta 2020 je spremenil gospodarske obete za prihodnja leta v EU in po svetu. V Uniji so se pojavile nove prednostne naloge, povezane s krizo, ki so osredotočene zlasti na okrevanje in odpornost ter podporo najranljivejšim skupinam, ki jih je prizadela kriza. Od Unije je torej potreben takojšen in usklajen odziv, da bi obvladali gospodarske posledice za države članice ter ublažila teritorialna, socialna in gospodarska škoda. Sedanja pandemija COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov ter sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Zato bodo družbeno odgovorne, pametne, trajnostne in vključujoče reforme, ki bodo povečale potencial za krepitev zmožnosti prilagajanja in sistemov socialne zaščite, spodbujale rast, pomagale ustvarjati kakovostna delovna mesta, spodbujale naložbe ter podpirale proces navzgor usmerjene ekonomske, socialne in teritorialne konvergence, obenem tudi bistvenega pomena za to, da se gospodarstva in družbe vrnejo na pot trajnostnega okrevanja ter odpravijo ekonomske, socialne in teritorialne razlike v Uniji.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Navedene strategije so predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter drugih programov.	(4) Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik osrednji okvir, v katerem se opredelijo izzivi in nacionalne prednostne reforme gospodarske in socialne politike in spremlja njihovo izvajanje. Te reforme bi morale temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pravični porazdelitvi bogastva in dohodkov, da bi zagotovili enakost ter dostop do priložnosti in socialne zaščite, zaščitili ranljive skupine ter izboljšali življenjski standard vseh, kar so ključna načela evropskega stebra socialnih pravic. Države članice v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije bi bilo treba zasnovati na podlagi obsežnega in dobro dokumentiranega javnega posvetovanja v sodelovanju s socialnimi partnerji ter jih nato predložiti skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naloge, ki bi prejele nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter drugih programov.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Države članice so v preteklosti vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti instrument za tehnično podporo, da bi se še naprej podpirale države članice pri izvajanju reform.	(6) Države članice so v preteklosti vse pogosteje prejemale tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, zato bi bilo treba s to uredbo vzpostaviti instrument za tehnično podporo, da bi se še naprej podpirale države članice pri izvajanju reform in naložbah, ki bodo podpirale trajnostno in pravično okrevanje po pandemiji COVID-19.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo instrument za tehnično podporo prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. To bi moralo obravnavati tudi širše okoljske in družbene izzive v Uniji, vključno z zaščito naravnega kapitala in podporo krožnemu gospodarstvu, ter biti v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.	(7) Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za rast in v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo instrument za tehnično podporo prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezne ukrepe bi bilo treba opredeliti med pripravo in izvajanjem instrumenta ter ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Instrument bo prispeval tudi k reformam, ki zagotavljajo izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic ter obravnavajo širše okoljske in družbene izzive v Uniji, vključno z zmanjševanjem neenakosti, zagotavljanjem visokokakovostnih javnih storitev, zaščito naravnega kapitala in podporo krožnemu gospodarstvu, ter bo v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Instrument za tehnično podporo bo prispeval k izvajanju zavez Unije in držav članic v okviru evropskega stebra socialnih pravic ter k reformam in naložbam na podlagi načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7b) Instrument za tehnično podporo lahko pomaga krepiti zmogljivosti nacionalnih organov, javnih in zasebnih organizacij ter prebivalstva, ki so jim namenjeni projekti, podprti v okviru instrumenta, ter lahko tako omogoči učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo sredstev za okrevanje in odpornost, in sicer z boljšim izvajanjem in dejanskim vplivom na oblikovanje takšnih politik, da so v skladu s potrebami držav članic in njihovo razvojno strategijo ter spodbujajo dostojno delo, ki je pošteno plačano in temelji na kolektivnih pogajanjih; projekti spodbujajo javne naložbe v infrastrukturo in proizvodne sektorje, podpirajo okolju prijazen in inovativen razvoj, ki ohranja socialno in teritorialno kohezijo; poleg tega krepijo javne storitve in podpirajo naložbe vanje ter zagotavljajo visokokakovostne in univerzalne socialne odzive.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7c) S priznavanjem pomena digitalizacije na vseh področjih gospodarstva in družbe Unije bo instrument za tehnično podporo države članice podprl pri digitalni preobrazbi z reformami in naložbami v digitalno infrastrukturo ter v veščine in znanja, ki bodo v pomoč pri vzpostavljanju digitalnega enotnega trga, kar je naš skupni cilj.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti in konvergence. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.	(8) Splošni cilj instrumenta za tehnično podporo bi moral biti krepitev upravne zmogljivosti držav članic in njihovih regionalnih in lokalnih organov, če to zadeva njihove institucije, javno upravo ter ekonomske in socialne sektorje, ter pomoč nacionalnim in podnacionalnim organom pri prizadevanju za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform. Poleg tega bi moral biti cilj tudi spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje socialno odgovornih reform in naložb, s katerimi bodo tudi po pandemiji COVID-19 podprle trajnostno in pravično gospodarsko in socialno okrevanje, pri katerem bo zagotovljena enakost spolov. V ta namen bi moral prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se spoprijemajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Specifični cilji instrumenta za tehnično podporo bi morali predstavljati pomoč nacionalnim organom pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.	(9) Specifični cilji instrumenta za tehnično podporo bi morali biti v pomoč nacionalnim in lokalnim organom in socialnim partnerjem pri prizadevanjih za oblikovanje, razvoj in izvajanje družbeno odgovornih in trajnostnih reform in okrepitev socialnega dialoga, vključno z izmenjavo podatkov in dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod.	(10) Da bi državam članicam pomagali pri obravnavanju reformnih potreb na vseh ključnih gospodarskih in socialnih področjih, bi morala Komisija na zahtevo posamezne države članice še naprej zagotavljati tehnično podporo na široki paleti političnih področij, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi, kakovostnimi delovnimi, izobraževanjem in usposabljanjem, demografskimi spremembami, javnim zdravjem in socialno varnostjo, spodbujanjem zdravega staranja, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, civilno zaščito, azilnim sistemom in mejno politiko ter z razvojem infrastrukture na vseh teh področjih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki spodbujajo zeleni in digitalni ter socialni prehod. Instrument bi moral podpirati tudi ukrepe, s katerimi bi države članice, katerih valuta ni euro, spodbujali k približevanju pristopu k euroobmočju.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Da bi reforme dobile široko podporo, bi se morale države članice, ki želijo izkoristiti podporo v okviru tega programa, v skladu z ustreznimi določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/20141a pri pripravi in predlaganju svežnjev posvetovati z ustreznimi deležniki, kot so lokalni in regionalni organi, gospodarski in socialni partnerji ter civilna družba, pa tudi nacionalnim parlamentom.
	__________
	1a Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Za kritje dodatnih potreb v okviru instrumenta za tehnično podporo bi morale države članice imeti možnost, da v proračun navedenega instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili navedenega instrumenta in uporabiti izključno v korist zadevne države članice. Komisija bi morala zadevni državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi dodatnih prostovoljnih prispevkov.	(12) Za kritje dodatnih potreb v okviru instrumenta za tehnično podporo bi morale države članice imeti možnost, da v proračun instrumenta prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom ter v vrednosti največ 10 % proračunskega sklopa zadevne države članice. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili instrumenta in jih uporabiti izključno v korist te države članice. Komisija bi morala državi članici zagotoviti povratne informacije o uporabi dodatnih prostovoljnih prispevkov.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Zaradi izrednih okoliščin, ki so posledica pandemije COVID-19, bi morali biti ustrezni ukrepi, ki so se začeli izvajati od 1. februarja 2020, upravičeni do financiranja v okviru instrumenta, če so namenjeni uresničevanju ciljev iz te uredbe.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Instrument za tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform, začetih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Zagotoviti bi moral tudi tehnično podporo za pripravo in izvajanje načrtov za okrevanje, ki se bodo izvajali v okviru Uredbe (EU) št. YYY/XX.	(13) Instrument za tehnično podporo bi bilo treba zagotoviti na zahtevo, da se podpre izvajanje reform, začetih v državah članicah, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Instrument za tehnično podporo se močno priporoča in bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo, pregled, izboljšanje in izvajanje načrtov za okrevanje, ki se bodo izvajali v okviru Uredbe (EU) št. YYY/XX1a.
	___________
	1a Uredba (EU) LLLL/XX o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Instrument za tehnično podporo bi moral podpirati tudi reforme, ki se izvajajo prek lokalnih organov in drugih deležnikov. Če se v okviru evropskega semestra, zlasti priporočil za posamezne države, opredelijo izzivi, zaradi katerih so potrebne nujne reforme, a zadevna država članica neustrezno uporablja dodeljena sredstva ali pa Komisija začasno prekine njihovo izplačevanje, bi morali ukrepi na regionalni in lokalni ravni, ki pomagajo pri reševanju teh izzivov, še naprej prejemati podporo instrumenta.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru prejšnjega programa, programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi bilo treba zahtevke držav članic predložiti do 31. oktobra koledarskega leta. Ob upoštevanju temeljnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. Navedena merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu težav ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora.	(14) V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru prejšnjega programa, programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Zato bi bilo treba zahtevke držav članic predložiti do 31. oktobra koledarskega leta, razen za zahtevke, povezane s pregledom in izboljšanjem načrtov države članice za okrevanje in odpornost, zlasti tiste v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. YYY/XX za spremembo ali nadomestitev navedenih načrtov, ki se lahko predložijo kadar koli med letom. Ob upoštevanju temeljnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo države članice. Navedena merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu težav ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Za namene odgovornosti, preglednosti in zagotavljanja prepoznavnosti ukrepov Unije bi bilo treba načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala opraviti ustrezne dejavnosti komuniciranja.	(16) Za namene odgovornosti, preglednosti in zagotavljanja prepoznavnosti ukrepov Unije bi bilo treba načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki bi ščitili občutljive informacije, predložiti v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala obenem opraviti ustrezne dejavnosti komuniciranja.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju instrumenta za tehnično podporo, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, sprejeti pa bi jih bilo treba z izvedbenimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj držav članic pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore v nujnih primerih, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno časovno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba omejen znesek proračuna v okviru programa dela instrumenta za tehnično podporo zadržati za posebne ukrepe.	(17) Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju instrumenta za tehnično podporo, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, sprejeti pa bi jih bilo treba z delegiranimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj držav članic pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi v nujnih primerih omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za toliko časa, da bi rešili izzive, ki bi nastali zaradi teh nujnih primerov. V zvezi s tem bi bilo treba v okviru programa dela instrumenta za tehnično podporo za posebne ukrepe zadržati omejen znesek proračuna, a ne več kot 5 %1a.
	__________________
	1a https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/annual_work_programme_of_the_structural_reform_support_programme.pdf

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti instrument, vzpostavljen s to uredbo, na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.	(19) V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti instrument, vzpostavljen s to uredbo, na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena ter poenostaviti upravne postopke in spodbujati upravno sodelovanje, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)17 , pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.	(21) Določiti bi bilo treba programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za izvajanje tehnične podpore bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)17 , pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se v skladu z Uredbo (EU) YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta17a nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.
__________________	__________________
17 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).	17 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
	17a Uredba (EU) YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih reform ter reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti;	(1) „tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni pomagajo pri oblikovanju, pregledu in izvedbi institucionalnih ali upravnih reform, ki izboljšujejo trajnostnost in odpornost;

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform, potrebnih za doseganje gospodarskega in socialnega okrevanja, odpornosti ter navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.	Splošni cilj instrumenta je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s podpiranjem prizadevanj držav članic za izvajanje reform in naložb, ki bodo podpirale trajnostno gospodarsko in socialno okrevanje, odpornost ter navzgor usmerjeno ekonomsko in socialno konvergenco, ter podpirati prizadevanja držav članic za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti za izvajanje prava Unije, tudi načel evropskega stebra socialnih pravic, v zvezi z izzivi, s katerimi se spoprijemajo institucije, upravljanje in javna uprava, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter ekonomski in socialni sektor.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za uresničitev splošnega cilja iz člena 3 ima instrument specifične cilje, in sicer pomagati nacionalnim organom pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Navedeni specifični cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.	Za uresničitev splošnega cilja iz člena 3 ima instrument specifične cilje, in sicer podpirati nacionalne in po potrebi tudi regionalne in lokalne organe ter socialne partnerje pri izboljševanju zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform in okrepitev socialnega dialoga, zlasti pa za pripravo, izvajanje, pregled in izboljšanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami, širokim sodelovanjem deležnikov ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Ti specifični cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami in kadar je to ustrezno, torej za področja politike iz člena 5(1)(d) in (e), tudi s socialnimi partnerji zadevne države članice v skladu z njenimi zakoni in praksami.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Specifični cilji iz člena 4 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, izobraževanjem, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami, pametno, pravično, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami, in sicer s posebnim poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod, ter zlasti na eno ali več od naslednjega:	Specifični cilji iz člena 4 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravjem, socialno zaščito, vključevanjem na trg dela, produktivnostjo, izkoriščanjem digitalnega razvoja, raziskavami in inovacijami, pametno, pravično, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti, naložbami in infrastrukturo, in sicer s posebnim poudarkom na ukrepih, ki spodbujajo zeleni in digitalni prehod, in ukrepih, ki spodbujajo izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic, ter so usmerjeni v eno ali več od naslednjega:

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) institucionalno reformo ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, po potrebi vključno s poenostavitvijo pravil, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema in krepitvijo boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja;	(b) institucionalno reformo ter učinkovito, nediskriminatorno in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, digitalizacijo in izboljšano delovanje javnih zavodov za zaposlovanje, po potrebi vključno z izboljšanjem dostopnosti in cenovne ugodnosti javnih storitev, poenostavitvijo postopkov in spodbujanjem upravnega sodelovanja, dejansko pravno državo ter sistemom nadzora in ravnotežja, reformo pravosodnega sistema in krepitvijo boja proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in davčnim utajam;

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) poslovno okolje, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji socialnega gospodarstva, ponovno industrializacijo, razvoj zasebnega sektorja, proizvodne in storitvene trge, naložbe, javno udeležbo v podjetjih, privatizacijske postopke, trgovino in neposredne tuje naložbe, konkurenco in javno naročanje, trajnostni sektorski razvoj ter podporo za inovacije in digitalizacijo;	(c) trajnostno poslovno okolje, zlasti za mala in srednja podjetja ter podjetja socialnega gospodarstva, ponovno industrializacijo, razvoj zasebnega sektorja, proizvodne in storitvene trge, spodbujanje trajnostnih in socialnih naložb, javno udeležbo v podjetjih, privatizacijske postopke, trgovino in neposredne tuje naložbe, konkurenco in javno naročanje, trajnostni sektorski razvoj ter podporo za inovacije, digitalizacijo in avtomatizacijo;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, vključno s socialnim dialogom, za ustvarjanje delovnih mest, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, zlasti digitalne spretnosti, medijsko pismenost, aktivno državljanstvo, boj proti revščini in neenakosti v zvezi s čezmernim dohodkom, enakost spolov, spodbujanje socialne vključenosti, zadostne in vključujoče socialne varnosti in sistemov socialnega varstva, dostopno in cenovno ugodno javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, kakor tudi kohezijo, politike na področju azila, migracij in meja;	(d) izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje, mladinske politike, vključujoče politike trga dela za visokokakovostna delovna mesta, individualizirano izpopolnjevanje in prekvalificiranje, zlasti za digitalna znanja in spretnosti, vključno z izpopolnjevanjem znanstvenikov in izvajanjem boljših individualnih kariernih načrtov za vse akademsko osebje, ter ukrepi za izboljšanje sektorja raziskav in razvoja, boljšim uvajanjem njegovih rezultatov na trg in dostopom do financiranja za raziskave in razvoj, medijsko pismenost, aktivno državljanstvo, boj proti revščini ter neenakosti pri dohodkih in porazdelitvi bogastva, spodbujanje socialne vključenosti, zadostne in vključujoče socialne varnosti in sistemov socialnega varstva, dostopno in cenovno ugodno javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, spodbujanje aktivnega staranja kakor tudi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, civilno zaščito ter politike na področju azila, migracij in meja;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) ukrepe socialne zaščite s poudarkom na ranljivih skupinah, vključno z invalidi, manjšinami, otroki v revščini, starejšimi, migranti, ter na udeležbi in zastopanosti delavcev, krepitvi socialnega dialoga in gradnji zmogljivosti socialnih partnerjev, zmanjševanju neenakosti in vseh oblik diskriminacije, tudi prek sistemov socialne pomoči, podpornih dodatkov in štipendij, ter na ukrepih pokojninskih reform s poudarkom na vzdržnosti pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene ter na enakih možnostih za ženske in moške, da pridobijo pokojninske pravice, kar je vse skladno z izvajanjem evropskega stebra, ob vsem tem pa je treba zagotoviti, da nihče ne bo spregledan;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) ukrepe za zmanjšanje diskriminacije na podlagi spola in spodbujanje enakosti spolov, odpravo razlik v plačah, primeren družinski dopust in prožne oblike dela ter povečano udeležbo žensk na trgu dela, tudi z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja, dostopne in cenovno ugodne oskrbne infrastrukture, zajemši visokokakovostno otroško varstvo ter oskrbo starejših in invalidov;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) poklicno izobraževanje in usposabljanje, dostop do vseživljenjskega učenja in vključevanje na trg dela, tudi za mlade, in sicer usmerjeno v veščine in znanja, ki podpirajo digitalni in zeleni prehod, podjetniška ter prečna znanja in spretnosti ter izboljšanje delovnih pogojev za vse delavce, tudi mobilne in čezmejne delavce;

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dd) ukrepe za boljši dostop do izobraževanja za otroke in učence ter vključevanje mladih na trg dela, tudi z zmanjšanjem revščine, izboljšanjem izobraževalne infrastrukture, dostopom do formalnega in neformalnega izobraževanja ter zagotavljanjem priložnosti na trgu dela, vključno s plačanim pripravništvom;

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka d e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(de) ukrepe za izboljšanje zmogljivosti javnih ustanov, da jamčijo pravice mobilnih in čezmejnih delavcev, tudi glede varnih in enakih delovnih pogojev in zakonsko določenih plač;

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) politike za izvajanje digitalnih in zelenih prehodov, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih območij; ter	(e) politike za blažitev posledic podnebnih sprememb in izvajanje digitalnega in zelenega prehoda, rešitve e-uprave, e-javna naročila, povezljivost, dostop do podatkov in njihovo upravljanje, e-učenje in digitalno učenje, uporabo rešitev na podlagi umetne inteligence, pri katerih bo zajamčeno načelo, da ima nadzor človek, okoljski steber trajnostnega razvoja in varstva okolja, podnebne ukrepe, trajnostno mobilnost, spodbujanje krožnega gospodarstva, učinkovito rabo energije in virov, obnovljive vire energije, zagotavljanje diverzifikacije oskrbe z energijo in energetske varnosti, ter, za kmetijski sektor, varstvo tal in biotske raznovrstnosti, ribištvo in trajnostni razvoj podeželskih, oddaljenih in redko poseljenih območij ter

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) politike finančnega sektorja, vključno s: spodbujanjem finančne pismenosti, finančne stabilnosti, dostopa do financiranja in kreditiranja realnega gospodarstva ter pripravo in zagotavljanjem podatkov in statistik, spremljanjem njihove kakovosti ter poročanjem o njih.	(f) politike finančnega sektorja, vključno s: spodbujanjem finančne pismenosti in boja proti prezadolženosti, finančne stabilnosti, dostopa do financiranja in kreditiranja realnega gospodarstva ter pripravo in zagotavljanjem podatkov in statistik, spremljanjem njihove kakovosti ter poročanjem o njih.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) ukrepe za nadaljnji razvoj nacionalne infrastrukture na področjih politike, gospodarstva, uprave, digitalnega, varnosti, stanovanj, zdravja, prevoza, okolja, javnih naročil in izobraževanja;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka f b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fb) ukrepe, ki so pomembni za pripravo članstva v euroobmočju za države članice ter politike, ki spodbujajo nominalno in dejansko približevanje pristopu k euroobmočju tistih držav članic, katerih valuta ni euro;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Finančna sredstva za instrument lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju instrumenta. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.	2. Finančna sredstva za instrument lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke deležnikov in strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju instrumenta. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na instrument. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice.	3. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v instrument, pri čemer zgornja meja ne presega 10 % proračunskih sredstev države članice. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Ti viri se uporabijo v korist zadevne države članice, tudi na regionalni in lokalni ravni.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) posvetovanja s široko paleto deležnikov prek različnih forumov, vključno z ženskimi organizacijami, predstavniki ranljivih skupin in socialnimi partnerji;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) delovni obiski v zadevnih državah članicah ali tretjih državah, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali poznavanje relevantnih vprašanj;	(ii) izmenjava dobrih praks z zadevnimi državami članicami ali tretjimi državami, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali poznavanje relevantnih vprašanj;

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva;	(g) študije, raziskave, analize in ankete, študije izvedljivosti, tehnični projekti in dokumentacija, ocene in ocene učinka, ocene učinka na enakost spolov, katerih rezultati se samodejno izmenjajo med državami članicami in s Komisijo, da se zagotovita najvišja stopnja preglednosti in skladnost politik na področju enakosti spolov na ravni EU, ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) komunikacijski projekti za dejavnosti učenja, vključno z e-učenjem, sodelovanja, ozaveščanja in razširjanja ter za izmenjavo dobrih praks; organiziranje akcij za ozaveščanje in obveščanje, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in, kjer je ustrezno, komuniciranjem prek družabnih omrežij;	(h) komunikacijski projekti za dejavnosti učenja, vključno z e-učenjem, dejavnosti sodelovanja, ozaveščanja in razširjanja ter za izmenjavo dobre prakse, vključno s tehničnimi študijskimi obiski v državah članicah, ki so izvedle podobne reforme; organiziranje akcij za ozaveščanje in obveščanje, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in, kjer je ustrezno, komuniciranjem prek družabnih omrežij;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Vrste ukrepov, predvidene v prvem pododstavku tega odstavka, bi morale biti upravičene do financiranja, če so se ukrepi začeli izvajati od 1. februarja 2020 naprej in so namenjeni uresničevanju ciljev iz členov 3 in 4.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Država članica, ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Ti zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.	1. Država članica, ki želi prejeti tehnično podporo v okviru instrumenta, po zadostnem posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji pošlje Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo, kot je določeno v členu 5. Zahtevki se predložijo do 31. oktobra koledarskega leta. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo, in lahko nadalje podpira in spodbuja uporabo tehnične podpore v državah članicah, ki potrebujejo večjo podporo.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Države članice lahko kadar koli predložijo zahtevke, ki spadajo pod točki (d) in (e) odstavka 2 tega člena, zlasti tiste za pregled in izboljšanje načrtov za okrevanje in odpornost, če želijo spremeniti ali nadomestiti svoje predloge v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. YYY/XX (o instrumentu za okrevanje in odpornost).

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in povečanje odpornosti;	(a) izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti v podporo trajnostnemu okrevanju [v skladu z Uredbo (EU) št. YYY/XX] ter za doseganje trajnostne gospodarske rasti, spodbujanje ustvarjanja visokokakovostnih delovnih mest, socialne vključenosti, večje gospodarske konkurenčnosti, varstva okolja, blaženja posledic podnebnih sprememb, enakosti spolov ter socialne in gospodarske odpornosti;

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) izvajanjem reform za ohranjanje rasti in povečanje odpornosti v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije;	(c) izvajanjem socialno uravnoteženih reform za spodbujanje rasti in povečanje odpornosti, ki podpirajo trajnostni razvoj in trajnostno zaposlenost, v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije, načel evropskega stebra socialnih pravic ali ciljev trajnostnega razvoja v okviru Združenih narodov;

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da) pregledom in izboljšanjem načrtov za okrevanje in odpornost;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db) za področja politik iz člena 5(1)(d) in (e) država članica, ki predloži zahtevek za tehnično podporo, navede, kako njen zahtevek vpliva na institucije trga dela, vključno s socialnimi partnerji, in po potrebi navede, kako morajo biti glede na nacionalna pravila in prakse vključeni socialni partnerji.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – točka d c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc) če je tehnična podpora potrebna za izvajanje priporočil za posamezne države, pri katerih morajo biti vključeni socialni partnerji, se socialne partnerje takoj obvesti o zahtevku in kako bodo pri tem vključeni.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija se na podlagi te analize ter ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov Unije ali njenih drugih programov, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovori o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o približnem skupnem finančnem prispevku za tako tehnično podporo.	Komisija se na podlagi te analize ter ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov Unije ali njenih drugih programov, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovori o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o približnem skupnem finančnem prispevku za tehnično podporo, in po potrebi o sodelovanju socialnih partnerjev.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija načrt za sodelovanje in podporo s privolitvijo zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Zadevna država članica lahko odreče tako privolitev zaradi občutljivih ali zaupnih informacij, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese.	1. Komisija načrt za sodelovanje brez nepotrebnega odlašanja hkrati posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu za namene demokratične odgovornosti in za zagotavljanje prepoznavnosti ukrepov Unije.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Ne glede na določbe iz odstavka 1 Komisija posreduje načrt za sodelovanje in podporo Evropskemu parlamentu in Svetu v naslednjih primerih:	črtano
(a) takoj ko zadevna država članica redigira vse občutljive ali zaupne informacije, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese;
(b) po razumnem časovnem obdobju, po katerem razkritje ustreznih informacij ne bi negativno vplivalo na izvajanje podpornih ukrepov, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih po izvedbi takih ukrepov na podlagi načrta za sodelovanje in podporo.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a. Če se v okviru evropskega semestra, konkretno v priporočilih za posamezne države, opredelijo izzivi, zaradi katerih so potrebne nujne reforme, a zadevna država članica neustrezno uporablja dodeljena sredstva ali pa Komisija začasno prekine njihovo izplačevanje, potem ukrepi na regionalni in lokalni ravni, ki pomagajo pri reševanju teh izzivov, še naprej prejemajo podporo programa.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 6 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. Komisija za izvajanje tehnične podpore z izvedbenimi akti sprejme programe dela, o katerih obvesti Evropski parlament in Svet.	6. Komisija za izvajanje tehnične podpore z delegiranimi akti v skladu s členom 16b sprejme programe dela.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 7 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, se omejen del programa dela rezervira za posebne ukrepe v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki terjajo takojšnje ukrepanje, vključno z resnimi motnjami v gospodarstvu ali pomembnimi okoliščinami, ki resno vplivajo na gospodarske ali socialne razmere v državi članici, nad katerimi država članica nima nadzora.	Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, se omejen del programa dela, a ne več kot 5 %1a, rezervira za posebne ukrepe v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki terjajo takojšnje ukrepanje, vključno z resnimi motnjami v gospodarstvu ali pomembnimi okoliščinami, ki resno vplivajo na gospodarske ali socialne razmere v državi članici, nad katerimi država članica nima nadzora.
	_______________________
	1a. https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/annual_work_programme_of_the_structural_reform_support_programme.pdf

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;	(a) zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni ter na regionalni in lokalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalnih ravneh, da izvedejo dosledni in racionalizirani podporni ukrepi v okviru instrumenta.	(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni ter na regionalnih in lokalnih ravneh, da izvedejo dosledne in racionalizirane podporne ukrepe v okviru instrumenta.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 15 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Letno poročilo	Polletno poročilo

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija je o izvajanju te uredbe letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.	1. Komisija je o izvajanju te uredbe dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Letno poročilo vsebuje informacije o:	2. Polletno poročilo vsebuje informacije o:

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. V poročilu o vmesni oceni je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri so bili doseženi cilji instrumenta iz členov 3 in 4, učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.	2. V poročilu o vmesni oceni je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri so bili doseženi cilji instrumenta iz členov 3 in 4, ali so bila sredstva zadostna in ali so bila učinkovito porabljena ter ali je bila ustvarjena evropska dodana vrednost. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 16a
	Preglednost
	1. Upravičenci v korist splošne javnosti poskrbijo za čim večjo preglednost ukrepov in finančnih tokov v okviru instrumenta za tehnično podporo. Preglednost je omejena le s pravnimi akti, povezanimi s poslovno zaupnostjo, veljavnimi pravili o varstvu podatkov ali v zvezi z odprtimi upravnimi ali kazenskimi preiskavami s strani organov Unije.
	2. Upravičenci v skladu z Direktivo (EU) 2019/10241a v javno dostopnem uradnem registru objavijo vse ustrezne informacije o svojih projektih v standardnem in primerljivem odprtem formatu, ki je strojno berljiv, med drugim na primer: predloge projektov, izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, zapisnike sej, ocene učinka, pogodbe, ocene in revizijska poročila ter vsa javna naročila, kar se vse objavi na portalu odprtih podatkov EU.
	3. Države članice dajo splošni javnosti na voljo vse rezultate sodelovanja (vključno s podatki, študijami, programsko opremo itd.) ali pa pojasnijo, zakaj je datoteka zaupna.
	4. Vsi objavljeni podatki iz odstavkov 1, 2 in 3 so na voljo za neomejen čas. Institucije Unije in države članice sodelujejo pri logističnih ukrepih za zagotavljanje razpoložljivosti vseh teh podatkov za splošno javnost, tudi ko upravičenec preneha obstajati.
	_____________
	1a Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 16b
	Izvajanje prenosa pooblastila
	1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12(6) se na Komisijo prenese do 31. decembra 2028.
	3. Prenos pooblastila iz člena 12(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
	4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
	5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
	6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12(6), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.	1. Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij javnosti prek medijev na nediskriminatorni podlagi.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za tehnično podporo
Referenčni dokumenti	COM(2020)0409 – C9-0148/2020 – 2020/0103(COD)
Pristojni odbori  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 17.6.2020	ECON 17.6.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 17.6.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Dragoș Pîslaru 25.6.2020
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	23.7.2020
Obravnava v odboru	31.8.2020
Datum sprejetja	21.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 11 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Özlem Demirel, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Brando Benifei, Marc Botenga, Samira Rafaela, Anne Sander

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40	+
ECR	Lucia Ďuriš Nicholsonová, Margarita de la Pisa Carrión
PPE	Andrea Bocskor, David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Cindy Franssen, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Anne Sander, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský
Renew	Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Dragoș Pîslaru, Samira Rafaela, Monica Semedo, Yana Toom, Marie-Pierre Vedrenne
S&D	Marc Angel, Brando Benifei, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind
Verts/ALE	Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

11	-
ECR	Helmut Geuking, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło
GUE/NGL	Leila Chaibi, Özlem Demirel
ID	Dominique Bilde, Nicolaus Fest, France Jamet, Elena Lizzi, Guido Reil, Stefania Zambelli

 

4	0
GUE/NGL	Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Marc Botenga
NI	Daniela Rondinelli
Renew	Radka Maxová

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Vzpostavitev instrumenta za tehnično podporo
Referenčni dokumenti	COM(2020)0409 – C9-0148/2020 – 2020/0103(COD)
Datum predložitve EP	28.5.2020
Pristojni odbori  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 17.6.2020	ECON 17.6.2020
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 17.6.2020	ENVI 17.6.2020	ITRE 17.6.2020	REGI 17.6.2020
	AGRI 17.6.2020	PECH 17.6.2020	CULT 17.6.2020	JURI 17.6.2020
	LIBE 17.6.2020	FEMM 17.6.2020
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	ENVI 10.6.2020	ITRE 25.6.2020	REGI 5.6.2020	AGRI 22.9.2020
	PECH 12.6.2020	CULT 22.6.2020	JURI 15.6.2020	LIBE 29.6.2020
	FEMM 7.7.2020
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Alexandra Geese 22.7.2020	Othmar Karas 22.7.2020	Dragoș Pîslaru 22.7.2020
Člen 58 – Postopek s skupnimi sejami odborov  Datum razglasitve na zasedanju	23.7.2020
Datum sprejetja	1.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	74 10 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Gunnar Beck, Marek Belka, Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Gilles Boyer, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, José Manuel Fernandes, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Eider Gardiazabal Rubial, Luis Garicano, Alexandra Geese, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, Elisabetta Gualmini, José Gusmão, Enikő Győri, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Herve Juvin, Othmar Karas, Billy Kelleher, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Joanis Lagos (Ioannis Lagos), Aurore Lalucq, Philippe Lamberts, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Aušra Maldeikienė, Margarida Marques, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Silvia Modig, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Victor Negrescu, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Piernicola Pedicini, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Evelyn Regner, Karlo Ressler, Antonio Maria Rinaldi, Bogdan Rzońca, Alfred Sant, Joachim Schuster, Ralf Seekatz, Pedro Silva Pereira, Nicolae Ştefănuță, Paul Tang, Irene Tinagli, Nils Torvalds, Ernest Urtasun, Nils Ušakovs, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Angelika Winzig, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Matteo Adinolfi, Erik Bergkvist, Damian Boeselager, Fabienne Keller, Peter Liese, Eva Maydell, Mick Wallace
Namestniki (člen 209(7)), navzoči pri končnem glasovanju	Robert Roos
Datum predložitve	2.10.2020

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

74	+
ECR	Johan Van Overtveldt
NI	Joanis Lagos (Ioannis Lagos)
PPE	Isabel Benjumea Benjumea, Stefan Berger, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Markus Ferber, José Manuel Fernandes, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo Y Marfil, Enikő Győri, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Janusz Lewandowski, Peter Liese, Aušra Maldeikienė, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Sirpa Pietikäinen, Karlo Ressler, Ralf Seekatz, Inese Vaidere, Angelika Winzig
Renew	Gilles Boyer, Olivier Chastel, Engin Eroglu, Luis Garicano, Valérie Hayer, Billy Kelleher, Fabienne Keller, Ondřej Kovařík, Moritz Körner, Caroline Nagtegaal, Dragoș Pîslaru, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Stéphanie Yon-Courtin
S&D	Marek Belka, Erik Bergkvist, Robert Biedroń, Paolo De Castro, Jonás Fernández, Eider Gardiazabal Rubial, Elisabetta Gualmini, Eero Heinäluoma, Aurore Lalucq, Pierre Larrouturou, Margarida Marques, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Victor Negrescu, Evelyn Regner, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Nils Ušakovs
Verts/ALE	Rasmus Andresen, Damian Boeselager, David Cormand, Alexandra Geese, Sven Giegold, Claude Gruffat, Stasys Jakeliūnas, Philippe Lamberts, Kira Marie Peter-Hansen, Ernest Urtasun

 

10	-
GUE/NGL	José Gusmão, Mick Wallace
ID	Gunnar Beck, Herve Juvin, Joachim Kuhs, Hélène Laporte, Jörg Meuthen
NI	Mislav Kolakušić, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini

 

13	0
ECR	Derk Jan Eppink, Zbigniew Kuźmiuk, Robert Roos, Bogdan Rzońca, Roberts Zīle
GUE/NGL	Silvia Modig, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)
ID	Matteo Adinolfi, Anna Bonfrisco, Francesca Donato, Valentino Grant, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

• [1] [UL C 0, 0.0.0000, str. 0. / Še ni objavljeno v Uradnem listu].
• [*] Predlogi sprememb krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
• [2] UL C , , str. .
• [3] UL C , , str. .
• [4] Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).
• [5] Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).
• [6] Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
• [7] UL C , , str. .
• [8] Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
• [9] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
• [10] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
• [11] Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
• [12] Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
• [13] UL C , , str. .
• [14]  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).
• [15] Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).
• [16] Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).
• [17] UL C , , str. .
• [18] Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).