Postopek : 2020/2015(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0176/2020

Predložena besedila :

A9-0176/2020

Razprave :

PV 19/10/2020 - 18
CRE 19/10/2020 - 15
CRE 19/10/2020 - 18

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0277

<Date>{02/10/2020}2.10.2020</Date>
<NoDocSe>A9-0176/2020</NoDocSe>
PDF 239kWORD 89k

<TitreType>POROČILO</TitreType>

<Titre>o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence</Titre>

<DocRef>(2020/2015(INI))</DocRef>


<Commission>{JURI}Odbor za pravne zadeve</Commission>

Poročevalec: <Depute>Stéphane Séjourné</Depute>

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM
 MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

(2020/2015(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 4, 16, 26, 114 in 118,

 ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del,

 ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje[1] in smernic Komisije za boljše pravno urejanje (COM(2015)0215),

 ob upoštevanju pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, njene pogodbe o izvedbah in fonogramih ter njenega dokumenta o problematiki politike na področju intelektualne lastnine in umetne inteligence z dne 29. maja 2020,

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/0790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES[2],

 ob upoštevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov[3],

 ob upoštevanju Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov[4],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem[5],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja[6],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES[7],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji[8],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev[9],

 ob upoštevanju Bele knjige Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju z dne 19. februarja 2020 (COM(2020)0065),

 ob upoštevanju dela strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco, ki jo je ustanovila Komisija,

 ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovoma Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066) in Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

 ob upoštevanju smernic za preglede, ki jih izvaja Evropski patentni urad, iz novembra 2019,

 ob upoštevanju delovnega dokumenta o digitalnem gospodarstvu 2016/05 Skupnega raziskovalnega središča in njegovega Inštituta za tehnološka predvidevanja z naslovom Spletne platforme z vidika ekonomske politike,

 ob upoštevanju političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024: Bolj ambiciozna Unija  – Moj načrt za Evropo,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki[10],

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

 ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0176/2020),

A. ker je cilj pravnega okvira Unije za intelektualno lastnino spodbujati inovacije in ustvarjalnost ter zagotavljati dostop do znanja in informacij;

B. ker v skladu s členom 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije zakonodajalec Unije določi ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo teh pravic v vsej Uniji; ker se na enotnem trgu ustvarjajo pogoji za večjo gospodarsko rast, da bi se zagotovila blaginja državljanov Unije;

C. ker najnovejši razvoj na področju umetne inteligence in podobnih novih tehnologij pomeni precejšen tehnološki napredek, ki odpira nove možnosti ter ustvarja izzive za državljane Unije, podjetja, javno upravo, ustvarjalce in sektor obrambe;

D. ker lahko tehnologije umetne inteligence otežijo sledljivost pravic intelektualne lastnine in njihovo uporabo za rezultate, ki nastanejo z umetno inteligenco, kar preprečuje, da bi bili človeški ustvarjalci, katerih izvirno delo se uporablja za napajanje teh tehnologij, pošteno plačani;

E. ker mora cilj, da Unija postane vodilna sila v svetu na področju tehnologij umetne inteligence, vključevati prizadevanja za ponovno pridobitev in zaščito digitalne in industrijske suverenosti Unije, zagotavljati njeno konkurenčnost ter spodbujati in zaščititi inovacije, hkrati pa je potrebna strukturna reforma industrijske politike Unije, da bo lahko prevzela vodilno vlogo na področju tehnologij umetne inteligence, hkrati pa spoštovala kulturno raznolikost; ker vodilna vloga Unije na področju umetne inteligence zahteva učinkovit sistem intelektualne lastnine, ki bo primeren za digitalno dobo in bo inovatorjem omogočil, da prinesejo na trg nove izdelke; ker so strogi zaščitni ukrepi ključni za zaščito patentnega sistema Unije pred zlorabami, ki škodujejo inovativnim razvijalcem umetne inteligence; ker je potreben pristop k umetni inteligenci, pri katerem bo v središču človek in pri katerem se bodo upoštevala etična načela in človekove pravice, zato da bo tehnologija ostala instrument, ki bo služil ljudem in se bo uporabljal za skupno dobro;

F. ker mora biti področje tehnologije umetne inteligence urejeno na ravni Unije, da bi preprečili razdrobljenost enotnega trga in razlike v nacionalnih predpisih in smernicah; ker bi lahko docela harmoniziran regulativni okvir Unije na področju umetne inteligence postal referenčni standard na mednarodni ravni; ker bi bilo treba nova skupna pravila za sisteme umetne inteligence vključiti v uredbo, da bi vzpostavili enake standarde po vsej Uniji, in ker bi morala biti zakonodaja primerna tudi za prihodnost, da bi lahko sledila hitremu razvoju te tehnologije, hkrati pa jo je treba spremljati s podrobnimi ocenami učinka; ker pravna varnost prispeva k tehnološkemu razvoju, zaupanje državljanov v nove tehnologije pa je bistveno za razvoj tega sektorja, ki krepi konkurenčno prednost Unije; ker bi moral regulativni okvir, bi se bo uporabljal za umetno inteligenco, spodbujati zaupanje v varnost in zanesljivost umetne inteligence ter vzpostaviti ravnovesje med javnim varstvom in poslovnimi spodbudami za naložbe v inovacije;

G. ker umetna inteligenca in sorodne tehnologije temeljijo na računalniških modelih in algoritmih, ki se štejejo za matematične metode v smislu Evropske patentne konvencije in jih zato ni mogoče patentirati kot take; ker je mogoče matematične metode in računalniške programe zaščititi s patenti v skladu s členom 52(3) Evropske patentne konvencije, če se uporabljajo v okviru sistema umetne inteligence, ki prispeva k nadaljnjemu tehničnemu učinku; ker bi bilo treba natančno oceniti učinek te možnosti patentnega varstva;

H. ker umetna inteligenca in sorodne tehnologije temeljijo na ustvarjanju in izvajanju računalniških programov, za katere kot take velja posebna ureditev varstva avtorskih pravic, v skladu s katero se lahko zaščiti le izraz računalniškega programa, ne pa tudi ideje, metode in načela, na katerih temelji kateri koli element tega programa;

I. ker se podeljuje vse več patentov, povezanih z umetno inteligenco;

J. ker so ob napredku na področju umetne inteligence in sorodnih tehnologij odpirajo vprašanja glede varstva samih inovacij in glede tega, kako se gradivo, vsebine ali podatki, ustvarjeni s tehnologijami umetne inteligence in sorodnimi tehnologijami, ki so lahko industrijske ali umetniške narave ali prinašajo različne poslovne priložnosti, obravnavajo z vidika pravic intelektualne lastnine; ker je pri tem pomembno razlikovati med človeškimi stvaritvami, ki jih podpira umetna inteligenca, in stvaritvami, ki jih umetna inteligenca ustvarja samostojno;

J. ker so umetna inteligenca in sorodne tehnologije močno odvisne od že obstoječih vsebin in velikih količin podatkov; ker bosta imela preglednejši in odprtejši dostop do nekaterih neosebnih podatkov in podatkovnih zbirk v Uniji, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, ter interoperabilnost podatkov, ki omejuje učinke tehnološke vezanosti, pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja evropske umetne inteligence in večji konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovni ravni; ker je treba pri zbiranju osebnih podatkov spoštovati temeljne pravice in pravila o varstvu podatkov in ker je treba te podatke ustrezno upravljati, zlasti v smislu upravljanja in preglednosti podatkov, ki se uporabljajo pri razvoju in uporabi tehnologij umetne inteligence, in sicer v celotnem življenjskem ciklu sistema, ki ga omogoča umetna inteligenca;

1. je seznanjen z Belo knjigo Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju ter Evropsko strategijo za podatke; poudarja, da lahko razmisleki iz bele knjige prispevajo k temu, da bi v Uniji bolje izkoristili potencial umetne inteligence, v središču katere bo človek; vseeno ugotavlja, da Komisija še ne obravnava vprašanja varstva pravic intelektualne lastnine v okviru razvoja tehnologij umetne inteligence in sorodnih tehnologij, čeprav so te pravice izjemno pomembne; poudarja, da je treba vzpostaviti enoten evropski podatkovni prostor in meni, da bo imela njegova uporaba pomembno vlogo za inovacije in ustvarjalnost v gospodarstvu Unije, kar bi bilo treba spodbujati; poudarja, da bi morala imeti Unija pomembno vlogo pri določitvi osnovnih načel za razvoj, uvajanje in uporabo umetne inteligence, ne da bi ta ovirala njen napredek ali konkurenčnost;

2. poudarja, da bo razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v sektorjih prometa in turizma prinesel inovacije, raziskave, mobilizacijo naložb in znatne gospodarske, družbene, okoljske, javne in varnostne koristi, zaradi česar bosta sektorja privlačnejša za nove generacije ter bodo nastale nove zaposlitvene priložnosti in bolj trajnostni poslovni modeli, vendar poudarja, da ne bi smel imeti škodljivih posledic za ljudi ali družbo;

3. poudarja, da je treba na področju tehnologij umetne inteligence ustvariti operativen in docela harmoniziran regulativni okvir; predlaga, da bi bil boljši okvir v obliki uredbe kot pa direktive, da bi preprečili razdrobljenost evropskega digitalnega enotnega trga in spodbudili inovacije;

4 poziva Komisijo, naj v vsej zakonodaji o umetni inteligenci upošteva sedem ključnih zahtev iz smernic strokovne skupine na visoki ravni, ki jih je Komisija pozdravila v svojem sporočilu z dne 8. aprila 2019[11], in jih ustrezno izvaja;

5. poudarja, da je treba zaradi razvoja, uvajanja in uporabe tehnologij umetne inteligence ter vzpona svetovnega podatkovnega gospodarstva obravnavati pomembna tehnična, socialna, ekonomska, etična in pravna vprašanja na različnih področjih, tudi na področju pravic intelektualne lastnine in njihovega vpliva na teh področjih politike; poudarja, da je treba za sprostitev potenciala tehnologij umetne inteligence odpraviti nepotrebne pravne ovire, da ne bi ovirali rasti ali inovacij v razvijajočem se podatkovnem gospodarstvu Unije; poziva k izvedbi ocene učinka na varstvo pravic intelektualne lastnine pri razvoju tehnologij umetne inteligence;

6. poudarja, da sta uravnoteženo varstvo pravic intelektualne lastnine v zvezi s tehnologijami umetne inteligence in večrazsežnostna narava tega varstva zelo pomembna, hkrati pa poudarja. da lahko naložbe v te tehnologije, njihovo dolgoročno vzdržnost in uporabnost za potrošnike spodbudijo le visoka raven varstva pravic intelektualne lastnine, pravna varnost in zaupanje; meni, da lahko Unija prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju tehnologij umetne inteligence, če sprejme delujoč regulativni okvir, ki se redno ocenjuje glede na tehnološki razvoj, in izvaja proaktivno javno politiko, zlasti kar zadeva programe usposabljanje in finančno podporo za raziskave in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem; ponavlja, da je potrebnega dovolj manevrskega prostora za razvoj novih tehnologij, proizvodov in storitev; poudarja, da ustvarjanje okolja, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije tako, da se ustvarjalce spodbuja k uporabi tehnologij umetne inteligence, ni nujno v škodo interesom človeških ustvarjalcev ali etičnim načelom Unije;

7. meni tudi, da mora Unija obravnavati različne razsežnosti umetne inteligence na podlagi tehnološko nevtralnih in dovolj prožnih opredelitev, ki se lahko uporabljajo za prihodnji tehnološki razvoj ter kasnejšo uporabo; meni, da je treba še naprej razmišljati o interakcijah med umetno inteligenco in pravicami intelektualne lastnine, tako z vidika uradov za intelektualno lastnino kot tudi uporabnikov; meni, da je treba zaradi izziva ocenjevanja aplikacij umetne inteligence določiti nekaj zahtev glede preglednosti in razviti nove metode, saj se lahko na primer prilagodljivi učni sistemi po vsakem vnosu ponovno prilagodijo, zaradi česar so nekatera predhodna razkritja neučinkovita;

8. poudarja, da mora biti uporaba algoritmov pri storitvah pretakanja videov pregledna in odgovorna, da bi bolje zagotavljali dostop do različnih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin v različnih jezikih in pravičen dostop do evropskih del;

9. je seznanjen z vse večjo potrebo po umetni inteligenci in sorodnih tehnologijah pri tehnologijah za prepoznavanje na daljavo ali biometrično prepoznavanje, kot so aplikacije za sledenje v prometnem in turističnem sektorju, s katerimi bi lažje obvladovali širjenje pandemije covida-19 in morebitne prihodnje sanitarne in javnozdravstvene krize, pri čemer je treba upoštevati potrebo po varstvu temeljnih pravic, zasebnosti in osebnih podatkov;

10. priporoča, naj se posledice, ki jih imajo tehnologije umetne inteligence za pravice intelektualne lastnine, prednostno ocenijo po sektorjih in glede na vrsto posledic; meni, da je treba pri takšnem pristopu upoštevati na primer stopnjo človeškega posredovanja, samostojnost umetne inteligence, vlogo in izvor uporabljenih podatkov in avtorsko zaščitenega gradiva ter morebiten vpliv drugih pomembnih elementov; opozarja, da je treba pri vsakem pristopu najti pravo ravnovesje med potrebo po zaščiti naložb sredstev in vložka ter potrebo po spodbujanju ustvarjanja in souporabe; meni, da so za oceno človeškega vložka v zvezi z algoritemskimi podatki umetne inteligence potrebne temeljitejše raziskave; meni, da prelomne tehnologije, kot je umetna inteligenca, ponujajo malim in velikim podjetjem možnost, da razvijejo vodilne proizvode na trgu; meni, da bi morala biti vsa podjetja upravičena do enako učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine; zato poziva Komisijo in države članice, naj prek programa za enotni trg in vozlišč za digitalne inovacije podprejo zagonska ter mala in srednja podjetja, tako da zaščitijo njihove izdelke;

11. predlaga, naj se pri tem ocenijo predvsem vpliv in posledice tehnologij umetne inteligence in sorodnih tehnologij v okviru sedanje ureditve patentnega prava, zaščite blagovnih znamk in modelov, varstva avtorske in sorodnih pravic, vključno z uporabo pravnega varstva baz podatkov in računalniških programov, varstva nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem; priznava, da imajo tehnologije umetne inteligence potencial izboljšati uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, tudi če preverjanje in pregled opravi človek, zlasti ko gre za pravne posledice; poleg tega potrjuje, da je treba oceniti, ali je treba zaradi boljšega varstva potrošnikov posodobiti pogodbeno pravo in ali je treba prilagoditi pravila konkurence, da bi odpravili tržne pomanjkljivosti in zlorabe v digitalnem gospodarstvu, potrjuje pa tudi, da je treba vzpostaviti celovitejši pravni okvir za gospodarske sektorje, na katere umetna inteligenca vpliva, tako pa evropskim podjetjem in ustreznim deležnikom omogočiti, da se širijo, ter da je treba zagotoviti pravno varnost; poudarja, da je treba varstvo intelektualne lastnine vedno uskladiti z drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami;

12. opozarja, da so matematične metode kot take izključene iz patentiranja, razen če se uporabljajo za tehnične namene v okviru tehničnih izumov, ki jih je mogoče same po sebi patentirati, samo če so izpolnjena ustrezna merila za izume; opozarja, da je v primerih, ko se izum nanaša na metodo, ki vključuje tehnična sredstva, ali na tehnično napravo, celotni namen izuma tehnične narave in zato ni izključen iz patentiranja; pri tem poudarja, da je okvir za zaščito patentov pomemben za spodbujanje izumov umetne inteligence in njihovo širjenje ter da je treba evropskim podjetjem in zagonskim podjetje nuditi možnosti, da spodbujajo razvoj in uporabo umetne inteligence v Evropi; poudarja, da imajo standardni patenti pomembno vlogo pri razvoju in razširjanju nove umetne inteligence in sorodnih tehnologij ter zagotavljanju interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj podpre določitev industrijskih standardov in spodbuja formalno standardizacijo;

13. ugotavlja, da je mogoče patentno varstvo odobriti, če je izum nov in ni samoumeven ter je bil zanj potreben izumiteljski korak; nadalje ugotavlja, da je po patentnem pravu potreben popoln opis osnovne tehnologije, kar je lahko zaradi zapletenosti obrazložitve pri nekaterih tehnologijah umetne inteligence težavno; poudarja tudi pravne izzive v zvezi z obratnim inženirstvom, ki ni zajeto v varstvo avtorskih pravic računalniških programov in varovanje poslovnih skrivnosti, ki pa so bistvenega pomena za inovacije in raziskave in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati pri razvoju tehnologij umetne inteligence; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za ustrezno, na primer modularno preskušanje izdelkov, ne da bi bilo to zaradi obsežnega razkritja proizvodov, ki se zlahka reproducirajo, tvegano za imetnike pravic intelektualne lastnine ali poslovne skrivnosti; poudarja, da bi morale biti tehnologije umetne inteligence vsem na voljo za izobraževalne in raziskovalne namene kot učinkovitejše učne metode;

14. ugotavlja, da lahko osamosvojitev procesa ustvarjanja umetnostnih vsebin odpre vprašanja lastništva pravic intelektualne lastnine glede te vsebine; meni, da pri tem ne bi bilo primerno podeliti tehnologijam umetne inteligence statusa pravne osebe, in opozarja na negativni vpliv te možnosti na spodbude za človeške ustvarjalce;

15. poudarja, da je razlika med človeškimi stvaritvami, ki jih podpira umetna inteligenca, in samostojnimi stvaritvami umetne inteligence, ki so nov regulativni izziv na področju varstva pravic intelektualne lastnine v povezavi z vprašanji lastništva, izumiteljstva in ustreznega plačila, pa tudi z vprašanji morebitne koncentracije na trgu; meni, da bi bilo treba pravice intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence razlikovati od pravic intelektualne lastnine, ki se dodelijo za stvaritve umetne inteligence; poudarja, da se še vedno uporablja sedanji okvir intelektualne lastnine, če je umetna inteligenca le orodje, s katerim si avtor v ustvarjalnem procesu pomaga;

16. meni, da je treba tehnične stvaritve s tehnologijo umetne inteligence zaščititi v pravnem okviru za pravice intelektualne lastnine, da bi spodbudili naložbe v to obliko ustvarjanja in izboljšali pravno varnost za državljane, podjetja in izumitelje, ki so trenutno med glavnimi uporabniki tehnologij umetne inteligence; meni, da del, ki jih samostojno proizvajajo umetni ustvarjalci in roboti, ni mogoče vedno avtorsko zaščititi, če želimo spoštovati načelo izvirnosti, ki je povezano s fizično osebo, in ker je koncept „intelektualne stvaritve“ vezan na avtorjevo osebnost; poziva Komisijo, naj podpre horizontalni, na dokazih temelječ in tehnološko nevtralen pristop k skupnim enotnim določbam o avtorski pravici za dela, ki jih v Uniji ustvari umetna inteligenca, če velja, da bi ta dela lahko avtorsko zaščitili; priporoča, da bi morebitno lastništvo pravic podeljevali samo fizičnim in pravnim osebam, ki so delo zakonito ustvarile, in samo če je imetnik avtorske pravice ob uporabi avtorsko zaščitenega gradiva to dovolil, razen če veljajo izjeme ali omejitve avtorske pravice; poudarja, da je treba olajšati dostop do podatkov in njihove izmenjave, odprtih standardov in odprtokodne tehnologije, hkrati pa spodbujati naložbe in inovacije;

17. ugotavlja, da umetna inteligenca omogoča obdelavo velike količine podatkov, ki so pomembni za razvoj ali obstoj pravic intelektualne lastnine; hkrati ugotavlja, da tehnologije umetne inteligence ali sorodne tehnologije, ki se uporabljajo v postopku registracije za podelitev pravic intelektualne lastnine in pri ugotavljanju odgovornosti za kršitve teh pravic, ne morejo nadomestiti človeškega pregleda, ki se zaradi zagotavljanja kakovosti in poštenosti odločitev izvaja za vsak primer posebej; ugotavlja, da umetna inteligenca postopoma pridobiva zmožnost, da izvaja naloge, ki jih ponavadi opravljajo ljudje, in zato poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezna varovala, med drugim tudi sisteme modelov s človeškim nadzorom in postopke pregleda, preglednosti, odgovornosti in preverjanja pravilnosti odločitev, sprejetih z umetno inteligenco;

18. ugotavlja, da je treba pri uporabi neosebnih podatkov s tehnologijami umetne inteligence oceniti zakonito uporabo avtorsko zaščitenih del ter drugih ustreznih predmetov in podatkov, vključno z obstoječimi vsebinami, kakovostnimi nabori podatkov in metapodatki, pri tem pa upoštevati pravila o omejitvah in izjemah pri varstvu avtorskih pravic, kot je izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki jo določa direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem enotnem trgu; poziva k dodatnim pojasnilom glede varstva podatkov v okviru avtorskega prava ter morebitne zaščite blagovnih znamk in zaščite industrijskih modelov za izdelke, ki jih samostojno ustvarijo aplikacije umetne inteligence; meni, da je treba  na osnovi pravičnih pogodbenih dogovorov, vključno s sporazumi o izdaji dovoljenj, spodbujati prostovoljno izmenjavo neosebnih podatkov med podjetji in sektorji; poudarja izzive, povezane s pravicami intelektualne lastnine, pri ustvarjanju globokih ponaredkov z uporabo zavajajočih, prirejenih ali preprosto nekakovostnih podatkov, tudi če ti ponaredki vsebujejo avtorsko zaščitene podatke; ga skrbi, da bi z množično manipulacijo državljanov zamajali temelje demokracije, in poziva k večjemu ozaveščanju in medijski pismenosti ter k temu, da bi bile tehnologije umetne inteligence čim prej na voljo za preverjanje dejstev in informacij; meni, da bi lahko neosebne preverljive evidence podatkov, ki se uporabljajo v celotnem življenjskem ciklu tehnologij umetne inteligence, v skladu s pravili o varstvu podatkov olajšale sledenje uporabi avtorsko zaščitenih del, kar bi izboljšalo zaščito imetnikov pravic ter prispevalo k varstvu zasebnosti, če bi zahtevo po preverljivih evidencah razširili na podatke, ki vsebujejo slike in/ali videoposnetke z biometričnimi podatki ali so bili iz slik in/ali videoposnetkov izpeljani; poudarja, da bi tehnologije umetne inteligence lahko koristile pri uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vendar bi jih moral pregledati človek in morajo biti vsi sistemi odločanja na osnovi umetne inteligence docela pregledni; poudarja, da se pri nobeni prihodnji ureditvi umetne inteligence ne smejo zaobiti morebitne zahteve glede odprtokodne tehnologije v javnih razpisih ali preprečiti medsebojne povezljivosti digitalnih storitev; ugotavlja, da sistemi umetne inteligence temeljijo na programski opremi in statističnih modelih, ki lahko povzročajo napake; poudarja, da rezultati, ki jih ustvarja umetna inteligenca, ne smejo biti diskriminatorni, in da je pristranskost v sistemih umetne inteligence najbolj omejena, če se za namene usposabljanja in strojnega učenja uporabi največja možna količina neosebnih podatkov, kolikor je to po pravu Unije mogoče; poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi javno dostopnih podatkov v te namene;

19. poudarja, da je treba za boljšo dostopnost podatkov in interoperabilnost neosebnih podatkov v EU v celoti izvajati strategijo digitalnega enotnega trga; poudarja, da mora evropska strategija za podatke zagotavljati ravnovesje med spodbujanjem pretoka podatkov, njihove širše dostopnosti ter uporabe in izmenjave na eni ter varstvom pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na drugi strani, pri čemer je treba spoštovati pravila o varstvu podatkov in zasebnosti; poudarja, da je treba oceniti, ali so pravila Unije o intelektualni lastnini primerno orodje za varstvo podatkov, vključno s sektorskimi podatki, ki so potrebni za razvoj umetne inteligence, in opozarja, da strukturirani podatki, kot so podatkovne zbirke, ki jih ščiti intelektualna lastnina, po navadi ne štejejo za podatke; meni, da je treba zagotoviti celovite informacije o uporabi podatkov, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, zlasti v okviru odnosov med platformami in podjetji; pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi enoten evropski podatkovni prostor;

20. ugotavlja, da Komisija proučuje, ali je smiselno z zakonodajo urediti vprašanja, ki vplivajo na odnose med gospodarskimi subjekti, ki bi uporabljali neosebne podatke, in pozdravlja možnost pregleda direktive o bazah podatkov in morebitno razjasnitev področja uporabe direktive o varstvu poslovnih skrivnosti kot splošnega okvira; z zanimanjem pričakuje rezultate javnega posvetovanja o evropski strategiji za podatke, ki ga je začela Komisija;

21. poudarja, da si mora Komisija zlasti v okviru pogajanj na mednarodni ravni, predvsem v tekočih razpravah o umetni inteligenci in podatkovni revoluciji na ravni Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), prizadevati za uravnoteženo in inovacijsko varstvo intelektualne lastnine za evropske razvijalce tehnologije umetne inteligence, da bi izboljšali mednarodno konkurenčnost evropskih podjetij, tudi pred morebitnimi nepoštenimi pravdnimi taktikami, in zagotovili čim večjo pravno varnost za uporabnikov; pozdravlja, da je Komisija nedavno predložila stališča Unije o javnemu posvetovanju Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o svojem osnutku dokumenta o politiki intelektualne lastnine in umetni inteligenci; pri tem opozarja na etično dolžnost Unije, da podpira razvoj po svetu, tako da poenostavlja čezmejno sodelovanje na področju umetne inteligence, tudi z omejitvami in izjemami za čezmejne raziskave ter besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, kot je določeno v direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem enotnem trgu;

22. se popolnoma zaveda, da bo treba napredek na področju umetne inteligence za čim boljši izkoristek povezati z javnimi naložbami v infrastrukturo, usposabljanjem na področju digitalnih spretnosti in bistveno izboljšavo povezljivosti in interoperabilnosti; zato poudarja pomembnost varnih in trajnostnih omrežij 5G za popolno uvedbo tehnologij umetne inteligence in še bolj vse delo, ki je potrebno za ustrezno raven infrastrukture in njene varnosti po vsej Uniji; je seznanjen z intenzivnim patentiranjem na področju umetne inteligence v prometnem sektorju; se boji, da bi to lahko privedlo do množičnih sporov, ki bi bili v škodo celotni panogi, pa tudi prometni varnosti, če ne bo nemudoma sprejeta zakonodaja na ravni Unije glede razvoja tehnologij umetne inteligence;

23. podpira pripravljenost Komisije, da pozove ključne akterje iz proizvodnega sektorja – proizvajalce v prometu, inovatorje na področju umetne inteligence in povezljivosti, ponudnike storitev iz turističnega sektorja in druge akterje v avtomobilski vrednostni verigi –, naj se dogovorijo o pogojih, pod katerimi bodo pripravljeni deliti svoje podatke;

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

 


 

OBRAZLOŽITEV

Umetna inteligenca je eno od področij znanstvenih raziskav, ki se je začelo razvijati sredi 20. stoletja. Njen ambiciozen cilj je razumeti, kako deluje človeški kognitivni sistem, da bi ga reproducirali in tako ustvarili primerljive procese odločanja. V zadnjih letih je sočasen razvoj velike računalniške zmogljivosti, povečanje naborov podatkov in visokozmogljivih algoritmov omogočil začetek nove dobe umetne inteligence.

 

Ta nova dinamika spodbuja razvoj in uvajanje umetne inteligence v številnih sektorjih. Omogoča na primer avtomatizirano analizo kliničnih vzorcev ali celo prilagajanje semaforjev glede na cestni promet brez človekovega posredovanja. Ta tehnologija ima torej zelo velik potencial za inovacije, Evropska unija pa mora oblikovati delujoč pravni okvir za razvoj evropske umetne inteligence in javno politiko, primerno za soočanje z izzivi, zlasti na področjih usposabljanja Evropejcev in finančne podpore za uporabne in temeljne raziskave. Ta okvir mora nujno vključevati razmislek o pravicah intelektualne lastnine, da bi spodbudili ter zaščitili inovacije in stvaritve na tem področju.

 

Čeprav je umetno inteligenco težko opredeliti, je pravna varnost pomembna za spodbujanje nujnih naložb v Uniji na tem področju, zato bo potrebna normativna prožnost, ki bo upoštevala večplastno realnost umetne inteligence in prihodnji razvoj (pa tudi tehnološki napredek).

 

Najprej je treba oceniti patentno pravo glede na razvoj umetne inteligence. S patentom se zaščitijo tehnični izumi, tj. izdelki, ki ponujajo novo tehnično rešitev danega tehničnega problema. Če torej algoritmov, matematičnih metod in računalniških programov kot takšnih ni mogoče patentirati, jih je mogoče vključiti v tehnični izum, ki ga je mogoče patentirati. Za uvajanje evropske umetne inteligence je ključno, da so gospodarski subjekti, zlasti evropska zagonska podjetja, seznanjeni s to možnostjo.

 

Število patentnih prijav, ki jih je registriral Evropski patentni urad, za izume, ki so neposredno povezani z delovanjem umetne inteligence („core AI“ oziroma osnovne tehnologije umetne inteligence), se je v zadnjem desetletju več kot potrojilo: s 396 v letu 2010 na 1264 v letu 2017. Vendar je treba opozoriti, da je v nekaterih tretjih državah njihovo število veliko večje in da je mednarodna konkurenca na tem strateškem področju velika.

 

Poleg tega institucije umetno inteligenco uporabljajo za lažje raziskovanje najnovejših tehnoloških dosežkov. Pri tem se zdi pomembno opozoriti, da tehnologija sicer ponuja koristno pomoč, a pri dodeljevanju pravic ne bi smela nadomestiti analize, ki jo opravi človek. V zvezi s patenti je treba tudi opozoriti, da lahko zapletenost obrazložitev nekaterih tehnologij umetne inteligence oteži preverjanje skladnosti teh izumov z obstoječimi predpisi.

 

Vse večja avtonomizacija nekaterih postopkov odločanja lahko tudi vodi do tehničnih ali umetniških stvaritev. Ocenjevanje sklopa pravic intelektualne lastnine glede na ta razvoj mora biti prednostna naloga tega področja prava Unije, ki z nagrajevanjem ustvarjalcev prispeva k ustvarjanju okolja, ugodnega za razcvet ustvarjalnosti in inovacij. Človekovo posredovanje je še vedno ključno pri programiranju naprav, ki uporabljajo umetno inteligenco, izbiri vhodnih podatkov in prilagajanju dobljenih rezultatov. Možnost „močne“, tj. samozavedne umetne inteligence se zdi resnično zelo perspektivna.

 

Kar zadeva avtorske pravice, je lahko pogoj izvirnosti, ki v delo vtisne avtorjevo osebnost, ovira pri zaščiti stvaritev, ki so proizvod umetne inteligence. Vendar se ta pogoj razvija v smeri objektivne zasnove, ki bo označevala relativno novost, to pa bo omogočilo razlikovanje zaščitenih del od že ustvarjenih del. Skupni cilj stvaritev umetne inteligence in „tradicionalnih“ stvaritev je povečanje obsega kulturne dediščine, čeprav stvaritev nastane z drugim postopkom. Čeprav je primerov umetniških stvaritev, nastalih z umetno inteligenco, vedno več (na primer slika „The Next Rembrandt“[12], ki je bila ustvarjena na podlagi digitalizacije za obdelavo 346 slikarjevih del z umetno inteligenco), je treba priznati, da je stvaritev umetne inteligence bolj delo v smislu ustvarjalnega rezultata kot ustvarjalnega procesa. Opozoriti je tudi treba, da lahko zaradi pomanjkanja zaščite stvaritev umetne inteligence izvajalci teh stvaritev ostanejo brez pravic, saj varstvo v okviru ureditve sorodnih pravic vključuje obstoj avtorskih pravic za te stvaritve.

 

Zato se predlaga, da se oceni smiselnost dodelitve avtorskih pravic za takšno „ustvarjalno delo“ fizični osebi, ki ga zakonito objavi, v kolikor oblikovalec ali oblikovalci osnovnih tehnologij tej uporabi ne nasprotujejo. Ta utemeljitev temelji na istem pristopu kot evropska ureditev varstva podatkov o delih. Slednji se lahko uporabijo kot učni podatki za tehnologije umetne inteligence, s katerimi se ustvarijo sekundarne stvaritve, tudi za komercialne namene, če imetniki pravic take uporabe niso izrecno izključili.

 

Nazadnje, ob upoštevanju bistvene vloge podatkov in njihove izbire pri razvoju tehnologij umetne inteligence se pojavljajo različna vprašanja glede dostopnosti teh podatkov, zlasti odvisnost od njih, omejeni dostop, prevladujoči položaj nekaterih podjetij in na splošno nezadostno kroženje podatkov. Zato si bo treba prizadevati za izmenjavo podatkov, ustvarjenih v Evropski uniji, da bi spodbudili inovacije na področju umetne inteligence. Kratkoročno lahko ta prizadevanja vključujejo prenos direktive o odprtih podatkih v nacionalne zakonodaje in spodbujanje uporabe licenčnih pogodb za olajšanje izmenjave industrijskih podatkov. Srednjeročno bo odločilen prihodnji predlog Komisije o splošnem zakonodajnem okviru za upravljanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov, zlasti za dostop do baz občutljivih podatkov, kot na primer v zdravstvu.


 

 

 

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (9.7.2020)

<CommissionInt>za Odbor za pravne zadeve</CommissionInt>


<Titre>o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence</Titre>

<DocRef>(2020/2015(INI))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Adam Bielan</Depute>

 

 

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja na potencial umetne inteligence pri zagotavljanju inovativnih storitev podjetjem, potrošnikom in javnemu sektorju; poudarja, da lahko imajo tehnologije umetne inteligence ključno vlogo pri digitalizaciji gospodarstva v številnih sektorjih, kot so industrija, zdravstveno varstvo, gradbeništvo in promet, na podlagi česar lahko nastanejo novi poslovni modeli; poudarja, da mora Unija dejavno podpirati razvoj na tem področju, da bi pospešila enotni digitalni trg; poudarja, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence na notranjem trgu uspešna, če bo obstajal zanesljiv, uravnotežen in učinkovit sistem pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da je treba razlikovati med aplikacijami ali algoritmi umetne inteligence ter tehnologijo in proizvodi, podatkovnimi bazami in posameznimi podatki, pridobljenimi z umetno inteligenco, saj bo zanje treba oblikovati različne kategorije pravic;

2. meni, da prelomne tehnologije, kot je umetna inteligenca, malim in velikim podjetjem ponujajo priložnost za razvoj vodilnih proizvodov na trgu; meni, da bi morali biti vsa podjetja ter vsi lastniki teh proizvodov upravičeni do enako učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine; meni, da bi to lahko spodbudilo nastanek evropskih malih in srednjih podjetij, Uniji pa zagotovilo pomembno konkurenčno prednost; poziva k preučitvi učinka nepoštene prakse patentnih trolov in strateških sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki bi lahko umetno ovirali vstop in zaščito tržnih akterjev; poudarja pomen tehnologij umetne inteligence pri omogočanju preglednejšega, učinkovitejšega in zanesljivejšega upravljanja tistih vidikov transakcij, ki so povezani z intelektualno lastnino;

3. poudarja, kako pomembni so ukrepi in informacijski kanali, ki malim in srednjim ter zagonskim podjetjem pomagajo učinkovito uveljavljati pravice intelektualne lastnine v tehnologijah umetne inteligence; poziva Komisijo in države članice, naj prek programa za enotni trg in vozlišč digitalnih inovacij podpirajo zagonska ter mala in srednja podjetja pri zaščiti izdelkov ter jim tako omogočijo, da v celoti uresničijo potencial, ki ga imajo za rast in delovna mesta v Evropi; poudarja, kako pomembno je, da Komisija in države članice pravice intelektualne lastnine na področju razvoja umetne inteligence usklajujejo z drugimi pomembnimi svetovnimi akterji, da se po vsem svetu vzpostavi skladen pristop k umetni inteligenci, ki bo koristil tudi malim in srednjim ter zagonskim podjetjem;

4. poudarja pomen varstva pravic intelektualne lastnine, vključno s poslovnimi skrivnostmi, v vseh regulativnih okvirih za umetno inteligenco, zlasti kar zadeva podrobne zahteve za ozek sklop aplikacij, ki so opredeljene kot „zelo tvegane“, hkrati pa priznava, da jih je treba uskladiti z uporabo drugih ciljev javne politike, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic ali svoboščin; meni, da je za razvoj zaupanja vredne in v človeka usmerjene umetne inteligence potrebno dejansko izvajanje zakonodaje na področju žvižgačev;

5. poudarja, da je poleg varstva pravic intelektualne lastnine tudi potrošnikom v interesu pravna varnost glede dovoljenih vrst uporabe zaščitenih del, zlasti ko gre za proizvode s kompleksnimi algoritmi; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za sledljivost podatkov, pri tem pa naj bo pozorna na zakonitost pridobivanja podatkov ter varstvo pravic potrošnikov in temeljnih pravic;

6. meni, da je treba razviti nove metode za izziv ocenjevanja aplikacij umetne inteligence in so potrebne ustrezne upravne zmogljivosti organov za tržni nadzor; opominja, da se lahko prilagodljivi sistemi učenja po vsakem vnosu ponovno prilagodijo, zaradi česar so nekatera predhodna razkritja sama po sebi neučinkovita;

7. meni, da bi bilo treba za aplikacije umetne inteligence, ki so certificirane, dokazati, da so pregledne, kolikor je mogoče, razložljive in izpolnjujejo etične standarde; ugotavlja, da tega cilja, če je sploh dosegljiv, ni mogoče doseči zgolj z enostavnim razkritjem algoritma ali kode; opozarja, da so v tem procesu pomembni tudi sklopi podatkov;

8. poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi lahko modularno ali z uporabo orodij za preverjanje ocenila proizvode, tako da bi jih lahko ustrezno testirali, hkrati pa poskrbeli za zaupnost, ki je potrebna za varovanje poslovnih skrivnosti imetnikov pravic intelektualne lastnine.


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.7.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alex Agius Saliba, Andrus Ansip, Brando Benifei, Adam Bielan, Hynek Blaško, Biljana Borzan, Vlad-Marius Botoş, Markus Buchheit, Dita Charanzová, Deirdre Clune, David Cormand, Petra De Sutter, Carlo Fidanza, Evelyne Gebhardt, Alexandra Geese, Sandro Gozi, Maria Grapini, Svenja Hahn, Virginie Joron, Eugen Jurzyca, Arba Kokalari, Marcel Kolaja, Kateřina Konečná, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jean-Lin Lacapelle, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Antonius Manders, Beata Mazurek, Leszek Miller, Kris Peeters, Anne-Sophie Pelletier, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Kim Van Sparrentak, Marion Walsmann, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Marco Campomenosi, Maria da Graça Carvalho, Edina Tóth, Stéphanie Yon-Courtin

 

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43

+

ECR

Adam Bielan, Carlo Fidanza, Eugen Jurzyca, Beata Mazurek

PPE

Pascal Arimont, Maria da Graça Carvalho, Deirdre Clune, Arba Kokalari, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Antonius Manders, Kris Peeters, Andreas Schwab, Tomislav Sokol, Ivan Štefanec, Edina Tóth, Marion Walsmann

GUE/NGL

Kateřina Konečná, Anne-Sophie Pelletier

VERTS/ALE

David Cormand, Petra De Sutter, Alexandra Geese, Marcel Kolaja, Kim Van Sparrentak

ID

Markus Buchheit, Marco Campomenosi, Virginie Joron, Jean-Lin Lacapelle

NI

Marco Zullo

RENEW

Andrus Ansip, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Sandro Gozi, Svenja Hahn, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Alex Agius Saliba, Brando Benifei, Biljana Borzan, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Maria-Manuel Leitão-Marques, Adriana Maldonado López, Leszek Miller, Christel Schaldemose

 

0

-

 

 

 

1

0

ID

Hynek Blaško

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 


 

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM (14.7.2020)

<CommissionInt>za Odbor za pravne zadeve</CommissionInt>


<Titre>o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence</Titre>

<DocRef>(2020/2015(INI))</DocRef>

Pripravljavec mnenja: <Depute>Andor Deli</Depute>

 

 

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Uvod

1. pozdravlja ambicije na področju umetne inteligence in podatkov, ki jih je Komisija potrdila v svojih sporočilih z dne 19. februarja 2020, beli knjigi z naslovom Umetna inteligenca – evropski pristop k odličnosti in zaupanju ter evropski podatkovni strategiji; vendar ugotavlja, da je treba v zvezi z razvojem umetne inteligence in sorodnih tehnologij vprašanje zaščite pravic intelektualne lastnine obravnavati resneje;

2. poudarja, da morata razvoj in uporaba umetne inteligence in sorodnih tehnologij obravnavati tehnična, socialna, ekonomska, etična in pravna vprašanja in medpanožne posledice na različnih področjih politike, vključno s pravicami intelektualne lastnine, ter zagotoviti odgovore in oblikovati politike na evropski ravni;

3. poudarja, da bo razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v prometnem sektorju prinesel inovacije, raziskave, mobilizacijo naložb in znatne gospodarske, družbene, okoljske, javne in varnostne koristi, zaradi česar bo sektor postal privlačnejši za nove generacije, ter ustvaril nove zaposlitvene priložnosti in bolj trajnostne poslovne modele, vendar ne bi smel povzročiti poškodb ali škode za ljudi ali družbo;

4. je seznanjen s svetovno konkurenco med podjetji in gospodarskimi regijami pri razvoju rešitev umetne inteligence v prometnem sektorju; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno konkurenčnost evropskih podjetij v prometnem sektorju z uveljavitvijo EU kot okolja, ki je naklonjeno razvoju in uporabi rešitev umetne inteligence; poleg tega poudarja, da bi bilo treba umetno inteligenco uporabljati tudi pri vseh načinih prevoza, v mestih in na podeželju, in da je zato potreben celovit, tehnološko nevtralen in prožen pristop, da bi ustrezno obravnavali vse izzive v prometnem sektorju in sektorju mobilnosti;

5. zatrjuje, da bo opredelitev ustreznega pravnega okvira na ravni EU za pravice intelektualne lastnine za inovacije na področju umetne inteligence in povezljivosti ter za dostop do podatkov in njihovo varnost ključna za razvoj ter nemoteno, varno in obsežno širitev umetne inteligence in sorodnih tehnologij v ekosistemih prometa in turizma;

6. meni, da se bodo strategije za zaščito intelektualne lastnine nenehno razvijale, ko se bo razvijala umetna inteligenca, in se bo treba ukvarjati z vprašanji, kot so prilagajanje na to spreminjajoče se okolje s prožno zaščito avtorskih pravic, patentov, blagovnih znamk in oblikovanja ali celo pravili o poslovnih skrivnostih, in preučiti, katera pot bo inovatorjem omogočila najširše in najzanesljivejše oblike zaščite intelektualne lastnine, ki bodo združevale pravno varnost in spodbujale nove naložbe v zasebna podjetja, univerze, mala in srednja podjetja ter grozde, ki uporabljajo javno-zasebno sodelovanje za podporo raziskavam in razvoju;

7. poziva Komisijo, naj v vsej zakonodaji o umetni inteligenci upošteva sedem ključnih zahtev iz smernic strokovne skupine na visoki ravni, ki jih je Komisija pozdravila v svojem sporočilu z dne 8. aprila 2019[13], in jih ustrezno izvaja;

8. je seznanjen z vse večjo potrebo po umetni inteligenci in sorodnih tehnologijah v tehnologijah za prepoznavanje na daljavo ali biometrično prepoznavanje, kot so aplikacije za sledenje v prometnem in turističnem sektorju, kot novem načinu obvladovanja širjenja pandemije COVID-19 in morebitnih prihodnjih zdravstvenih in kriz javnega zdravja, ob upoštevanju potrebe po varstvu temeljnih pravic, zasebnosti in osebnih podatkov;

Pravice intelektualne lastnine in inovacije na področju umetne inteligence

9. ugotavlja, da sedanji razdrobljeni pravni okvir pravic intelektualne lastnine in pravna negotovost vplivata na razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v prometu; zato poziva Komisijo, naj oceni ustreznost svoje ureditve intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence in po temeljiti analizi in pregledu veljavne zakonodaje predloži zakonodajne predloge, ki se ji bodo zdeli potrebni, da bi zagotovili zaupanje, pravno varnost in preglednost ter preprečili nadaljnjo razdrobljenost, s tem pa spodbudili naložbe v te tehnologije;

10. ugotavlja, da umetna inteligenca sicer omogoča obdelovanje velikih količin podatkov, ki so povezani s pravicami intelektualne lastnine, ne more pa nadomestiti človeškega preverjanja pri dodeljevanju pravic intelektualne lastnine in ugotavljanja odgovornosti v primeru njihove kršitve;

11. ugotavlja, da je treba pri uporabi podatkov s strani umetne inteligence to uporabo podatkov, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ocenjevati z upoštevanjem izjem, ki v skladu z direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu veljajo za besedilno in podatkovno rudarjenje, in glede na vse oblike uporabe, zajete z omejitvami zaščite pravic intelektualne lastnine in njenimi izjemami;

12. poziva Komisijo, naj oceni možnost in ustreznost pridobivanja patentov s strani družb, tudi MSP, za programsko opremo ali algoritme, da bi zagotovili varovanje inovacij in preglednost, ki je potrebna za zaupanja vredno umetno inteligenco, pa tudi razpoložljivost algoritmov, ki se uporabljajo za javne namene; poudarja, da je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje med temi podjetji, pa tudi pomembnost ohranjanja doslednosti s konkurenčnim pravom;

13. se popolnoma zaveda, da bo treba napredek na področju umetne inteligence povezati z javnimi naložbami v infrastrukturo, usposabljanjem na področju digitalnih spretnosti, pa tudi bistveno izboljšati povezljivost in interoperabilnost, da bi lahko ta napredek v celoti izkoristili; zato poudarja pomembnost varnih in trajnostnih omrežij 5G za uvedbo tehnologij umetne inteligence v celoti in, kar je še pomembneje, nujnega dela v zvezi z ravnjo infrastrukture in njene varnosti po vsej Uniji; je seznanjen z intenzivno dejavnostjo patentiranja na področju umetne inteligence v prometnem sektorju; je zaskrbljen, da bi to lahko privedlo do množičnih sporov, ki bi lahko škodili celotni panogi, pa tudi prometni varnosti, če ne bo nemudoma sprejeta zakonodaja na evropski ravni glede razvoja tehnologij, povezanih z umetno inteligenco;

14. poudarja, da imajo standardni patenti ključno vlogo pri razvoju in razširjanju nove umetne inteligence in sorodnih tehnologij ter zagotavljanju interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje medpanožnih standardov in formalno standardizacijo; v zvezi s tem opozarja na sporočilo Komisije z dne 29. novembra 2017 o licenciranju standardnih patentov in ključna načela, ki so bila določena v tem sporočilu za preglednost v zvezi s standardnimi patenti, in sicer pošteno, razumno in nediskriminatorno (FRAND) licenciranje in uveljavljanje pravic; posebej opozarja na standardne patente, ki lahko izboljšajo dostopnost, cestno varnost in varnost za uporabnike prevozov;

Pravice intelektualne lastnine in podatki

15. pozdravlja pripravljenost Komisije, da zagotovi zbiranje in uporabo podatkov popolnoma v skladu s splošno uredbo EU o varstvu podatkov in drugimi strogimi predpisi o varstvu podatkov; poudarja, da je treba še naprej varovati podatke evropskih državljanov, vendar meni, da je potrebno ustrezno ravnotežje med varstvom podatkov in pravili glede intelektualne lastnine, da bi inovatorjem na področju umetne inteligence omogočili potrebno prilagodljivost;

16. pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi enoten evropski podatkovni prostor z naložbami v standarde, orodja in infrastrukturo; podpira zlasti vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost, ob upoštevanju veljavnega evropskega zakonodajnega okvira o varstvu podatkov;

17. poziva Komisijo, naj ustrezno in nujno obravnava vprašanje varstva podatkov in intelektualne lastnine s pravično in ustrezno prilagodljivostjo in v skladu z načeli tehnološke neodvisnosti ter zakonodajne predloge v zvezi s tem, tudi z razvojem pobud za izmenjavo najboljše prakse in vlaganje v raziskave na tem področju;

18. pozdravlja prihodnjo vzpostavitev spodbudnega in prožnega zakonodajnega okvira za upravljanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter pripravljenost Komisije, da bo podprla izmenjavo podatkov med podjetji in državnimi upravami ter med podjetji samimi ter da bo omejila obvezen dostop do podatkov pod pogoji FRAND na primere, ko to narekujejo posebne okoliščine; poudarja pomembnost dostopa do podatkov, ki jih ustvarijo vozila, za vse deležnike na področju mobilnosti za spodbujanje razvoja inovativnih storitev, ki temeljijo na podatkih;

19. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni dostopu MSP in grozdov do podatkov, ki bi lahko okrepili njihovo dejavnost, pa tudi tehnoloških centrov in univerz, da bi spodbudili njihove raziskovalne programe;

20. podpira pripravljenost Komisije, da pozove ključne akterje iz proizvodnega sektorja – proizvajalce v prometu, inovatorje na področju umetne inteligence in povezljivosti, ponudnike storitev iz turističnega sektorja in druge akterje v avtomobilski vrednostni verigi –, naj se dogovorijo o pogojih, pod katerimi bodo pripravljeni deliti svoje podatke.

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

14.7.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdalena Adamowicz, Andris Ameriks, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Marco Campomenosi, Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Johan Danielsson, Andor Deli, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Ismail Ertug, Gheorghe Falcă, Giuseppe Ferrandino, Mario Furore, Søren Gade, Isabel García Muñoz, Jens Gieseke, Elsi Katainen, Kateřina Konečná, Elena Kundura (Elena Kountoura), Julie Lechanteux, Bogusław Liberadzki, Benoît Lutgen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Tilly Metz, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Philippe Olivier, Rovana Plumb, Dominique Riquet, Dorien Rookmaker, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, István Ujhelyi, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lucia Vuolo, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Leila Chaibi, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Markus Ferber, Carlo Fidanza, Maria Grapini, Roman Haider, Alessandra Moretti

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41

+

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Carlo Fidanza, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

NI

Mario Furore, Dorien Rookmaker

PPE

Magdalena Adamowicz, Andor Deli, Gheorghe Falcă, Markus Ferber, Jens Gieseke, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Benoît Lutgen, Marian-Jean Marinescu, Giuseppe Milazzo, Cláudia Monteiro de Aguiar, Massimiliano Salini, Barbara Thaler, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

RENEW

José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Søren Gade, Elsi Katainen, Caroline Nagtegaal, Jan-Christoph Oetjen, Dominique Riquet

S&D

Andris Ameriks, Johan Danielsson, Ismail Ertug, Giuseppe Ferrandino, Isabel García Muñoz, Maria Grapini, Bogusław Liberadzki, Alessandra Moretti, Rovana Plumb, István Ujhelyi

VERTS/ALE

Ciarán Cuffe, Jakop G. Dalunde, Karima Delli, Anna Deparnay-Grunenberg, Tilly Metz

 

2

-

GUE/NGL

Leila Chaibi, Kateřina Konečná

 

6

0

GUE/NGL

Elena Kundura (Elena Kountoura)

ID

Marco Campomenosi, Roman Haider, Julie Lechanteux, Philippe Olivier, Lucia Vuolo

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 


 

 

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (3.9.2020)

<CommissionInt>za Odbor za pravne zadeve</CommissionInt>


<Titre>o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence</Titre>

<DocRef>(2020/2015(INI))</DocRef>

Pripravljavka mnenja: <Depute>Sabine Verheyen</Depute>

 

 

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da bi morala umetna inteligenca in, širše gledano, z njo povezana tehnologija biti v službi človeštva in bi si morali njeno korist deliti na široko in brez diskriminacije; poudarja, da je umetna inteligenca spreminjajoč se nabor tehnologij, ki se razvijajo z veliko hitrostjo, ker pa stalno pridobiva nove zmožnosti za opravljanje več in več nalog, ki so jih običajno opravljali ljudje, je možno, da bo dolgoročno na nekaterih področjih celo presegla intelektualno zmožnost ljudi; zato meni, da je treba vzpostaviti ustrezna varovala, med drugim po potrebi tudi sisteme oblikovanja s človeškim nadzorom (človek v zanki) in postopke preverjanja preglednosti in pravilnosti odločitev, sprejetih z umetno inteligenco; priznava, da ustvarjalci v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pri svojih umetniških dejavnostih že zdaj precej uporabljajo tehnologije umetne inteligence;

2. poudarja, da bi morala imeti Unija pomembno vlogo pri določitvi osnovnih načel za razvoj, uvajanje, programiranje in uporabo umetne inteligence, zlasti prek svojih pravil in kodeksov ravnanja, ne da bi pri tem ovirala napredek ali konkurenco; opozarja, da Direktiva (EU) 2019/790 opredeljuje pravni okvir za uporabo avtorsko zaščitenih del v postopkih besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki so ključnega pomena za vse postopke, povezane z umetno inteligenco; zato poudarja zahtevo, da je treba do vsakega uporabljenega dela dostopati zakonito, pa tudi pravico imetnikov pravic, da preventivno onemogočijo uporabo svojih del v postopku, povezanem z umetno inteligenco, za katero niso dali dovoljenja; poudarja tudi potrebo po etičnem okviru in strategiji za digitalne podatke, ki bi ju po potrebi spremljala zakonodaja, v kateri bi bile zapisane temeljne pravice in vrednote Unije;

3. poudarja pomen uporabe umetne inteligence v šolah in univerzah, kar jim bo omogočilo uvedbo novih, učinkovitejših učnih metod, ki bodo izboljšale uspešnost učencev in študentov; poudarja, da je pomembno spodbujati učne načrte za umetno inteligenco, ki bi učencem in študentom pomagali pridobiti strokovno znanje in izkušnje, potrebne za delovna mesta v prihodnosti; poudarja, da bi morala biti tehnologija umetne inteligence na voljo vsem za izobraževalne in raziskovalne namene;

4. poudarja, da je odprt in enakopraven dostop do umetne inteligence po vsej Uniji in v državah članicah izjemno pomemben; poudarja, da bi morala biti podpora Unije za inovacije in raziskave na področju umetne inteligence široko dostopna po vsej Uniji; poudarja, da bi bilo treba posebej podpreti razvijalce umetne inteligence in upravičence iz prikrajšanih skupin in invalidov;

5. meni, da bi morali biti smernice in svetovanje na področju varstva pravic intelektualne lastnine za razvijalce in uporabnike umetne inteligence splošno dostopni;

6. opozarja, da se umetna inteligenca ne uporablja le za dejavnosti, ki so jih nekoč opravljali zgolj ljudje, ampak lahko z učenjem na podlagi izkušenj ali z okrepljenim učenjem pridobiva in razvija samostojne in kognitivne lastnosti; poudarja koncept odgovornosti v primeru sistemov IT, ki se lahko učijo z okrepljenim učenjem; poudarja, da lahko naučeni sistemi umetne inteligence z minimalnim človeškim vložkom ustvarjajo in oblikujejo tudi kulturna in kreativna dela; poleg tega ugotavlja, da se lahko sistemi umetne inteligence razvijajo na nepredvidljiv način z ustvarjanjem izvirnih del, ki niso znana niti prvotnim programerjem, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju okvira za varstvo pravic izkoriščanja teh del; kljub temu opozarja, da bi morala umetna inteligenca pomagati ustvarjalnemu človeškemu duhu, ne bi ga pa smela nadomestiti;

7. ugotavlja, da sistemi umetne inteligence temeljijo na programski opremi, njihovo inteligentno vedenje pa na analizi okolja; poudarja, da ta analiza temelji na statističnih modelih, katerih neizogiben del so tudi napake, zato se včasih predhodna pristranskost, napake in predpostavke ponovijo, še povečajo in podaljšajo; ugotavlja, da je treba zagotoviti sisteme in metode, ki bodo omogočali preverjanje algoritmov in njihovo razložljivost ter rešitev težav;

8. meni, da bi bilo treba pravice intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence razlikovati od pravic intelektualne lastnine za vsebino, ki jo ustvari umetna inteligenca; poudarja, da je treba odpraviti nepotrebne pravne ovire za razvoj umetne inteligence, da bi omogočili izkoriščanje potenciala tovrstnih tehnologij v kulturi in izobraževanju;

9. poudarja, da je treba v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi deli, ki so proizvod umetne inteligence, obravnavati vprašanje avtorske pravice; poudarja, da mora biti ustvarjanje, pri katerem so avtorji in producenti del ljudje, osnova sistema pravic intelektualne lastnine; poleg tega ugotavlja, da je osrednjega pomena vprašanje, v kolikšni meri je mogoče delo, ustvarjeno z umetno inteligenci, pripisati človeku kot avtorju; opozarja, da je treba oceniti, ali obstaja t. i. „prvotna stvaritev“, ki ne zahteva človekovega posredovanja; meni, da je treba temeljito preučiti, ali je samodejni prenos avtorske pravice do del, ki so proizvod umetne inteligence, na lastnika avtorske pravice do njene programske opreme, algoritma ali programa, najprimernejša rešitev, saj mora biti za veljavno avtorstvo novega ustvarjalnega dela prisotna človeška intervencija; pozdravlja poziv Komisije k izvedbi študije o avtorskih pravicah in novih tehnologijah;

10. je zaskrbljen zaradi morebitne vrzeli med pravicami intelektualne lastnine in razvojem umetne inteligence, kar bi lahko povzročilo, da bi kulturni in ustvarjalni sektor ogrozila avtorsko zaščitena dela, ki so proizvod umetne inteligence; je zaskrbljen zaradi morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine in poudarja, da je treba spremljati morebitne tržne nepopolnosti ali škodo, ki se pojavi; poziva Komisijo, naj podpre horizontalni, na dokazih temelječ in tehnološko nevtralen pristop k skupnim enotnim določbam o avtorskih pravicah, ki se uporabljajo za dela, ki jih v Uniji ustvari umetna inteligenca, kar bi povečalo njihov porast in privabilo tudi naložbe zasebnega sektorja v tehnološki in gospodarski razvoj sektorja umetne inteligence in robotike;

11. opozarja na razvoj zmogljivosti umetne inteligence pri razširjanju napačnih informacij in ustvarjanju dezinformacij; je zaskrbljen, da bi to lahko privedlo do številnih kršitev zakonodaje o intelektualni lastnini, poleg tega pa je zelo zaskrbljen zaradi možnosti, da se množično manipuliranje državljanov uporabi za destabilizacijo demokracije; v zvezi s tem poziva k povečanju medijske in informacijske pismenosti, ob upoštevanju neizbežnega vidika, ki je digitalna preobrazba; poziva, naj razvoj računalniških programov za preverjanje dejstev in informacij postane prednostna naloga;

12. poudarja, da so podatki osrednji element razvoja in učenja vsakega sistema umetne inteligence; poudarja, da to vključuje strukturirane podatke, kot so zbirke podatkov, avtorsko zaščitena dela in druge stvaritve, ki uživajo zaščito intelektualne lastnine, ki jih navadno ni mogoče šteti za podatke; zato poudarja, da je treba obravnavati tudi načine uporabe, ki so pomembni za intelektualno lastnino, v zvezi z delovanjem tehnologij umetne inteligence;

13. poudarja, da je najučinkovitejši način za zmanjšanje pristranskosti v sistemih umetne inteligence ta, da zagotovimo, da je na voljo čim več podatkov za njihovo učenje, za kar je treba omejiti vse nepotrebne ovire za besedilno in podatkovno rudarjenje in poenostaviti čezmejne načine uporabe;

14. poudarja, da v primerih, kjer se umetna inteligenca uporablja le kot orodje za pomoč avtorju med ustvarjanjem, se sedanji okvir avtorskih pravic še naprej uporablja za ustvarjena dela, udeleženost umetne inteligence pa se ne upošteva;

15. priporoča uvedbo posebnih varnostnih značilnosti in pravil, da bi zaščitili pravico do zasebnosti, vezane na tehnologije umetne inteligence; poudarja, da bi moralo biti preverjanje spoštovanja zasebnosti pri tehnologijah umetne inteligence obvezno;

16. nadalje ugotavlja, da je reforma avtorskih pravic v Uniji uvedla izjemo pri besedilnem in podatkovnem rudarjenju, v skladu s katero se lahko podatki za znanstvene raziskave uporabljajo brezplačno, z novo izjemo pa bo dovoljeno tudi besedilno in podatkovno rudarjenje v druge namen, če bodo izpolnjene še nekatere druge zahteve;

17. poudarja, da je lahko umetna inteligenca tudi učinkovito orodje za odkrivanje in prijavljanje prisotnosti vsebin, zaščitenih z avtorsko pravico, na spletu; poudarja tudi, da je treba obravnavati vprašanje odgovornosti za kršitve avtorske pravice in druge kršitve intelektualne lastnine, ki jih povzročijo sistemi umetne inteligence, ter vprašanje lastništva podatkov; vendar poudarja, da je treba jasno razlikovati med avtonomnimi kršitvami in kopiranjem del tretjih strani, ki jih je operater programske opreme umetne inteligence olajšal oziroma jih ni preprečil; poudarja, da je sledljivost nujni pogoj za ugotavljanje odgovornosti, saj je tako temelj za uporabo pravnih mehanizmov kot tudi za ugotavljanje in odpravljanje nepravilnosti;

18. poudarja, da mora biti uporaba algoritmov pri storitvah pretakanja videov pregledna in odgovorna, da bi bolje zagotavljali dostop do različnih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin v različnih jezikih in pravičen dostop do evropskih del;

19. opozarja, da ima EU etično dolžnost, da podpira razvoj po vsem svetu s poenostavljanjem čezmejnega sodelovanja na področju umetne inteligence, tudi prek omejitev in izjem za čezmejne raziskave ter besedilno in podatkovno rudarjenje, in zato poziva k hitrejšemu mednarodnemu delovanju v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, da bi to dosegli;

20. priznava, da ima Evropska unija zaradi tehnološke naprednosti nekaterih držav temeljno obveznost, da spodbuja širjenje koristi uporabe umetne inteligence, za to pa uporablja številna orodja, tudi naložbe v raziskave v vseh državah članicah;


INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.9.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Christine Anderson, Ilana Cicurel, Gilbert Collard, Gianantonio Da Re, Laurence Farreng, Tomasz Frankowski, Romeo Franz, Hannes Heide, Irena Joveva, Petra Kammerevert, Niyazi Kizilyürek, Predrag Fred Matić, Dace Melbārde, Victor Negrescu, Peter Pollák, Marcos Ros Sempere, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Massimiliano Smeriglio, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Salima Yenbou, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabel Benjumea Benjumea, Christian Ehler, Ibán García Del Blanco, Bernard Guetta, Marcel Kolaja, Elżbieta Kruk, Martina Michels

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

PPE

Isabel Benjumea Benjumea, Christian Ehler, Tomasz Frankowski, Peter Pollák, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Milan Zver

S&D

Ibán García del Blanco, Hannes Heide, Petra Kammerevert, Predrag Fred Matić, Victor Negrescu, Marcos Ros Sempere, Massimiliano Smeriglio

RENEW

Ilana Cicurel, Laurence Farreng, Bernard Guetta, Irena Joveva

ID

Gilbert Collard

VERTS/ALE

Romeo Franz, Marcel Kolaja, Salima Yenbou

ECR

Elżbieta Kruk, Dace Melbārde, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)

GUE/NGL

Niyazi Kizilyürek, Martina Michels

NI

Isabella Adinolfi

 

1

-

ID

Christine Anderson

 

1

0

ID

Gianantonio Da Re

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 


 

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

1.10.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Manon Aubry, Gunnar Beck, Geoffroy Didier, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ibán García Del Blanco, Jean-Paul Garraud, Esteban González Pons, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Jiří Pospíšil, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Raffaele Stancanelli, József Szájer, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Tiemo Wölken, Javier Zarzalejos

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Patrick Breyer, Evelyne Gebhardt

 


 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

19

+

EPP

Geoffroy Didier, Esteban González Pons, Jiří Pospíšil, József Szájer, Axel Voss, Javier Zarzalejos

S&D

Ibán García Del Blanco, Evelyne Gebhardt, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Tiemo Wölken

RENEW

Liesje Schreinemacher, Stéphane Séjourné, Adrián Vázquez Lázara

ID

Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Stancanelli

NI

Mislav Kolakušić

 

3

-

VERTS/ALE

Patrick Breyer, Marie Toussaint

GUE/NGL

Manon Aubry

 

2

0

RENEW

Karen Melchior

ID

Gunnar Beck

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

[1] UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

[2] UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

[3] UL L 77, 27.3.1996, str. 20.

[4] UL L 111, 5.5.2010, str. 16.

[5] UL L 157, 15.6.2016, str. 1.

[6] UL L 172, 26.6.2019, str. 56.

[7] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

[8] UL L 303, 28.11.2018, str. 59.

[9] UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

[10]UL L 252, 18.7.2018, str. 239.

[11] Krepitev zaupanja v umetno inteligenco, osredotočeno na človeka (COM(2019)0168).

[13] Krepitev zaupanja v umetno inteligenco, osredotočeno na človeka (COM(2019)0168).

Zadnja posodobitev: 19. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov