POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
12.10.2020 - (COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD)) - ***I
Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: József Szájer
- OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
- MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
- mnenje Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
- mnenje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželjA
- mnenje Odbora za ustavne zadeve
- POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
- POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0085),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 291(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0034/2017),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ustavne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9‑0187/2020),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(2) Izkazalo se je, da Uredba (EU) št. 182/2011 v praksi na splošno deluje učinkovito ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Glavni elementi sistema lahko zato še naprej delujejo brez sprememb. Vendar raven dodane vrednosti, ki jo določa Uredba (EU) št. 182/2011 v zvezi z ustreznim postopkom odločanja, še ni povsem zadovoljiva. Zato so potrebne nekatere ciljno usmerjene spremembe, povezane s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. Dodatni namen akta o spremembi je izboljšati seznanjenost državljanov Unije s postopki, povezanimi z izvedbenimi akti. Da bi izboljšali zaupanje v institucije in organe Unije, je bistveno, da so njeni državljani obveščeni o sprejemanju odločitev in tudi o razlogih za odločitve teh institucij in organov. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi. |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe zlasti v povezavi z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjeno hrano in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi sestal, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Posledično je bilo odboru za pritožbe v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 predloženih zelo malo zadev, ki se obravnavajo v tem aktu s predlogi sprememb. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic. |
(4) Izkušnje so pokazale, da odbor za pritožbe v večini primerov ponovi ugotovitve odbora za pregled in ne predloži svojega mnenja. Odbor za pritožbe torej ni prispeval k temu, da bi bila stališča držav članic jasnejša ali da bi se v postopku pregleda predložila mnenja. Uredba (EU) št. 182/2011 določa, da lahko Komisija v teh primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, pri čemer lahko v imenu držav članic opredeli potrebo po učinkovitem izvajanju zakonodaje ter določi, kako se lahko učinkovito izvaja. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da lahko Komisija v takih primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, kar ji daje diskrecijsko pravico. |
črtano |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. Tako je Evropski varuh človekovih pravic v sklepu o zadevi št. 1582/2014 poudaril, da mora Komisija spoštovati veljavne pravne določbe o rokih za odobritev gensko spremenjenih organizmov. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
(7) Komisija ima sicer pristojnost za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale države članice prevzeti večjo odgovornost v postopku odločanja. Če je temeljni akt povezan z varovanjem zdravja ali varnostjo ljudi, živali ali rastlin in če države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine v prid osnutku izvedbenega akta za odobritev proizvoda ali snovi, bi bilo treba šteti, da je bila odobritev zavrnjena. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti na dovolj visoki politični ravni, kot je ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. Vendar bi moralo biti podaljšanje omejeno na kratko obdobje. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Evropski parlament in Svet za stališče in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, ekonomskimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Evropski parlament in Svet izrazita v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok, če je zadeva nujna. O stališčih, ki sta jih izrazila Evropski parlament in Svet, bi bilo treba nemudoma obvestiti tudi Evropski ekonomski in socialni odbor ter Evropski parlament in Svet, kot je primerno. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10a) Kadar kaže, da bi bilo težko pridobiti pozitivno mnenje držav članic o podobnih osnutkih izvedbenih aktov, je treba razmisliti o ponovnem pregledu izvedbenih pooblastil, ki so bili Komisiji podeljeni z ustreznimi temeljnimi akti. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic na vseh stopnjah svetovalnega postopka in postopka pregleda ter objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. Kadar je akt povezan z občutljivimi področji, kot so varstvo potrošnikov, varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin ali varstvo okolja, bi morali posamezni predstavniki držav članic za vsak primer posebej podrobno obrazložiti, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali. Komisija bi morala predložiti tudi informacije o sestavi odborov, tudi o prisotnih osebah ter organih in organizacijah, ki jim te osebe pripadajo, ter o dnevnih redih sestankov in dokumentih in osnutkih besedil, o katerih se razpravlja. |
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Da bi bili državljani Unije bolje seznanjeni s postopkom, da bi ga bolje razumeli in bi bil bolj prepoznaven, bi morali predstavniki posameznih držav članic obrazložiti, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ali se ga morebiti niso udeležili. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11b) Dostopnost registra bi bilo treba še povečati, njegovo vsebino pa spremeniti, da bi povečali preglednost nad postopkom odločanja, zlasti s tem ko bi dodali o njem več informacij. Pri tem bi bilo bistveno izboljšati iskalne funkcije registra, da bi omogočale iskanje po političnih področjih. |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve.“ |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik ali navadna večina držav članic odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na dovolj visoki politični ravni, kot je ministrska. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve.“ |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok.“ |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, da o njej podata mnenje, v katerem navedeta svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, ekonomskimi političnimi in mednarodnimi posledicami izida glasovanja v odboru za pritožbe. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Evropski parlament in Svet izrazita v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok, če je zadeva nujna. O stališčih, ki sta jih izrazila Evropski parlament in Svet, je treba nemudoma obvestiti tudi Evropski ekonomski in socialni odbor ter Evropski parlament in Svet, kot je primerno.“; |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) vstavi se naslednji odstavek: |
|
„4a. Kadar se v temeljnem aktu obravnava varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin, in če osnutek izvedbenega akta določa, da se proizvod ali snov odobrita, se odobrita le, če je iz glasovanja v skladu z odstavkom 1 izšlo pozitivno mnenje. |
|
Prvi pododstavek ne posega v pravico Komisije, da predlaga spremenjeni osnutek izvedbenega akta o isti zadevi.“; |
Obrazložitev
Zaradi pravnega pritiska na Komisijo, ki bi ga lahko povzročila zavrnjena odobritev občutljivih proizvodov, Komisija po sedanjih pravilih odborov za pritožbe za primer, ko ti ne sprejmejo mnenja, nima druge izbire, kot da sprejme izvedbene akte. Za pomembne akte, ki lahko vplivajo na zdravje ali varnost ljudi ali živali, bi morala odobritev veljati za sprejeto le, če jo podpre velika večina držav članic.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b b (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 4 b (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(bb) vstavi se naslednji odstavek: |
|
„4b. Predstavniki držav članic v skladu s prvim odstavkom obrazložijo, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ali zakaj se ga morebiti niso udeležili. |
|
Če je akt povezan z občutljivimi področji, kot so varstvo potrošnikov, varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin ali okolje, predstavniki držav članic za vsak posamezni primer podrobno obrazložijo, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali.“; |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka b
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-a) v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim: |
(b) dnevne rede sej odborov; |
„(b) dnevne rede sej odborov, vključno z osnutki besedil, o katerih se odloča, in dokumenti, o katerih se razpravlja“; |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka c
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-aa) v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim: |
(c) povzetke zapisov ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike; |
„(c) povzetke zapisov skupaj s seznami navzočih na seji ter seznami organov in organizacij, ki jim pripadajo te osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike;“; |
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka e
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
„(e) izide glasovanj, v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice;“; |
„(e) izide glasovanja, vključno z glasovi posameznih predstavnikov držav članic ter vzdržanimi glasovi, skupaj z obrazložitvijo, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ali zakaj se ga morebiti niso udeležili, in če je akt povezan z občutljivimi področji, kot so varstvo potrošnikov, zdravje in varnost ljudi, živali ali rastlin ali okolje, skupaj z obrazložitvijo za vsak posamezni primer, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali;“; |
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 3
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(aa) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: |
3. Evropski parlament in Svet imata dostop do informacij iz odstavka 1 v skladu z veljavnimi pravili. |
„3. Evropski parlament in Svet imata v skladu z veljavnimi pravili nemudoma dostop do informacij iz odstavka 1.“; |
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 5
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
„5. Napotila na vse dokumente iz odstavka 1(a) do (d), (f) in (g) ter informacije iz točk (e) in (h) navedenega odstavka se objavijo v registru.“ |
„5. Vsi dokumenti in informacije iz odstavka1 se objavijo v registru.“ |
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 5 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) doda se naslednji odstavek: |
|
„5a. Iskalne funkcije v registru omogočajo iskanje po političnih področjih.“; |
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 11
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(3a) člen 11 se nadomesti z naslednjim: |
Člen 11 |
„Člen 11 |
Pravica Evropskega parlamenta in Sveta do nadzora |
Pravica Evropskega parlamenta in Sveta do nadzora |
Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet sočasno obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti.“. |
Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali je v nasprotju s cilji iz temeljnega akta. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet sočasno obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti. |
|
Poleg tega lahko Evropski parlament ali Svet, če menita, da je treba ponovno pregledati podelitev izvedbenih pooblastil Komisiji v temeljnem aktu, kadar koli pozoveta Komisijo, naj poda predlog spremembe tega temeljnega akta.“ |
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba se ne uporablja za nerešene postopke, v zvezi s katerimi je odbor za pritožbe na datum začetka veljavnosti te uredbe že podal mnenje. |
Ta uredba se uporablja za postopke, ki so se začeli po začetku njene veljavnosti. |
OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je 14. februarja 2017 predstavila predlog (COM(2018)0085) za reformo sistema komitologije EU (Uredba (EU) št. 182/2011). Namen reforme je povečati preglednost in odgovornost izvajanja prava EU na nekaterih zelo spornih področjih politike z naslednjimi ukrepi:
s spremembo pravil glasovanja v zadnji fazi postopka komitologije (tako imenovani odbor za pritožbe), da se bodo upoštevali samo glasovi za ali proti aktu. Tako bi lahko zmanjšali uporabo vzdržanih glasov in število primerov, ko odbor ne more zavzeti stališča, Komisija pa mora ukrepati brez jasnega mandata držav članic;
z vključitvijo nacionalnih ministrov, kar bi Komisiji omogočilo drugo napotitev na odbor za pritožbe na ministrski ravni, če nacionalni strokovnjaki ne bi zavzeli stališča;
z izboljšanjem preglednosti glasovanja v odboru za pritožbe;
z možnostjo za Komisijo, da zadevo predloži Svetu ministrov in jih zaprosi za mnenje, če odbor za pritožbe ne more sprejeti stališča, s čimer bi zagotovili politični prispevek.
Poročevalec na splošno pozdravlja predlog Komisije, želi pa tudi poudariti, da sedanji sistem v večini primerov pravilno deluje, tako da se predlog Komisije nanaša le na majhen, a občutljiv segment zadev, ki so bile predložene odborom.
Primeri iz nedavne prakse kažejo, da bi bilo mogoče sedanji mehanizem izboljšati, da bi povečali zanesljivost in preglednost postopka. Varstvo okolja, pa tudi druga temeljna vprašanja, kot sta zdravje in varnost hrane, so ključna področja, na katerih bi morale države članice pokazati politično odgovornost ter delovati pregledno, da bi bili državljani seznanjeni z njihovimi odločitvami, pa tudi razlogi zanje.
V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije se odločitve sprejemajo čim bolj odprto in v čim tesnejši povezavi z državljani (člen 10(3) PEU). Institucije EU si prizadevajo uveljavljati vrednote EU, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov (člen 13 PEU). Evropska unija temelji na temeljnem načelu pravne države – katere osrednji element je preglednost – in institucije morajo imeti vodilno vlogo pri spoštovanju tega načela.
Sprejeti moramo ukrepe za proaktivno izboljšanje preglednosti in odgovornosti, da bi ohranili in okrepili zaupanje evropskih državljanov v postopke institucij EU, zlasti v postopek komitologije.
Namen poročevalca je izboljšati sistem v zvezi s tem. Zato predlaga naslednje elemente, pri tem pa upošteva tudi stališča odborov Evropskega parlamenta za mnenje.
- Obstaja splošna potreba po boljši seznanjenosti državljanov s postopki, povezanimi z izvedbenimi akti. Da bi izboljšali zaupanje v institucije Unije, je bistveno, da so državljani obveščeni o sprejemanju odločitev ter da se jim pojasnijo razlogi zanje.
- Zato morajo države članice ne glede na izid glasovanja obrazložiti, zakaj so glasovale za ali proti ali se glasovanja vzdržale.
- Nadaljnje seje odbora za pritožbe, ki jih skliče predsednik odbora v primeru, da mnenje ni sprejeto, morajo biti na dovolj visoki politični ravni, kot je na primer ministrska. Poslovnik odbora za pritožbe že določa možnost sklica seje odbora za pritožbe na ministrski ravni (člen 1(5), drugi pododstavek). Ta predlog spremembe je tudi v skladu s členom 5 poslovnika odbora za pritožbe.
- Izboljšati je treba dostopnost registra komitologije in spremeniti njegovo vsebino, da se bodo lahko državljani seznanili s formalnimi elementi postopka, pa tudi z razlogi za odločitve držav članic. Pri tem je bistveni element izboljšanje iskalne funkcije registra.
- Izredno pomembno je, da je Evropski parlament obveščen o vsakem primeru, ko Komisija zadevo predloži Svetu ministrov in ga zaprosi za mnenje, potem ko odbor za pritožbe ni sprejel jasnega stališča. Politični prispevek Sveta ministrov bi bilo treba deliti tudi z Evropskim parlamentom.
Ena od pomembnih sestavin političnih smernic za obdobje 2019–2024, ki jih je sprejela nova Evropska komisija, je izboljšati preglednost delovanja institucij za večje zaupanje državljanov v Unijo. Poročevalec izraža prepričanje, da bo lahko Komisija v tem duhu spodbudila Svet k napredku pri obravnavi osnutka predloga.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (19.3.2020)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
Pripravljavec mnenja: Sven Simon
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za mednarodno trgovino je 4. decembra 2017 sprejel naslednje mnenje o poročilu Odbora za pravne zadeve. Vendar Odbor za pravne zadeve ni dokončal dela v zvezi s tem predlogom v prejšnjem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta. 21. oktobra 2019 je Evropski parlament v skladu s členom 240 sklenil, da se bo naprej ukvarjal s tem predlogom. Zato Odbor za mednarodno trgovino znova predloži naslednje mnenje Odboru za pravne zadeve. Statistične podatke komitologije iz te utemeljitve je poročevalec posodobil, tako da vključujejo najnovejše informacije, ki so na voljo za leto 2018.
V tem predlogu je Komisija predložila štiri spremembe Uredbe (EU) št. 182/2011[1] („uredba o komitologiji“), ki se nanašajo na primere, ko odbor za pritožbe med postopkom komitologije ne more podati mnenja o osnutku predlaganega izvedbenega akta Komisije. In sicer predlaga, naj:
• se pri izračunu kvalificirane večine v odboru za pritožbe odstranijo vzdržani glasovi njegovih članov. Glasovanje naj šteje za veljavno samo, če udeleženi člani predstavljajo navadno večino držav članic;
• se odboru za pritožbe omogoči sklic nadaljnje seje na ministrski ravni;
• se Komisiji, kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, omogoči, da preda zadevo Svetu, ki nato poda svoje stališče o določenem vprašanju in širših posledicah;
• se izidi glasovanj držav članic v odboru za pritožbe objavijo. Ta ukrep je namenjen večji preglednosti postopkov komitologije.
Predlagane spremembe se nanašajo samo na postopke v odboru za pritožbe, kadar mnenje ni podano. V praksi se ta predlog nanaša le na približno 2 % vseh osnutkov izvedbenih aktov, predloženih odborom.
V zvezi s skupno trgovinsko politiko, ki spada v pristojnost Odbora za mednarodno trgovino (INTA), obstaja 14 komitoloških odborov (leta 2018[2]), večina sprejetih izvedbenih aktov pa se navezuje na področje instrumentov trgovinske zaščite, to je protidampinških in izravnalnih ukrepov (za ponazoritev: v letu 2018 je 44 od skupno 52 sprejetih izvedbenih aktov o skupni trgovinski politiki zadevalo instrumente trgovinske zaščite). Uredba o komitologiji se je za ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite začela uporabljati šele februarja 2014 po sprejetju Uredbe (EU) št. 37/2014[3]. Od takrat je bil postopek v odboru za pritožbe za ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite sprožen dvakrat, in sicer leta 2017 v zvezi s primerom sončnih panelov[4] in nekaterih železnih izdelkov[5].
Odbor INTA je prav tako pristojen za izvedbene akte na drugih področjih, kot je makrofinančna pomoč tretjim državam ali zunanji vidiki carine.
Pripravljavec mnenja na splošno pozdravlja predlog Komisije. Primeri iz sedanje prakse kažejo, da je treba uvesti natančnejše mehanizme za povečanje zanesljivosti in preglednosti stališč držav članic v postopkih komitologije. Zagotoviti pa je treba, da postopki komitologije niti na ravni odbora za pritožbe niti na ravni posredovanja zadeve Svetu ne vplivajo negativno na sprejetje potrebnih ukrepov v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, pri katerih je običajno prisoten velik časovni pritisk.
Na splošno bi poročevalec rad poudaril, da je treba postopke znotraj Evropske unije izboljšati in izvajati časovno učinkovito. Zelo pomembno je, da EU uresniči svoje obljube, cilje in obveznosti v svetu rastoče gospodarske konkurenčnosti, da lahko ostane konkurenčna in postavlja standarde v zvezi s svojimi visokimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji.
Zato pripravljavec mnenja predlaga, naj se v zvezi s sejami odbora za pritožbe (na ministrski ravni, pa tudi za začetno sejo) ter v zvezi s posredovanjem zadeve Svetu določi, da ima Komisija v primerih, ko je v zadevnih osnovnih aktih določen časovni okvir za postopke, vedno možnost skrajšati roke.
Prav tako predlaga, naj se določi poseben časovni okvir, znotraj katerega bosta lahko Evropski parlament in Svet uveljavila svojo pravico do nadzora. Ta časovni okvir je obstajal, preden je bila sprejeta sedanja uredba o komitologiji, in pripravljavec mnenja meni, da bi moral biti vključen vanjo. Zato je treba sedanjo spremembo uredbe o komitologiji obravnavati kot dobro priložnost za oblikovanje časovnega okvira, ki bi Evropskemu parlamentu zagotavljal večjo gotovost pri uveljavljanju pravice do nadzora. Za nujne primere je treba predvideti tudi ustrezne izjeme, saj se je treba na vsak način izogniti oviranju učinkovitega izvajanja sistema komitologije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6a) Če zakonodajni akti Unije določajo, da Komisija izvede preiskavo na podlagi pritožbe fizične ali pravne osebe, na primer v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi postopki, mora Komisija v določenem roku sprejeti odločitev, ki temelji na ugotovitvah preiskave. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe, razen ko je treba upoštevati zakonske roke iz zadevnih temeljnih aktov, kot na primer pri protidampinških in izravnalnih ukrepih. Da bi zagotovili, da postopki na ravni odbora za pritožbe ne povzročajo zamud, je treba Komisiji omogočiti tudi, da v utemeljenih primerih skrajša roke, v katerih mora odbor za pritožbe podati svoje mnenje. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. Krajši roki bi morali veljati v primerih, ko mora Komisija upoštevati določene zakonske roke iz zadevnih temeljnih aktov, kot v primeru protidampinških in izravnalnih ukrepov. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) členu 3(7) se doda naslednji šesti pododstavek: |
(1) členu 3(7) se dodajo naslednji pododstavki: |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve. “; |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V teh primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve, kot je določeno v tretjem pododstavku tega odstavka. Po potrebi Komisija določi krajši rok, da bi upoštevali roke iz zadevnih temeljnih aktov. |
|
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi krajši rok od rokov, navedenih v tem odstavku.“; |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok.“ |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. Po potrebi Komisija določi krajši rok, da bi upoštevali roke iz ustreznih temeljnih aktov.“ |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) V členu 11 se doda naslednji odstavek: |
|
„Evropski parlament in Svet imata na voljo en mesec od datuma prejema končnega osnutka izvedbenega akta v jezikovnih različicah, predloženih zadevnemu odboru, da ukrepata v skladu s prvim odstavkom. Enomesečni rok ne velja v nujnih primerih in v primeru izvedbenih aktov, ki se nanašajo na vsakodnevno upravljanje in/ali imajo omejeno veljavnost.“ |
Obrazložitev
Pravica Evropskega parlamenta do pregleda se ne more učinkovito izvajati, če ni jasno, koliko časa ima na voljo. V predhodnem okviru komitologije (Sklep Sveta 1999/468/ES) je obstajal enomesečni rok, naveden je bil v medinstitucionalnem sporazumu med EP in Komisijo o postopkih komitologije iz leta 2008. Ta rok bi moral biti določen tudi v sedanji Uredbi št. 182/2011.
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 1.3.2017 |
|||
Nadaljevanje dela Datum razglasitve na zasedanju |
21.10.2019 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Sven Simon 5.3.2020 |
|||
Obravnava v odboru |
30.8.2017 |
12.10.2017 |
|
|
Datum sprejetja |
4.12.2017 |
18. 7. 2019 (potrjeno) |
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 3 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Arena, Tiziana Beghin, Karoline Graswander-Hainz, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Hannu Takkula, Iuliu Winkler |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bendt Bendtsen, Edouard Ferrand, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey, Jarosław Wałęsa |
|||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Maurice Ponga |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
23 |
+ |
ALDE |
Nadja Hirsch, Hannu Takkula |
ECR |
Emma McClarkin |
EFDD |
Tiziana Beghin |
GUE/NGL |
Lola Sánchez Caldentey, Helmut Scholz |
PPE |
Bendt Bendtsen, Artis Pabriks, Maurice Ponga, Viviane Reding, Fernando Ruas, Tokia Saïfi, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler |
S&D |
Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Alessia Maria Mosca, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster |
VERTS/ALE |
Yannick Jadot |
0 |
- |
|
|
3 |
0 |
ENF |
Edouard Ferrand, Franz Obermayr |
GUE/NGL |
Anne-Marie Mineur |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (15.5.2020)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
Pripravljavec mnenja: Stanislav Polčák
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je 27. februarja 2018 sprejel naslednje mnenje o poročilu Odbora za pravne zadeve. Vendar Odbor za pravne zadeve ni dokončal dela v zvezi s tem predlogom v prejšnjem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta. Parlament je 21. oktobra 2019 v skladu s členom 240 sklenil, da bo nadaljeval delo v zvezi s tem predlogom. Zato Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane spet pošilja spodnje mnenje Odboru za pravne zadeve.
Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga spremembo Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, da bi rešili težave s tem, da države članice o občutljivih in pogosto političnih vprašanjih ne sprejemajo odločitev.
Predsednik Jean-Claude Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu septembra 2016 opozoril, da morajo države članice prevzeti odgovornost za nekatera vprašanja. Pripravljavec mnenja to stališče podpira in pozdravlja predloge v zvezi z:
– načinom izračuna kvalificirane večine: pri izračunu kvalificirane večine v odboru za pritožbe se vzdržani glasovi držav članic ne bodo več upoštevali;
– nadaljnjo predložitvijo zadeve odboru za pritožbe in možno predložitvijo zadeve Svetu s strani Evropske komisije;
– razkritjem glasov.
Pripravljavec mnenja poudarja, da sedanji sistem v večini primerov dobro deluje. Predlagane spremembe se nanašajo samo na postopke v odboru za pritožbe, v katerih ni bilo predloženo nobeno mnenje. V praksi se ta predlog nanaša le na približno 2 % vseh osnutkov izvedbenih aktov, predloženih odborom. Zato je pomembno, da se okvir postopka v odboru kot tak ne spremeni. Cilj pripravljavca mnenja je torej ohraniti sedanji splošni okvir in izboljšati sistem v toliko, da bi se izognili zastojem pri sprejemanju odločitev, ki so se pojavili po uvedbi postopka leta 2011, bodisi pri že obravnavanih zadevah ali zadevah, ki bodo obravnavane v prihodnosti.
Po mnenju pripravljavca mnenja bi bilo treba v okviru tega predloga izboljšati tudi preglednost. Države članice morajo za občutljiva vprašanja, kot so davčni sistem, zdravje potrošnikov, varnost hrane in varstvo okolja, prevzeti odgovornost, zlasti pa morajo o tem obveščati državljane. Zaupanje evropskih državljanov se lahko ohrani le z večjo preglednostjo in boljšim obveščanjem o postopku odločanja Evropske unije.
Tega ni mogoče doseči le z razkrivanjem glasovanj na ravni odborov in odbora za pritožbe z utemeljitvijo razlogov držav članic, ampak tudi z obsežnimi kampanjami za ozaveščanje o postopkih, analizo tveganja ter razporeditvijo vlog med uradnimi znanstvenimi organi v Evropski uniji, evropskih agencijah, evropskih institucijah in državah članicah.
Po mnenju pripravljavca mnenja bosta razkritje glasov in zahteva, da države članice svoje glasove utemeljijo, omogočila, da bodo države članice, ki so bile na glasovanju prisotne, vendar so se ga vzdržale, utemeljile svoje stališče, saj se njihov glas ne bo upošteval pri izračunu kvalificirane večine. Pripravljavec mnenja meni, da je velika razlika med nenavzočnostjo na glasovanju in vzdržanjem pri glasovanju. Vzdržan glas je prav tako lahko politična odločitev, ki bi jo moralo biti mogoče utemeljiti, vendar ne bi smela blokirati sistema, kot se dogaja zdaj.
Pripravljavec mnenja meni, da je treba zaradi spoštovanja demokracije Evropski parlament vedno sočasno s Svetom ustrezno obvestiti o sprejetju temeljnih aktov. Poleg tega je treba v primeru posredovanja zadeve Svetu, kot je določeno v predlogu Evropske komisije, Evropski parlament obvestiti o njegovih sklepih.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Znaki šibkosti pa se kažejo v tistih primerih, ko države članice ne dosežejo potrebne večine v odborih, ustanovljenih s temeljnimi akti, in zato ne izrazijo stališča, temveč rajši ne mnenja predložijo. V takšnih primerih mora Komisija sprejeti pogosto sporne sklepe o politično občutljivih vprašanjih. Take odločitve so še posebej problematične, če neposredno vplivajo na državljane in podjetja. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih z nekaterimi vidiki svetovalnega postopka in postopka pregleda, vključno s postopkom na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost, zlasti držav članic, za politično občutljive izvedbene akte, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011, pri čemer mora odločanje še naprej temeljiti na trdnih, nepristranskih in nediskriminatornih znanstvenih dokazih v skladu s postopki, ki jih določa zakonodaja Unije, ter najnovejšimi znanstvenimi standardi in metodami. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi. |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana s posebej občutljivimi sektorji, kot so davčni sistem, zdravje potrošnikov, varnost hrane, varstvo okolja ter zlasti gensko spremenjeni organizmi, gensko spremenjena živila in krma ter fitofarmacevtska sredstva. |
Obrazložitev
Pomembno je navesti vse posebej občutljive sektorje, ne samo nekatere izmed njih, saj ne vemo, kaj bi lahko v prihodnje privedlo do zastojev pri sprejemanju odločitev.
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) Opozoriti je treba, da je bilo odboru za pritožbe v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 predloženih zelo malo zadev. |
Obrazložitev
V večini primerov sedanji sistem dobro deluje. Da na ravni odbora za pritožbe ni bilo predloženo nobeno mnenje, se je zgodilo le pri približno 2 % vseh osnutkov izvedbenih aktov, predloženih odborom.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi na posebej občutljivih področjih, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
Obrazložitev
Za večjo usklajenost besedila je bila navedba občutljivih sektorjev prestavljena v uvodno izjavo 3, pa tudi zato, da ne bi obravnavali le nekaterih sektorjev, saj ne vemo, kaj bi lahko v prihodnje privedlo do zastojev pri sprejemanju odločitev.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale države članice prevzeti večjo odgovornost v postopku odločanja. Če akt zadeva varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin, bi bilo treba politični odgovornosti dati večjo težo. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine zaradi različnih razlogov, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost, da se v izjemnih primerih v najkrajšem možnem roku skliče nadaljnja seja odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti na ustrezni politični ravni, kot je ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
(10) Svetu bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih na zahtevo Komisije izrazi svoje mnenje glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi, finančnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. Evropski parlament bi bilo treba čim prej obvestiti o rezultatu predložitve zadeve Svetu. |
Obrazložitev
Zaradi demokratičnosti je pomembno, da je Evropski parlament obveščen o sklepih predložitve zadeve Svetu.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost vseh postopkov svetovanja in pregleda na ravni odborov in v odboru za pritožbe, tudi kar zadeva informacije o tem, kako glasujejo predstavniki posameznih držav članic. Glasove posameznih držav članic, ki bi jih morala dopolnjevati utemeljitev pozitivnega, negativnega ali vzdržanega mnenja, bi bilo treba objaviti. |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Da bi povečali preglednost, bolje obveščali državljane Unije in povečali njihovo zaupanje v njene postopke odločanja, bi morale Komisija in države članice pripraviti skupno sporočilo o oceni tveganja, zlasti o občutljivih vprašanjih, ter o postopkih odločanja Unije in delitvi pristojnosti med uradnimi znanstvenimi organi v Uniji, agencijami in institucijami Unije ter državami članicami. |
Obrazložitev
Cilj tega predloga je okrepiti zaupanje evropskih državljanov v postopek odločanja Evropske unije, zato je priprava obsežnih kampanj za ozaveščanje bistvenega pomena.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve. |
Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči, da bo na ustrezni politični ravni, kot je ministrska raven, v najkrajšem možnem roku sklical nadaljnjo sejo. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve. |
|
Komisija lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih skrajša roke, določene v tem odstavku. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Svet na zahtevo Komisije izrazi svoje mnenje glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. Evropski parlament je treba čim prej obvestiti o rezultatu predložitve zadeve Svetu. |
Obrazložitev
Zaradi demokratičnosti je pomembno, da je Evropski parlament čim prej obveščen o sklepih predložitve zadeve Svetu.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka e
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) izide glasovanj, v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice; |
(e) izide glasovanj, ki odražajo stališče predstavnika vsake države članice v odborih ali odboru za pritožbe, ki jih dopolnjuje utemeljitev pozitivnega ali negativnega glasu oziroma vzdržanja; |
|
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.) |
Obrazložitev
Povečati bi bilo treba preglednost, da bi povrnili zaupanje evropskih državljanov v postopek odločanja Evropske unije. To zajema razkrivanje glasov z utemeljitvijo razlogov držav članic, tako na ravni odborov kot odbora za pritožbe. Države članice morajo prevzeti svojo odgovornost.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 11 – odstavek 1
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(3a) v členu 11 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: |
Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet sočasno obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti. |
Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet, ki sta bila hkrati in v najkrajšem možnem času obveščena o izvedbenem aktu, Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta ali ukrep presega izvedbena pooblastila, podeljena v temeljnem zakonodajnem aktu, ali da z drugih vidikov ni skladen s pravom Unije. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet sočasno obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 1.3.2017 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Stanislav Polčák 18.2.2020 |
|||
Datum sprejetja |
5.3.2020 |
|
|
|
mnenje Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (27.4.2020)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
Pripravljavec mnenja: Ville Niinistö
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Člen 291 Lizbonske pogodbe določa, da se Komisiji z zakonodajnimi akti podelijo izvedbena pooblastila, če so potrebni enotni pogoji izvrševanja. Kako države članice nadzirajo izvrševanje teh izvedbenih pooblastil in sprejetje povezanih izvedbenih aktov, je določeno v Uredbi št. 182/2011, predlagani za revizijo.
Sedanji postopek je v mnogih primerih dobro deloval, obstajajo pa tudi primeri, zlasti znotraj postopka pregleda, ki so bolj problematični in porajajo vprašanja pristojnosti in odgovornosti za odločitve, ki jih sprejmejo države članice, zlasti na politično občutljivih področjih, kot je na primer področje zdravja in varnosti ljudi, živali in rastlin.
V skladu s postopkom pregleda je za sprejetje izvedbenega akta, ki ga predlaga Komisija, potrebna kvalificirana večina. Če ta ni dosežena, se lahko Komisija pritoži pri odboru za pritožbe. Če ta ne ugotovi, da je večina glasovala za ali proti izvedbenemu aktu (nepredložitev mnenja), lahko Komisija odloči, da bo sama sprejela ali zavrnila akt.
Da bi odpravili to težavo, Komisija pri reviziji predlaga, naj se:
objavijo glasovi predstavnikov posameznih držav članic v odboru za pritožbe;
uvedejo dodatne pritožbene ravni na ministrski ravni in dodatna možnost predložitve zadeve Svetu za orientacijo;
ne upoštevajo vzdržani glasovi in se uvede nova sklepčnost za sodelovanje pri glasovanju (navadna večina držav članic).
Pripravljavec mnenja v celoti podpira predlog za izboljšanje preglednosti in predlaga dodatne podobne ukrepe za celoten postopek, vključno z zahtevo, da države članice utemeljijo sprejem ali zavrnitev izvedbenega akta. Po drugi strani pa meni, da predlagane dodatne pritožne ravni najverjetneje ne bi bile v pomoč, saj izkušnje kažejo, da se rezultati glasovanja v pritožnih odborih redko razlikujejo od rezultatov v stalnih odborih. Močno nasprotuje tudi predlaganim spremembam sklepčnosti in prakse štetja glasov, ki bi bile z demokratičnega vidika nesprejemljive.
Za rešitev težave, ki nastane v primerih nepredložitve mnenja, predlaga, da bi razlikovali med primeri glede na področje in vrsto odločitve. Za izdelke in snovi na področju zdravja živali in rastlin, bi morala Komisija snov prepovedati, če ni kvalificirane večine za odobritev. S tem Komisiji ne bi bilo treba več izbirati za vsak primer posebej in bi zagotovili večjo pravno varnost, saj bi bila s to uredbo določena obveznost, da ne odobri snovi, če večina ni dosežena.
Poleg tega se sistematično dogaja, da države članice ne podajo mnenja v zadevah, ki se nanašajo na isti temeljni akt. V teh primerih bi bilo treba Komisiji omogočiti, da razmisli o reviziji osnovnega akt prav v tej točki.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1a) Evropski parlament je ustanovil posebni odbor, ki bo preučil postopek Unije za registracijo pesticidov v Uniji, da bi opredelil morebitna navzkrižja interesov v postopku odobritve, poleg tega bo preučil vlogo agencij Unije in ali imajo dovolj osebja in finančnih sredstev, da lahko izpolnijo svoje obveznosti. Končno poročilo o njegovih dejanskih ugotovitvah in priporočilih, ki ga bo Parlament odobril na plenarnem zasedanju, bi bilo treba upoštevati, da se izboljša sistem, določen z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
Obrazložitev
Posebni odbor, ki ga je ustanovil Evropski parlament, bo obravnaval nekaj zelo specifičnih postopkov tega predloga. Njegove ugotovitve utegnejo spremeniti naš pristop, zato bi jih bilo treba upoštevati že v izhodišču.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka pregleda, svetovalnega postopka in postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost, zlasti držav članic, glede politično občutljivih izvedbenih aktov ter bolj upoštevati previdnostno načelo, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi. |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi, torej z vprašanji, pri katerih so mnenja in odločanje držav članic izjemno pomembna. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic. |
(4) Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic in posledično ti primeri dvoumnosti upočasnijo postopek odločanja o zelo pomembnih zadevah v Uniji. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
(7) Komisija je trenutno sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v večji meri prevzeti odgovornost v postopku odločanja. Zato je izjemno pomembno, da se države članice spodbuja, da sprejmejo jasno odločitev za ali proti in dejavno sodelujejo pri glasovanju, vsaj s svojo navzočnostjo. Če osnutek izvedbenega akta zadeva varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin, prevlada previdnostno načelo. Če države članice v teh primerih niso sposobne doseči kvalificirane večine v prid predlogom odobritve za proizvod ali snov, bi bilo treba šteti, da je bila odobritev zavrnjena. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
črtano |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Pravila glasovanja v odboru za pritožbe bi bilo treba spremeniti, da se zmanjša tveganje za nepredložitev mnenja in spodbudi predstavnike držav članic, da se opredelijo za jasno stališče. Za ta namen bi bilo treba pri izračunu kvalificirane večine za udeležene države članice šteti samo države članice, ki so navzoče ali zastopane in ki se ne vzdržijo glasovanja. Za zagotavljanje, da je izid glasovanja reprezentativen, bi bilo treba glasovanje šteti za veljavno samo, če udeleženi člani odbora za pritožbe predstavljajo navadno večino držav članic. Če se sklepčnost ne doseže pred iztekom roka, v katerem mora odbor sprejeti odločitev, se kot doslej šteje, da odbor ni podal mnenja. |
črtano |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
črtano |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost skozi celotni svetovalni postopek, postopek pregleda in postopek v odboru za pritožbe. Objaviti bi bilo treba zlasti glasove predstavnikov posameznih držav članic, vključno z njihovimi glasovalnimi nameni, kadar ni bili formalnega glasovanja. Te zahteve bi se morale uporabljati za glasovanje v odboru za pritožbe, preiskovalnem odboru in skozi celotni svetovalni postopek. Objaviti bi bilo treba podrobne informacije o sestavi strokovnih odborov. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) členu 3(7) se doda naslednji šesti pododstavek: |
črtano |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve.“; |
|
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) odstavku 1 se doda naslednji drugi pododstavek: |
črtano |
„Vendar se za udeležene člane odbora za pritožbe štejejo samo člani odbora za pritožbe, ki so ob glasovanju navzoči ali zastopani in se glasovanja ne vzdržijo. Večina iz člena 5(1) je kvalificirana večina iz člena 238(3)(a) PDEU. Glasovanje se šteje za veljavno samo, če udeleženi člani predstavljajo navadno večino držav članic.“; |
|
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) vstavi se naslednji odstavek 3a: |
črtano |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok.“; |
|
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) vstavi se naslednji odstavek: |
|
„4a. Kadar temeljni akt zadeva varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin in osnutek izvedbenega akta zadeva odobritev proizvoda ali snovi, Komisija z odstopanjem od odstavka 3 ne sprejme osnutka izvedbenega akta, če večina iz člena 5(1) ni izglasovala pozitivnega mnenja, pri čemer se šteje, da je bila odobritev zavrnjena.“; |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-a) v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: |
1. Komisija vodi register o postopkih v odboru, ki vsebuje: |
„1. Komisija vodi javni register o postopkih v odboru, ki je dostopen prek interneta. Javni register vsebuje:“; |
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka c
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-aa) v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim: |
(c) povzetke zapisov ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike; |
„(c) povzetke zapisov ter sezname navzočih oseb ter organov in organizacij, ki jim te osebe pripadajo;“ |
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka e
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) izide glasovanj, v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice;“; |
(e) izide glasovanj v odborih in odboru za pritožbe, skupaj z utemeljitvijo, tudi v primeru vzdržanih glasov; |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 3
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(aa) Odstavek 3 se črta. |
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a b (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 4
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ab) Odstavek 4 se črta. |
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 5
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: |
črtano |
„5a. Napotila na vse dokumente iz odstavka 1(a) do (d), (f) in (g) ter informacije iz točk (e) in (h) navedenega odstavka se objavijo v registru.“ |
|
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) v členu 11 se doda naslednji odstavek: |
|
„Poleg tega lahko Evropski parlament ali Svet, če meni, da je treba ponovno pregledati podelitev izvedbenih pooblastil Komisiji v temeljnem aktu, kadar koli pozove Komisijo, naj poda predlog spremembe tega temeljnega akta.“ |
Obrazložitev
Kadar je težko pridobiti pozitivno mnenje držav članic v podobnih primerih, bi bilo morda dobro ponovno pregledati izvedbena pooblastila, prenesena na Komisijo.
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 1.3.2017 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Ville Niinistö 18.2.2020 |
|||
Obravnava v odboru |
18.2.2020 |
|
|
|
mnenje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželjA (17.6.2020)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
Pripravljavec mnenja: Bronis Ropė
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Osnutek mnenja je odgovor na zakonodajni predlog Evropske komisije za spremembo pravil o „komitologiji“, tj. postopku, po katerem strokovni odbori strokovnjakov z ministrstev držav članic pod vodstvom ustreznih služb Evropske komisije določajo sekundarno pravo EU, zlasti izvedbene in delegirane akte. Parlament lahko delegirane akte bodisi sprejme ali zavrne, ne more pa jih spremeniti. Pripravljavec mnenja želi v tem osnutku storiti naslednje:
– povečati demokratičnost in demokratično legitimnost odločitev, sprejetih s postopkom komitologije;
– povečati preglednost v vseh fazah postopka komitologije in s tem povečati odgovornost;
– spodbuditi države članice, ki imajo v tem postopku ključno vlogo, k večji odgovornosti;
– zagotoviti, da pomembne odločitve ne bodo prepuščene majhnemu številu držav članic, kar bi se zgodilo, če se vzdržani glasovi ne bi šteli, kot je sedaj predlagano v predlogu Komisije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe, čigar delovanje ni zadovoljivo. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, zlasti v zvezi z zdravjem in dobrobitjo živali, varnostjo hrane, varstvom okolja in podnebnimi spremembami, in upoštevati previdnostno načelo, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. S temi spremembami bi morali omogočiti, da se bo pri oceni tveganja in postopku odločanja ohranil znanstveno utemeljen pristop. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(4) Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic. |
(4) Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne opravlja svoje naloge pri razjasnitvi stališč držav članic in v številnih primerih prepušča odločitev Komisiji. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(5) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da lahko Komisija v takih primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, kar ji daje diskrecijsko pravico. |
(5) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da lahko Komisija za učinkovito izvajanje zakonodaje v takih primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, kar ji daje diskrecijsko pravico. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. Evropski varuh človekovih pravic je v sklepu o zadevi št. 1582/2014 poudaril, da mora Komisija spoštovati veljavne pravne določbe o rokih za odobritev gensko spremenjenih organizmov. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine. |
Obrazložitev
Ko je bil predlog Komisije objavljen, sta bila število vzdržanih glasov ali odsotnost med glasovanjem precejšnja. Od začetkov leta 2019 se je stanje bistveno spremenilo.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se njegovi sestanki organizirajo na ministrski ravni, da se zagotovi politična razprava. |
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8a) Odgovorni za oceno tveganja bi morali upoštevati socialno-ekonomsko analizo za odobritve proizvodov, saj lahko zaradi sprememb, predlaganih med glasovanjem v odboru za pritožbe, pride do zamud v postopku odločanja, zlasti v zelo občutljivih primerih. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Pravila glasovanja v odboru za pritožbe bi bilo treba spremeniti, da se zmanjša tveganje za nepredložitev mnenja in spodbudi predstavnike držav članic, da se opredelijo za jasno stališče. Za ta namen bi bilo treba pri izračunu kvalificirane večine za udeležene države članice šteti samo države članice, ki so navzoče ali zastopane in ki se ne vzdržijo glasovanja. Za zagotavljanje, da je izid glasovanja reprezentativen, bi bilo treba glasovanje šteti za veljavno samo, če udeleženi člani odbora za pritožbe predstavljajo navadno večino držav članic. Če se sklepčnost ne doseže pred iztekom roka, v katerem mora odbor sprejeti odločitev, se kot doslej šteje, da odbor ni podal mnenja. |
črtano |
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
Črtano |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost celotnega postopka, tudi kar zadeva javno dostopne informacije o tem, kako glasujejo predstavniki držav članic. Utemeljitve glasov predstavnikov posameznih držav članic bi bilo treba objaviti. Navesti bi bilo treba podrobne informacije, vključno o sestavi in udeležbi v odborih, zastopanih organih držav članic, dnevnih redih sestankov ter dokumentih in besedilih, o katerih se razpravlja. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 1
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-1) v členu 3(7) se spremeni pododstavek 1: |
(7) Nadzorni mehanizem po potrebi vključuje predložitev zadeve odboru za pritožbe. |
„(7) Nadzorni mehanizem po potrebi vključuje predložitev zadeve odboru za pritožbe na ministrski ravni;“. |
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32011R0182&from=SL)
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6 (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(1) členu 3(7) se doda naslednji šesti pododstavek: |
črtano |
„Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve.“; |
|
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) odstavku 1 se doda naslednji drugi pododstavek: |
črtano |
„Vendar se za udeležene člane odbora za pritožbe štejejo samo člani odbora za pritožbe, ki so ob glasovanju navzoči ali zastopani in se glasovanja ne vzdržijo. Večina iz člena 5(1) je kvalificirana večina iz člena 238(3)(a) PDEU. Glasovanje se šteje za veljavno samo, če udeleženi člani predstavljajo navadno večino držav članic. |
|
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(b) vstavi se naslednji odstavek 3a: |
črtano |
„3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok.“ |
|
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) vstavi se naslednji odstavek: |
|
„4a. Z odstopanjem od odstavka 3 Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, kadar mnenje ni podano kljub pozitivni oceni tveganja, s katero se potrdi, da je proizvod, predložen za odobritev, vsaj tako varen kot primerljiv proizvod ali snov, ki je že na trgu.“ |
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32012R1158&from=FR)
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-a) prvi odstavek se spremeni: |
1. Komisija vodi register o postopkih v odboru, ki vsebuje: |
„1. Komisija vodi javni register o postopkih v odboru, ki vsebuje:“ |
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32011R0182&from=SL)
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka b
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-aa) odstavek 1(b) se spremeni: |
(b) dnevne rede sej odborov; |
„(b) dnevne rede sej odborov, vključno z osnutki besedil, o katerih se odloča, in dokumenti, o katerih se razpravlja;“ |
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32011R0182&from=SL)
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka e
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) izide glasovanj, v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice;“; |
(e) seznam vseh, ki glasujejo, izide glasovanj, obrazložitev glasovanja ali vzdržanega glasu vsake države članice in razlog za morebitno odsotnost; |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AGRI 1.3.2017 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Bronis Ropė 18.9.2019 |
|||
Datum sprejetja |
11.6.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 13 15 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Benoît Biteau, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Chris MacManus, Mairead McGuinness, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Maria Noichl, Juozas Olekas, Maxette Pirbakas, Eugenia Rodríguez Palop, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Franc Bogovič, Francesca Donato, Lena Düpont, Fredrick Federley, Valter Flego, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Claude Gruffat, Anja Hazekamp, Pär Holmgren, Ivo Hristov, Jan Huitema, Peter Jahr, Zbigniew Kuźmiuk, Elena Lizzi, Benoît Lutgen, Tilly Metz, Dan-Ștefan Motreanu, Christine Schneider, Michaela Šojdrová, Marc Tarabella, Irène Tolleret, Ruža Tomašić |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
19 |
+ |
ECR |
Mazaly Aguilar, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Krzysztof Jurgiel, Veronika Vrecionová |
ID |
Ivan David |
PPE |
Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Christine Schneider, Annie Schreijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez |
S&D |
Clara Aguilera |
13 |
- |
GUE/NGL |
Luke Ming Flanagan, Eugenia Rodríguez Palop |
RENEW |
Jérémy Decerle |
S&D |
Eric Andrieu, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Maria Noichl, Juozas Olekas |
Verts/ALE |
Benoît Biteau, Francisco Guerreiro, Claude Gruffat, Pär Holmgren, Bronis Ropė |
15 |
0 |
GUE/NGL |
Chris MacManus |
ID |
Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas |
NI |
Dino Giarrusso |
RENEW |
Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Martin Hlaváček, Ulrike Müller, Irène Tolleret |
S&D |
Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Paolo De Castro, Pina Picierno |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
mnenje Odbora za ustavne zadeve (29.4.2020)
za Odbor za pravne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD))
Pripravljavec mnenja: Pascal Durand
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za ustavne zadeve je 24. maja 2018 sprejel naslednje mnenje o poročilu Odbora za pravne zadeve. Vendar Odbor za pravne zadeve ni dokončal dela v zvezi s tem predlogom v prejšnjem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta. Parlament je 21. oktobra 2019 v skladu s členom 240 sklenil, da bo nadaljeval delo v zvezi s tem predlogom. Zato Odbor za ustavne zadeve znova predloži naslednje mnenje Odboru za pravne zadeve.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
(2) Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev, zato zdaj ni pravi trenutek za njegovo temeljito reformo. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb, povezanih s preglednostjo postopkov in posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb, ki so povezane z manjšim številom postopkov pregleda, je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. |
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi. |
(3) V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe zlasti v povezavi z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjeno hrano in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi sestal v primerih, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Zato se obravnava zelo majhen delež primerov, za katere velja postopek pregleda. |
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(6) Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
(6) V primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, pa mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. |
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(7) Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče, kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine, med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju. |
(7) Komisija ima sicer pristojnost za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale države članice prevzeti večjo odgovornost v postopku odločanja. Če je akt povezan z varovanjem zdravja ali varnostjo ljudi, živali ali rastlin in če države članice v teh primerih niso sposobne doseči kvalificirane večine v prid predlogom odobritve proizvoda ali snovi, bi bilo treba šteti, da je bila odobritev zavrnjena. |
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(8) Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
(8) Vlogo odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti po možnosti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. |
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(9) Pravila glasovanja v odboru za pritožbe bi bilo treba spremeniti, da se zmanjša tveganje za nepredložitev mnenja in spodbudi predstavnike držav članic, da se opredelijo za jasno stališče. Za ta namen bi bilo treba pri izračunu kvalificirane večine za udeležene države članice šteti samo države članice, ki so navzoče ali zastopane in ki se ne vzdržijo glasovanja. Za zagotavljanje, da je izid glasovanja reprezentativen, bi bilo treba glasovanje šteti za veljavno samo, če udeleženi člani odbora za pritožbe predstavljajo navadno večino držav članic. Če se sklepčnost ne doseže pred iztekom roka, v katerem mora odbor sprejeti odločitev, se kot doslej šteje, da odbor ni podal mnenja. |
črtano |
Obrazložitev
Zdi se, da se s spremembo pravil glasovanja dosežejo zgolj nekateri statistični učinki, namesto da bi se povečala odgovornost držav članic. Predstavniki držav članic imajo lahko tehtne razloge, da se glasovanja vzdržijo.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(10) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
(10) Evropski parlament in Svet se lahko v posebnih primerih in na zahtevo Komisije odločita, da bosta izrazila svoje stališče glede širših posledic izida glasovanja v odboru za pritožbe, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. V teh primerih bi morala stališča izraziti v treh mesecih. |
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. |
(11) Povečati bi bilo treba preglednost celotnega zakonodajnega postopka in zlasti objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. Če je temeljni akt povezan z varovanjem zdravja ali varnostjo ljudi, živali ali rastlin, osnutek izvedbenega akta, ki ga ta temeljni akt določa, pa vključuje predlog odobritve proizvoda ali snovi, bi morali vsi predstavniki držav članic svoj glas vsebinsko utemeljiti. Podati bi bilo treba tudi podrobnejše informacije o sestavi odborov. |
Obrazložitev
Povečati bi bilo treba preglednost celotnega zakonodajnega postopka. Poleg tega bi bilo treba v interesu utemeljenega postopka odločanja podati utemeljitev za nekatere glasove, da bi se povečala politična odgovornost držav članic in upoštevali morebitni pravni zahtevki.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11a) Kadar se pri izvajanju temeljnega akta pojavljajo trajne težave, bi bilo treba razmisliti o ponovnem pregledu izvedbenih pooblastil, ki jih ima Komisija po tem aktu. |
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 6
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve. |
Kadar v skladu z drugim pododstavkom člena 6(3) mnenje v odboru za pritožbe ni podano ali če pri glasovanju v odboru za pritožbe v skladu s členom 6(4a) ni bilo pozitivnega mnenja, se lahko predsednik odloči za sklic nadaljnje seje odbora za pritožbe, po možnosti na ministrski ravni. V takih primerih odbor za pritožbe poda svoje mnenje v treh mesecih od datuma prve predložitve. |
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(a) odstavku 1 se doda naslednji drugi pododstavek: |
črtano |
„Vendar se za udeležene člane odbora za pritožbe štejejo samo člani odbora za pritožbe, ki so ob glasovanju navzoči ali zastopani in se glasovanja ne vzdržijo. Večina iz člena 5(1) je kvalificirana večina iz člena 238(3)(a) PDEU. Glasovanje se šteje za veljavno samo, če udeleženi člani predstavljajo navadno večino držav članic.“ |
|
Obrazložitev
Zdi se, da se s spremembo pravil glasovanja dosežejo zgolj nekateri statistični učinki, namesto da bi se povečala odgovornost držav članic. Predstavniki držav članic imajo lahko tehtne razloge, da se glasovanja vzdržijo.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 3 a
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni podano, lahko Komisija zadevo predloži Svetu, da ta poda mnenje, v katerem navede svoja stališča in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija upošteva vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok. |
3a. Kadar mnenje v odboru za pritožbe ni bilo podano, lahko Komisija pozove Evropski parlament in Svet, da izrazita svoja stališča glede širših posledic izida glasovanja v odboru za pritožbe. Stališča se izrazijo v treh mesecih. |
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(ba) vstavi se naslednji odstavek: |
|
„4a. Kadar temeljni akt zadeva varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin in osnutek izvedbenega akta, ki ga ta temeljni akt določa, vključuje predlog odobritve proizvoda ali snovi, Komisija z odstopanjem od odstavka 3 ne sprejme osnutka izvedbenega akta, če večina iz člena 6(1) ni izglasovala pozitivnega mnenja, pri čemer se šteje, da je bila odobritev zavrnjena. To ne posega v pravico Komisije, da predlaga spremenjeni osnutek izvedbenega akta o isti zadevi.“ |
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka c
|
|
Veljavno besedilo |
Predlog spremembe |
|
(-a) v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim: |
(c) povzetke zapisov ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike; |
„(c) povzetke zapisov ter sezname prisotnih oseb, organov in organizacij, ki jim te osebe pripadajo;“ |
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ALL/?uri=CELEX%3A32011R0182)
Obrazložitev
Povečati bi bilo treba preglednost celotnega zakonodajnega postopka. Podati bi bilo treba podrobnejše informacije o sestavi odborov.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 1 – točka e
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
(e) izide glasovanj, v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice; |
(e) izide glasovanj, razčlenjene po predstavnikih posamezne države članice, ter evidenco utemeljitev, ki jih vsak predstavnik države članice poda o svojem glasu, kadar temeljni akt zadeva varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin in osnutek izvedbenega akta, ki ga ta temeljni akt določa, vključuje predlog odobritve proizvoda ali snovi; |
Obrazložitev
Preglednost je treba povečati tudi na ravni stalnega odbora. Poleg tega bi bilo treba v interesu utemeljenega postopka odločanja podati utemeljitev za glasove, da bi se povečala politična odgovornost držav članic in upoštevali morebitni pravni zahtevki.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 10 – odstavek 5
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
5. Napotila na vse dokumente iz odstavka 1(a) do (d), (f) in (g) ter informacije iz točk (e) in (h) navedenega odstavka se objavijo v registru. |
5. Vsi dokumenti in informacije iz odstavka 1 (a) do (h) se objavijo v registru. |
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) št. 182/2011
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3a) V členu 11 se doda naslednji odstavek: |
|
„Poleg tega lahko Evropski parlament ali Svet, če menita, da je treba ponovno pregledati podelitev izvedbenih pooblastil Komisiji v temeljnem aktu, kadar koli pozove Komisijo, naj poda predlog spremembe tega temeljnega akta.“ |
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/ALL/?uri=CELEX%3A32011R0182)
Obrazložitev
Če je težko pridobiti pozitivno mnenje držav članic v podobnih primerih, bi bilo morda dobro ponovno pregledati izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
|
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
Ta uredba se ne uporablja za nerešene postopke, v zvezi s katerimi je odbor za pritožbe na datum začetka veljavnosti te uredbe že podal mnenje. |
Ta uredba se uporablja za postopke, ki so se začeli po začetku njene veljavnosti. |
POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 1.3.2017 |
|||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Pascal Durand 20.3.2017 |
|||
Obravnava v odboru |
3.5.2017 |
30.5.2017 |
|
|
Datum sprejetja |
24.5.2018 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
10 8 2 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Martina Anderson, Jérôme Lavrilleux, Jiří Pospíšil, Rainer Wieland |
|||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Fernando Ruas |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
10 |
+ |
ALDE |
Maite Pagazaurtundúa Ruiz |
GUE/NGL |
Martina Anderson, Barbara Spinelli |
S&D |
Mercedes Bresso, Richard Corbett, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel |
VERTS/ALE |
Pascal Durand |
8 |
- |
PPE |
Danuta Maria Hübner, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, Jiří Pospíšil, Fernando Ruas, György Schöpflin, Rainer Wieland |
2 |
0 |
NI |
Diane James, Kazimierz Michał Ujazdowski |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije |
|||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0085 – C8-0034/2017 – 2017/0035(COD) |
|||
Datum predložitve EP |
14.2.2017 |
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 1.3.2017 |
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 1.3.2017 |
DEVE 1.3.2017 |
INTA 1.3.2017 |
ECON 1.3.2017 |
|
EMPL 1.3.2017 |
ENVI 1.3.2017 |
ITRE 1.3.2017 |
IMCO 1.3.2017 |
|
TRAN 1.3.2017 |
REGI 1.3.2017 |
AGRI 1.3.2017 |
PECH 1.3.2017 |
|
CULT 1.3.2017 |
LIBE 1.3.2017 |
AFCO 1.3.2017 |
FEMM 1.3.2017 |
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
AFET 6.11.2019 |
DEVE 28.9.2020 |
ECON 22.7.2019 |
EMPL 17.10.2019 |
|
IMCO 22.1.2020 |
TRAN 28.9.2020 |
REGI 12.6.2019 |
PECH 1.7.2019 |
|
CULT 22.3.2017 |
LIBE 11.4.2017 |
FEMM 22.11.2019 |
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
József Szájer 24.7.2019 |
|
|
|
Obravnava v odboru |
9.1.2020 |
18.2.2020 |
15.6.2020 |
|
Datum sprejetja |
1.10.2020 |
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
21 2 0 |
||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Manon Aubry, Gunnar Beck, Geoffroy Didier, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ibán García Del Blanco, Jean-Paul Garraud, Esteban González Pons, Mislav Kolakušić, Gilles Lebreton, Karen Melchior, Jiří Pospíšil, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Stéphane Séjourné, Raffaele Stancanelli, József Szájer, Marie Toussaint, Adrián Vázquez Lázara, Axel Voss, Tiemo Wölken, Javier Zarzalejos |
|||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Patrick Breyer, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt |
|||
Datum predložitve |
12.10.2020 |
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU
21 |
+ |
EPP |
Geoffroy Didier, Jiří Pospíšil, Axel Voss |
S&D |
Ibán García Del Blanco, Evelyne Gebhardt, Franco Roberti, Marcos Ros Sempere, Tiemo Wölken |
RENEW |
Pascal Durand, Karen Melchior, Stéphane Séjourné, Adrián Vázquez Lázara |
ID |
Gunnar Beck, Jean-Paul Garraud, Gilles Lebreton |
VERTS/ALE |
Patrick Breyer, Marie Toussaint |
ECR |
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Stancanelli |
GUE/NGL |
Manon Aubry |
NI |
Mislav Kolakušić |
2 |
- |
EPP |
Esteban González Pons, Javier Zarzalejos |
0 |
0 |
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
- [1] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18.
- [2] Poročilo Komisije o delu odborov v letu 2018, COM(2019)0638 z dne 16. decembra 2019.
- [3] Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov, UL L 18, 21.1.2014, str. 1–51.
- [4] Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/367 z dne 1. marca 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta in zaključku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036, UL L 56, 3.3.2017, str. 131–207.
- [5] Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1795 z dne 5. oktobra 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter o zaključku preiskave o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Srbije, UL L 258, 6.10.2017, str. 24.