Postopek : 2020/0105(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0174/2020

Predložena besedila :

A9-0174/2020

Razprave :

PV 20/01/2021 - 12
CRE 20/01/2021 - 12

Glasovanja :

PV 21/01/2021 - 2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0015

<Date>{02/10/2020}2.10.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0174/2020</NoDocSe>
PDF 211kWORD 83k

<TitreType>POROČILO</TitreType>     <RefProcLect>***I</RefProcLect>

<Titre>o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19</Titre>

<DocRef>(COM(2020)0223 – C9-0151/2020 – 2020/0105(COD))</DocRef>


<Commission>{EMPL}Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve</Commission>

Poročevalka: <Depute>Lucia Ďuriš Nicholsonová</Depute>

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19

(COM(2020)0223 – C9-0151/2020 – 2020/0105(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

 ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0223),

 ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0151/2020),

 ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. junija 2020[1],

 po posvetovanju z Odborom regij,

 ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0174/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

 

<RepeatBlock-Amend><Amend>Predlog spremembe  <NumAm>1</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 2</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive v Evropi Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji, socialna zaščita in vključenost. Odziv na pandemijo COVID-19 bi moral temeljiti na dvajsetih načelih evropskega stebra socialnih pravic, da se zagotovi socialno pravično okrevanje.

(2) Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive v Evropi. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji, socialna zaščita in vključenost. Odziv na pandemijo COVID-19 bi moral temeljiti na dvajsetih načelih evropskega stebra socialnih pravic, da se zagotovi socialno pravično in odporno okrevanje.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>2</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 3</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Države članice še niso doživele take krize, kot jo je povzročila pandemija COVID-19. Kriza ima resne ekonomske in socialne posledice. To je povzročilo izjemne razmere, ki jih je treba obravnavati s posebnimi ukrepi v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.

(3) Države članice še niso doživele take krize, kot jo je povzročila pandemija COVID-19. Kriza ima resne ekonomske in socialne posledice, zaradi katerih se je še poslabšal položaj 109 milijonov revnih in socialno izključenih oseb in oseb, ki jim že grozita revščina in socialna izključenost, socialne razlike so se poglobile, delo je izgubilo še več ljudi in povečala se je brezposelnost in neenakosti, zlasti v prikrajšanih skupinah. To je povzročilo izjemne razmere, ki jih je nujno treba obravnavati s posebnimi ukrepi v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter drugimi ukrepi za boj proti revščini.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>3</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 4</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) To zlasti vpliva na FEAD. Ker se je število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti, zaradi pandemije COVID-19 povečalo, najbolj ogroženi pa so med krizo izpostavljeni posebnim tveganjem in dodatnim težavam, imajo države članice pri zagotavljanju podpore iz Sklada dodatne potrebe po financiranju.

(4) To zlasti vpliva na FEAD. Ker imajo države članice dodatne potrebe po financiranju v okviru zagotavljanja podpore iz FEAD, saj je zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti že prej trpelo veliko ljudi v Uniji (pred pandemijo COVID-19 je od FEAD pomoč vsako leto prejelo 13 milijonov ljudi, od katerih je bilo štiri milijone otrok) in se je zaradi pandemije COVID-19 njihovo število še povečalo, pri čemer so v času krize najbolj ogrožene osebe bolj izpostavljene posebnim tveganjem in dodatnim težavam.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>4</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 5</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Da bi ublažili velike pretrese v gospodarstvu in hude posledice za delovanje enotnega trga zaradi izjemnih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zajezitev širjenja COVID-19, je Evropski svet 23. aprila 2020 potrdil „načrt za okrevanje“ z močno naložbeno komponento, pozval k vzpostavitvi [evropskega instrumenta za okrevanje] in Komisijo pooblastil, naj analizira potrebe, da bodo sredstva usmerjena na najbolj prizadete sektorje in geografska območja v Evropi, hkrati pa pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom.

(5) Da bi ublažili velike pretrese v gospodarstvu in družbi ter hude posledice za delovanje evropskega socialnega modela in enotnega trga, do katerih je prišlo zaradi izjemnih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zajezitev širjenja COVID-19, je Evropski svet 23. aprila 2020 potrdil „načrt za okrevanje“ z močno naložbeno komponento, pozval k vzpostavitvi [evropskega instrumenta za okrevanje] in Komisijo pooblastil, naj analizira potrebe, da bodo sredstva usmerjena na najbolj prizadete sektorje in geografska območja v Evropi, hkrati pa pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>5</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Komisija je 27. maja 2020 sprejela predlog uredbe11 o spremembi Uredbe Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/201312 in sprostila dodatna sredstva za podporo državam članicam pri odpravljanju posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in pripravljanju okrevanja gospodarstva. V okviru tega svežnja bo v ta namen na voljo dodaten izredni znesek v višini 58 272 800 000 EUR za proračunske obveznosti iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022, ki naj se prek obstoječih struktur za programe kohezijske politike za obdobje 2014–2020 hitro uporabijo za realno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti razčlenitev dodatnih sredstev za vsako državo članico na podlagi metode dodelitve, ki temelji na najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkih v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom učinka sedanje krize na njihova gospodarstva. Da bi se upoštevala spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba leta 2021 razčlenitev pregledati na podlagi iste metode dodelitve z uporabo najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo do 19. oktobra 2021. Za učinkovit odziv na socialne posledice izbruha COVID-19 za najbolj ogrožene je primerno, da lahko države članice dodelijo dodatna sredstva za FEAD v skladu s svojimi potrebami. Pri tem bi morale države članice ustrezno upoštevati povečanje števila najbolj ogroženih po pandemiji COVID-19. Poleg tega je treba določiti zgornje meje glede dodelitve povečanih sredstev za tehnično pomoč državam članicam. Ob upoštevanju pričakovane hitre porabe dodatnih sredstev bi bilo treba obveznosti, povezane z njimi, prav tako sprostiti ob zaključku programov. Za dodatna sredstva so uvedene tudi možnosti prenosov finančnih sredstev v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ med ESRR, ESS in FEAD.

(6) Komisija je 27. maja 2020 sprejela predlog uredbe11 o spremembi Uredbe Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/201312 in sprostila dodatna sredstva za podporo državam članicam pri njihovih ukrepih za odpravljanje posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in pripravah za socialno, odporno in trajnostno okrevanje gospodarstva. V okviru tega svežnja bo v ta namen na voljo dodaten izredni znesek v višini 58 272 800 000 EUR za proračunske obveznosti iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022, ki naj bi se prek obstoječih struktur za programe kohezijske politike za obdobje 2014–2020 hitro uporabili za realno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti razdelitev dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov, tudi o enakosti v zvezi z relativno blaginjo držav članic, revščini in stopnjah socialne vključenosti ter naravi in obsegu posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe, pri čemer bi se morala osredotočiti na najbolj prikrajšane osebe in posebno pozornost nameniti skupinam, kot so brezdomci in ljudje, ki živijo v ločenih ustanovah, ki jih statistični uradi držav članic po navadi ne zajemajo v statistične podatke. V ta namen bi bilo treba z vključitvijo nevladnih organizacij in lokalnih organov, ki delujejo na področju revščine in socialne izključenosti ter sodelujejo pri zagotavljanju storitev najbolj prikrajšanim osebam, zbrati ustrezne in primerljive podatke. Da bi se upoštevala spreminjajoča se narava učinkov krize zaradi COVID-19, bi bilo treba leta 2021 razčlenitev pregledati na podlagi iste metode dodelitve z uporabo najnovejših statističnih podatkov, tudi o enakosti, ki bodo na voljo do 19. oktobra 2021. Za učinkovit odziv na socialne posledice izbruha COVID-19 za najbolj prikrajšane osebe in z odstopanjem od člena 92(7) Uredbe (EU) št. 1303/201312a bi morale države članice prispevati delež dodatnih sredstev v FEAD. Pri tem bi morale države članice ustrezno upoštevati povečanje števila najbolj ogroženih po pandemiji COVID-19. Poleg tega je treba določiti zgornje meje glede dodelitve povečanih sredstev za tehnično pomoč državam članicam. Ob upoštevanju pričakovane hitre porabe dodatnih sredstev bi bilo treba obveznosti, povezane z njimi, prav tako sprostiti ob zaključku programov. Za dodatna sredstva bi bilo treba uvesti tudi možnosti prenosov finančnih sredstev v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ med ESRR, ESS in FEAD. Glede na ključno vlogo ESS pri izkoreninjanju revščine in boju proti socialni izključenosti se delež ESS ne bi smel zmanjšati pod sedanjo pravno obveznost, ki na ravni Unije znaša 23,1 %.

__________________

__________________

11 COM(2020) 446.

11 COM(2020)0446.

12 Uredba Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

12 Uredba Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

 

12a Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>6</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 6 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a) Zaradi feminizacije revščine, ki pomeni, da revščina pogosteje in huje prizadene ženske1a, bi bilo treba pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju sklada FEAD ves čas upoštevati vidike spola. Glede na nerazrešljivo povezanost diskriminiranosti in revščine ter v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah pa je prepovedana vsaka diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

 

__________________

 

1a https://eige.europa.eu/gender-mainstreaming/policy-areas/poverty

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>7</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Da bodo imele države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in za pripravo okrevanja svojih gospodarstev, je treba zagotoviti višjo raven plačil predhodnega financiranja za hitro izvajanje ukrepov, podprtih z dodatnimi sredstvi. Obseg predhodnega financiranja bi moral biti takšen, da bi državam članicam zagotovil sredstva za ureditev predplačil upravičencem, kadar je to potrebno, in za hitro povračilo upravičencem po predložitvi zahtevkov za plačilo.

(8) Da bodo imele države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize zaradi pandemije COVID-19, glede na njene učinke na revščino in socialno izključenost, in za pripravo socialnega, odpornega in trajnostnega okrevanja svojih gospodarstev in družbe, je treba čim prej zagotoviti višjo raven plačil predhodnega financiranja za hitro izvajanje ukrepov, podprtih z dodatnimi sredstvi. Obseg predhodnega financiranja bi moral biti takšen, da bi državam članicam zagotovil sredstva za ureditev predplačil upravičencem, kadar je to potrebno, in za hitro povračilo upravičencem po predložitvi zahtevkov za plačilo. Da bi upravičencem zagotovili takojšnjo pomoč, bi se morale države članice zavezati, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo uvedbo predplačil.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>8</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 8 a (novo)</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Zaradi te uredbe ne bi smeli spreminjati načina izvajanja FEAD, ki bi moral ostati pod deljenim upravljanjem.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>9</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 9</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Da bi zmanjšali breme na javne proračune, povezano z odpravljanjem posledic krize zaradi pandemije COVID-19, in pripravili okrevanje gospodarstva, je primerno, da se za dodatna sredstva ne uporablja sofinanciranje.

(9) Da bi zmanjšali breme na javne proračune, povezano z ukrepi za odpravljanje posledic krize zaradi pandemije COVID-19, in pripravili socialno, odporno in trajnostno okrevanje gospodarstva in družbe, je primerno, da se za dodatna sredstva ne uporablja sofinanciranje.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>10</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 11</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Ker cilja te uredbe, namreč odziva na posledice krize v javnem zdravju za najbolj ogrožene, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(11) Ker cilja te uredbe, namreč odziva na posledice javnozdravstvene in socialno-ekonomske krize za najbolj ogrožene, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>11</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Uvodna izjava 14</Article>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Zaradi pandemije COVID-19 in nujnosti obravnave s tem povezane krize v javnem zdravju je treba določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(14) Zaradi pandemije COVID-19 in nujnosti obravnave s tem povezane javnozdravstvene in socialno-ekonomske krize je treba uporabiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>12</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 1 – odstavek 1 – točka 2</Article>

<DocAmend2>Uredba (EU) št. 223/2014</DocAmend2>

<Article2>Člen 6a – naslov</Article2>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Prostovoljno povečanje sredstev za odziv na izbruh COVID-19

Povečanje sredstev za odziv na izbruh COVID-19

</Amend>

<Amend>Predlog spremembe  <NumAm>13</NumAm>

<DocAmend>Predlog uredbe</DocAmend>

<Article>Člen 1 – odstavek 1 – točka 2</Article>

<DocAmend2>Uredba (EU) št. 223/2014</DocAmend2>

<Article2>Člen 6a – odstavek 1</Article2>

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice lahko sredstva iz člena 6 prostovoljno povečajo za odziv na pandemijo COVID-19 v skladu s sedmim pododstavkom točke 5 člena 92b Uredbe (EU) št. 1303/2013. Povečanje lahko vpliva na proračunske obveznosti za leta 2020, 2021 in 2022.

1. Države članice sredstva iz člena 6 za odziv na pandemijo COVID-19 povečajo vsaj za delež, ki znaša 3 % dodatnih sredstev, v skladu s sedmim pododstavkom točke 5 člena 92b Uredbe (EU) št. 1303/2013. Povečanje lahko vpliva na proračunske obveznosti za leta 2020, 2021 in 2022.

</Amend></RepeatBlock-Amend>


OBRAZLOŽITEV

Sklad za evropsko pomoč najbolj prikrajšanim (FEAD) je instrument, ki tistim, ki jih je prizadela revščina, pomaga narediti prve korake iz revščine in socialne izključenosti. Pomoč iz sklada prejme letno približno 13 milijonov ljudi, kar vključuje približno 4 milijone otrok, mlajše od 15 let.

Neposredni in posredni učinki pandemije COVID-19 se v vseh državah članicah še naprej povečujejo. Sedanje razmere so brez primere in zahtevajo temu primerno izredno ukrepanje, prilagojeno nastalim okoliščinam, vključno s podporo najbolj ogroženim, ki jo zagotavlja FEAD.

S prvo „naložbeno pobudo v odziv na koronavirus“ (CRII)[2], tj. svežnjem ukrepov, ki je začel veljati 1. aprila 2020, je bila za učinkovitejši odziv v trenutnih razmerah uvedena vrsta pomembnih sprememb zakonodajnega okvira, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade. Dopolnilni ukrepi so bili sprejeti v okviru „naložbene pobude v odziv na koronavirus plus“ (CRII Plus)[3]. Navedeni sveženj je vključeval tudi spremembe Uredbe (EU) št. 223/2014[4] (uredba o FEAD), uvedene z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020[5], ki je začela veljati 25. aprila 2020. Namen sprememb je bil prilagoditi FEAD izzivom pandemije COVID-19, zlasti pa pospešiti odziv na nove dodatne potrebe ciljnih skupin, ki so se zaradi krize znašle v še večji stiski. Uredba zato uvaja posebne ukrepe dodatne likvidnosti in prožnosti držav članic pri obravnavi pandemije COVID-19 v okviru sklada, vključno z možnostjo pomoči v obliki hrane in osnovnih potrebščin z dobropisi.

Medtem ko se razmere spreminjajo in države članice sproščajo omejitve v svojih družbah in podjetjih ter znova zaganjajo gospodarstva, so neposredni in posredni učinki krize terjali svoj davek v mnogih sektorjih. Okrevanje bo dolgotrajno, pri tem pa ni mogoče izključiti, da bodo potrebni dodatni omejitveni ukrepi, saj se v mnogih državah članicah EU že pojavljajo novi valovi COVID-19. Glede na navedeno obstaja resno tveganje, da se bo število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti, povečalo, zato je potrebno nadaljnje ukrepanje za odziv na socialne posledice pandemije COVID-19, da se zagotovi socialno pravično okrevanje v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.

Komisija je 27. maja 2020 sprejela predlog uredbe[6] o spremembi Uredbe Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013[7] in sprostila dodatna sredstva za podporo državam članicam pri odpravljanju posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in pripravljanju okrevanja gospodarstva. V okviru tega svežnja bo v ta namen na voljo dodaten izredni znesek v višini 58 272 800 000 EUR za proračunske obveznosti iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022, ki naj se prek obstoječih struktur za programe kohezijske politike za obdobje 2014–2020 hitro uporabijo za realno gospodarstvo.

Poročevalka meni, da bi morala Komisija določiti razdelitev dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in statističnih podatkov, tudi o enakosti, o obsegu posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe, pri čemer bi se morala osredotočiti na najbolj prikrajšane, kot so brezdomci in ljudje, ki živijo v ločenih ustanovah, ki jih statistični uradi držav članic po navadi ne zajemajo v podatke. V ta namen je treba ob sodelovanju nevladnih organizacij na področju revščine in socialne izključenosti zbrati ustrezne in primerljive podatke. Da bi se upoštevala spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba leta 2021 razčlenitev pregledati na podlagi iste metode dodelitve z uporabo najnovejših statističnih podatkov, tudi o enakosti, ki bodo na voljo do 19. oktobra 2021.

Poročevalka poudarja, da učinkovit odziv na socialni učinek izbruha COVID-19 na najbolj prikrajšane z odstopanjem od člena 92(7) Uredbe št. 1311/2013 po potrebi zahteva, da delež dodatnih sredstev v FEAD prispevajo države članice (pred dodelitvijo v ESRR in ESS ali hkrati z njo). Končno pa bi bilo treba vidike spola v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah upoštevati ves čas priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja sklada.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sprememba Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19

Referenčni dokumenti

COM(2020)0223 – C9-0151/2020 – 2020/0105(COD)

Datum predložitve EP

28.5.2020

 

 

 

Pristojni odbor

 Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

17.6.2020

 

 

 

Poročevalec/-ka

 Datum imenovanja

Lucia Ďuriš Nicholsonová

25.6.2020

 

 

 

Obravnava v odboru

31.8.2020

21.9.2020

 

 

Datum sprejetja

1.10.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Marc Angel, Dominique Bilde, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Andrea Bocskor, Milan Brglez, Sylvie Brunet, David Casa, Leila Chaibi, Margarita de la Pisa Carrión, Klára Dobrev, Jarosław Duda, Estrella Durá Ferrandis, Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Nicolaus Fest, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Heléne Fritzon, Helmut Geuking, Alicia Homs Ginel, France Jamet, Agnes Jongerius, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Katrin Langensiepen, Miriam Lexmann, Elena Lizzi, Radka Maxová, Kira Marie Peter-Hansen, Dragoș Pîslaru, Manuel Pizarro, Dennis Radtke, Elżbieta Rafalska, Guido Reil, Daniela Rondinelli, Mounir Satouri, Monica Semedo, Beata Szydło, Eugen Tomac, Romana Tomc, Marie-Pierre Vedrenne, Marianne Vind, Maria Walsh, Stefania Zambelli, Tatjana Ždanoka, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Brando Benifei, Marc Botenga, Samira Rafaela, Eugenia Rodríguez Palop

Datum predložitve

2.10.2020

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

52

+

ECR

Lucia Ďuriš Nicholsonová, Helmut Geuking, Elżbieta Rafalska, Beata Szydło, Margarita de la Pisa Carrión

GUE/NGL

Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis), Marc Botenga, Leila Chaibi, Eugenia Rodríguez Palop

ID

Dominique Bilde, France Jamet, Elena Lizzi, Stefania Zambelli

NI

Daniela Rondinelli

PPE

Andrea Bocskor, David Casa, Jarosław Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Cindy Franssen, Radan Kanev, Ádám Kósa, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Dennis Radtke, Eugen Tomac, Romana Tomc, Maria Walsh, Tomáš Zdechovský

Renew

Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Sylvie Brunet, Radka Maxová, Dragoș Pîslaru, Samira Rafaela, Monica Semedo, Marie-Pierre Vedrenne

S&D

Marc Angel, Brando Benifei, Gabriele Bischoff, Vilija Blinkevičiūtė, Milan Brglez, Klára Dobrev, Estrella Durá Ferrandis, Heléne Fritzon, Alicia Homs Ginel, Agnes Jongerius, Manuel Pizarro, Marianne Vind

Verts/ALE

Katrin Langensiepen, Kira Marie Peter-Hansen, Mounir Satouri, Tatjana Ždanoka

 

2

-

ID

Nicolaus Fest, Guido Reil

 

1

0

Renew

Abir Al-Sahlani

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.

[2] Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

[3] Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

[4] Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

[5] UL L 130, 24.4.2020, str. 7.

[7] Uredba Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Zadnja posodobitev: 19. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov