POROČILO o ekonomskih politikah euroobmočja za leto 2020

16.10.2020 - (2020/2078(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec Joachim Schuster


Postopek : 2020/2078(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A9-0193/2020
Predložena besedila :
A9-0193/2020
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ekonomskih politikah euroobmočja za leto 2020

(2020/2078(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 122(2), ki omogoča finančno pomoč državam članicam, ki so v težavah ali jim resno grozijo hude težave zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, nad katerimi nimajo nadzora, ter člena 136 in njenih protokolov 1 in 2,

 ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter njene „odstopne klavzule“ iz členov 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe Sveta (ES) 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] ter členov 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[2], ki je namenjena lažjemu usklajevanju proračunskih politik v času resnega gospodarskega upada,

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. decembra 2019 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2020 (COM(2019)0651) in priporočila Komisije za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja z dne 17. decembra 2019 (COM(2019)0652),

 ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. februarja 2020 o ekonomski politiki euroobmočja[3],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2020 z naslovom Evropski semester 2020: ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2017)0150),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o celoviti politiki Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe[5],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 o pregledu ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2011 in 473/2013 ter o primernosti Direktive Sveta 2011/85/EU (COM(2020)0055),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2017 z naslovom Nadaljnji koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije: načrt (COM(2017)0821),

 ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. maja 2020 o prepoznavanju potreb za okrevanje Evrope[6],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada[7],

 ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. septembra 20120 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[8],

 ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 7. julija 2020 z naslovom Poletna gospodarska napoved[9],

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. julija 2020[10],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu – BEPS 2.0[11],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[12],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje[13],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP))[14],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus)[15],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2020 o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast (COM(2020)0123),

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju[16],

 ob upoštevanju smernic Komisije za države članice o neposrednih tujih naložbah in prostem pretoku kapitala iz tretjih držav ter zaščiti evropskih strateških sredstev pred začetkom uporabe Uredbe (EU) 2019/452 (uredba o pregledu neposrednih tujih naložb) z dne 25. marca 2020 (C(2020)1981),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2020 o sprejetju začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (2020/C 91 I/01) in njegove spremembe z dne 4. aprila 2020 (2020/C 112 I/01),

 ob upoštevanju sporočila Komisije državam članicam z dne 27. marca 2020 o spremembi Priloge o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (2020/C 101 I/01 - C(2020)2044),

 ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz in blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (C(2020)2146),

 ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (sprejetje bančnega svežnja) (COM(2020)0310 - 2020/0066(COD)),

 ob upoštevanju ocene fiskalnega okvira s poudarkom na zakonodajnemu šesterčku in zakonodajnemu dvojčku z dne 19. septembra 2019, letnega poročila Evropskega fiskalnega odbora z dne 29. oktobra 2019, izjave Evropskega fiskalnega odbora glede COVID-19 z dne 24. marca 2020 in ocene fiskalne naravnanosti, primerne za euroobmočje v letu 2021 z dne 1. julija 2020, ki jo je pripravil Evropski fiskalni odbor,

 ob upoštevanju letne strategije Komisije za trajnostno rast za leto 2020 z dne 17. decembra 2019 (COM(2019)0650),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

 ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije: pomlad 2020 z dne 6. maja 2020 (Institucionalni dokument št. 125),

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19[17],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Evropski semester 2020: priporočila za posamezne države (COM(2020)0500),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (COM(2020)0442),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 o prilagojenem delovnem programu Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440),

 ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za uredbo Sveta o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 (COM(2020)0441),

 ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2020)0445),

 ob upoštevanju poročila štirih predsednikov z dne 5. decembra 2012 z naslovom Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji, poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in dokumenta Komisije z dne 31. maja 2017 z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije,

 ob upoštevanju poročila Euroskupine voditeljem o poglabljanju EMU z dne 4. decembra 2018,

 ob upoštevanju člena 54 Poslovnika;

 ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0193/2020),

A. ker pandemija COVID-19 pomeni neprimerljiv, a simetričen šok za EU in ves svet, njenega trajanja ter njenih zdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledic pa še ni mogoče predvideti;

B. ker je šok sicer simetričen, vendar je njegov vpliv v državah članicah zelo različen, saj je odvisen od resnosti pandemije in strogosti njihovih zajezitvenih ukrepov, pa tudi od njihovih specifičnih ekonomskih izpostavljenosti in izhodiščnih pogojev – vključno z ranljivostjo posameznih sektorjev in njihovimi diskrecijskimi možnostmi za odzive na področju fiskalne politike;

C. ker je odločen, usklajen in solidaren evropski odziv ključnega pomena, da se zmanjšajo negativne ekonomske in socialne posledice krize, fragmentacija notranjega trga ter prepreči povečanje makroekonomskih razlik in strukturna polarizacija med regijami in državami; ker bi se zaradi močne soodvisnosti nepopolno okrevanje v eni državi preneslo na vse druge države in povsod zaviralo gospodarsko rast;

D. ker je večina posledic verjetno začasnih in se bo gospodarska dejavnost ponovno okrepila, ko bodo omejitve postopoma odpravljene, če bodo nacionalne in evropske politike za podporo dohodkov, delovnih mest, likvidnosti in naložb učinkovite; ker kljub temu lahko pričakujemo trajne negativne posledice, kot je dolgotrajno zmanjšano povpraševanje, tržna in dohodkovna negotovost, pomanjkanje naložb in padec zaposlenosti, kar bo povzročilo zmanjšanje produktivnega potenciala gospodarstva in oviralo vrnitev na prejšnjo krivuljo proizvodnje in rasti;

E. ker se mora Unija na sedanjo krizo odzvati tako, da bo povečala svojo odpornost na prihodnje krize;

F. ker so se EU in njene države članice zavezale temeljnim vrednotam na podlagi Pogodb, izvajanju Agende OZN 2030, evropskemu stebru socialnih pravic in Pariškemu sporazumu;

G. ker je kriza nesorazmerno prizadela ženske, predlagani odziv za okrevanje pa ne obravnava izzivov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, v sektorju oskrbe in posebnih izzivov, s katerimi se soočajo ženske;

H. ker ima pandemija COVID-19 posledice zlasti za ranljive skupine in povzroča večje neenakosti, revščino, brezposelnost in socialne razlike ter ogroža socialne standarde in standarde zaposlovanja v Evropi;

I. ker je pandemija COVID-19 poudarila pomen vrednotenja dela v oskrbi, ne le v zdravstvenem sektorju, ampak tudi v kontekstu otroškega varstva ter oskrbe invalidov in starejših; poudarja, da je treba v okviru gospodarskih politik euroobmočja več naložb nameniti visokokakovostnim, cenovno ugodnim in dostopnim javnim in zasebnim storitvam oskrbe;

J. ker so države članice leta 2019 v celoti izvedle le 5,7 % priporočil za posamezne države, pri 45,9 % priporočil je bil dosežen delen napredek, 48,4 % priporočil pa ni bilo izvedenih ali pa je bil pri njih dosežen le omejen napredek;

K. ker morajo zaradi demokratične legitimnosti in preglednosti Svet, Komisija in Euroskupina na vseh ravneh evropskega semestra odgovarjati Evropskemu parlamentu;

I. Začetno stanje

1. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se glede na poletno gospodarsko napoved Komisije za leto 2020 pričakuje, da bo EU utrpela doslej najhujšo recesijo, saj se je gospodarska dejavnost zmanjšala za 8,3 %, kar je precej več kot 7,4 %, kot je bilo napovedano spomladi, kar pomeni, da je recesija bistveno večja kot med finančno krizo leta 2009; ugotavlja tudi, da se je 0,6-odstotni skupni proračunski primanjkljaj iz leta 2019 v tem letu povečal na okoli 8,5 % BDP, tako v euroobmočju kot v EU, kar je doslej največji skupni delež javnega dolga v BDP v euroobmočju, ki znaša skoraj 102,7 % (95,1 % v EU), s čimer se je obrnil trend upadanja od leta 2014; poudarja, da se bo brezposelnost v euroobmočju po pričakovanjih povečala s 7,5 % (6,7 % v EU) v letu 2019 na 9,5 % (9 % v EU) v letu 2020 in da je mogoče pričakovati izjemen negativen učinek na mala in srednja podjetja, enotni trg in njegova konkurenčnost pa sta izpostavljena izjemno veliki negotovosti in znatnim negativnim tveganjem;

2. je zaskrbljen zaradi negativnega vpliva krize, ki jo je povzročil covid-19, na svetovno gospodarstvo, trgovino, neenakosti (tudi dohodkovne in spolne) in revščino; je seznanjen, da se za to leto napoveduje približno 3-odstotno zmanjšanje svetovnega BDP (brez EU), kar je več kot med svetovno finančno krizo v obdobju 2008–2009, saj se je svetovni obseg uvoza zmanjšal za več kot 10 %, izvoz iz euroobmočja pa se je v tem letu doslej zmanjšal za približno 13 %; je zaskrbljen zaradi porasta revščine, saj imajo številne države v vzponu in države z nizkimi dohodki omejene zmogljivosti za obvladovanje tako obsežne zdravstvene krize, pa tudi omejen politični manevrski prostor za absorpcijo makroekonomskega učinka;

3. poudarja, da bodo po ocenah Komisije naložbene potrebe EU-27 v letih 2020 in 2021 znašale 1,5 bilijona EUR, poleg izhodiščnega scenarija, predvidenega v pomladanski napovedi ter za uresničitev zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, za kar je potrebno vsaj 595 milijard EUR na leto[18], vključno z dodatnimi potrebami po naložbah v višini 20 milijard EUR na leto za izvedbo strateških naložb, da bi avtonomna EU krepila odpornost svojih industrijskih panog in strateške neodvisnosti za najbolj potrebno blago in storitve (medicinska oprema in zdravila, strateška digitalna infrastruktura, ključna omogočitvena tehnologija, kritične surovine, obrambna industrija in vesolje);

4. ugotavlja, da ukrepi za podporo skupne likvidnosti in zajezitev širjenja pandemije znašajo 22 % BDP EU in da so bili dopolnjeni z obstoječimi proračunskimi instrumenti EU, ki zagotavljajo podporo v višini do približno 4,5 % BDP EU[19]; meni, da bo treba te ukrepe izvajati tudi v letu 2021; nadalje ugotavlja, da bi lahko evropski instrument za okrevanje (Next Generation EU) evropskim gospodarstvom v naslednjih štirih letih zagotovil dodatno javnofinančno spodbudo v višini približno 4 do 5 % BDP;

5. poudarja, da so bile javne in zasebne naložbe očitno že pred krizo nezadostne, po napovedih pa naj bi bil njihov upad še večji (skupno 846 milijard EUR za leti 2020 in 2021[20]);

II. Kratkoročne zahteve

Gospodarsko okrevanje

6. se zaveda, da EU čaka izjemen izziv, kako ublažiti socialne in gospodarske posledice najhujše recesije v zgodovini in kako začrtati smer za hitro okrevanje gospodarstva v duhu trajnostnega in pravičnega prehoda ter digitalne preobrazbe, pa tudi okrepitve konkurenčnosti; je prepričan, da je treba zato nujno bistveno in trajno okrepiti javne in zasebne naložbe ter socialno, okoljsko in gospodarsko trajnostne reforme z dolgoročno sposobnostjo preživetja, pri čemer mora biti okrepljena raven naložb v prihodnjih stalna, okrepiti pa je treba tudi navzgor usmerjeno konvergenco v EU in trajnostno rast;

7. pozdravlja hiter in odločen odziv na krizo na področju monetarne in fiskalne politike na ravni EU in držav članic, pri čemer se likvidnost in stabilizacija finančnih trgov zagotavlja z izrednim programom nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji ECB (PEPP), evropskim mehanizmom za stabilnost in vseevropskim jamstvenim skladom EIB, ter je seznanjen z uporabo splošne odstopne klavzule Komisije, ki omogoča maksimalno prožnost fiskalnega okvira in sprejetih začasnih pravil o državni pomoči, tako da lahko vlade v državah članicah finančno podprejo zdravstvene sisteme in podjetja ter s tem dopolnjujejo pomoč iz prihodnjega evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost (SURE), da bi ljudje v izrednih razmerah obdržali zaposlitev;

8. pozdravlja sklepe Evropskega sveta, v katerih predlaga evropski načrt za okrevanje in instrument Next Generation EU[21], ki vključujeta 750 milijard EUR, izdajo obveznic s strani Komisije in nove lastne vire; vendar želi spomniti, da je Parlament pozval k veliko večji naložbeni spodbudi za premagovanje pandemije covida-19, ter priznava, da so potrebni dodatni ukrepi, da bi preprečili velike gospodarske in socialne razlike in dosegli dolgoročne socialne in okoljske cilje EU;

9, meni, da mora biti predlagani sveženj za okrevanje v celoti usklajen z novo evropsko strategijo za trajnostno rast in temeljiti na razumni strategiji financiranja, kar pomeni, da mora biti v skladu z načeli evropskega zelenega dogovora, ki se v svojih ukrepih in ciljih osredotoča na trajnostnost, in evropskega stebra socialnih pravic ter s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, hkrati pa mora zagotavljati varstvo pravic žensk in enakost spolov; zahteva, da se denar in sredstva namenijo projektom in upravičencem, ki zadevna sredstva uporabljajo odgovorno in uspešno za trajnostne projekte s kar največjim mogočim učinkom, ki prevzemajo odgovornost v okviru evropskega semestra in ki upoštevajo temeljne vrednote iz Pogodb;

10. poudarja, da mora okrevanje temeljiti na navzgor usmerjeni socialni in gospodarski konvergenci, socialnem dialogu in izboljšanju socialnih pravic in delovnih pogojev za delavce, zaposlene in samozaposlene ter da je treba zagotoviti dodatno podporo za naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti opolnomočenju;

11. zahteva, naj podjetja, ki prejemajo državno pomoč, sredstva EU ali druga javna finančna sredstva v okviru pandemije covida-19, ohranijo delovna mesta svojih delavcev in jim zagotovijo varstvo, plačajo pošten delež davkov, se zavežejo k ciljem glede trajnosti in pri tem upoštevajo mednarodne standarde glede odgovornega ravnanja podjetij, ter naj ne izplačujejo dividend ali ponujajo shem za odkup lastnih delnic, katerih cilj je izplačevanje delničarjev in dvigovanje cen delnic;

12. je seznanjen z uporabo splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast zaradi resnega gospodarskega upada ter pričakuje, da bo ostala v uporabi dlje, kot je potrebno, da bi podprli prizadevanja držav članic za okrevanje po pandemiji, da bi zagotovili kratkoročno stabilnost in okrepili gospodarsko in socialno odpornost držav članic ter da bi usmerili gospodarstvo k bolj trajnostnemu in vključujočemu prehodu, ki spodbuja konkurenčnost ter navzgor usmerjeno regionalno in socialno konvergenco:

13. se strinja s pomisleki Evropskega fiskalnega odbora, da bi bilo treba najpozneje do pomladi 2021 zagotoviti smernice glede časa in pogojev za prenehanje uporabe splošne odstopne klavzule, ter poziva Komisijo, naj predloži časovni načrt na podlagi gospodarskih raziskav in podatkov, ki bo upošteval stališča Evropskega fiskalnega odbora;

14. se strinja s stališčem Evropskega fiskalnega odbora, da hitre spremembe fiskalne naravnanosti niso priporočljive za okrevanje in da bosta v letu 2021 potrebna večja in daljša fiskalna podpora in podaljšanje nekaterih diskrecijskih fiskalnih ukrepov, tudi nekaterih elementov javne porabe, da bi spodbudili povpraševanje;

15. želi spomniti, da je posebej treba spodbujati navzgor usmerjeno konvergenco in trajnostno rast v EU, zlasti v euroobmočju;

Pregled okvira fiskalne in ekonomske politike ter njegova prilagoditev v skladu z rezultati pregleda

16. je seznanjen z ugotovitvijo Evropskega fiskalnega odbora[22], da je treba fiskalni okvir pregledati in v skladu z rezultati prilagoditi, ker je po nepotrebnem zapleten in prociklično zasnovan, poleg tega pa v obdobju rasti v zadnjih sedmih letih pred krizo ni ščitil kakovosti javnih financ ali spodbujal trajnostnih javnih naložb; je prepričan, da je to še toliko bolj potrebno zaradi globoke gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija;

17. meni, da je treba po krizi zaradi covida-19 pri pregledu okvira fiskalne in ekonomske politike ter njegovi prilagoditvi v skladu z rezultati pregleda najti novo ravnovesje, s katerim bi v skladu z navedenimi potrebami povečali javnofinančne odhodke na področju podnebnih sprememb in digitalizacije, ki spodbujajo rast, pa tudi okrepili socialno, gospodarsko in okoljsko odpornost ter stabilizirali novo raven naložb, vključno z naložbami, povezanimi z okrevanjem podjetij, zlasti malih in srednjih, ter enotnim trgom in njegovo konkurenčnostjo, pri čemer je treba zagotoviti vzdržno upravljanje proračuna;

18. poudarja, da bi bilo treba pri okviru gospodarskega upravljanja upoštevati tudi trenutne gospodarske razmere in ga uskladiti s prednostnimi nalogami politik EU, hkrati pa bi bilo treba pri njem v večji meri upoštevati fiskalna pravila, ki bi morala biti poenostavljena, jasna in praktična ter ki bi jih pregledali in v skladu z rezultati pregleda prilagodili;

19. se zavzema za proticiklično fiskalno politiko v EU in njenih državah članicah, za zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP in za to, da bi bili v obdobju gospodarske rasti EU nacionalni proračuni uravnoteženi ali imeli manjši presežek, saj bi se tako lahko učinkovito odzvali na prihodnje izzive in zagotovili stabilnost euroobmočja; hkrati pa Komisijo in Svet poziva, naj v odzivu na gospodarsko krizo ne ponovita napak iz preteklosti;

20. izraža zaskrbljenost glede velikega, vendar ne enakomernega, negativnega učinka krize zaradi covida-19 na javnofinančni primanjkljaj in zasebni dolg povsod v euroobmočju in EU – zlasti pa v državah članicah, v katerih je bila raven javnega dolga že pred gospodarskim upadom zaradi pandemije visoka –, zaradi česar se še povečujejo težave držav članic, ki jih je pandemija hudo prizadela in/ali so bile že pred tem močno zadolžene; poziva k rešitvi, s katero bi zagotovili vzdržnost javnega zadolževanja; glede na to meni, da je v sedanji krizi izdajanje obveznic Evropske komisije pomemben korak;

21. meni, da bi morali z revizijo okvira fiskalne in ekonomske politike EU v zvezi s pripravo priporočil za posamezne države poiskati prilagojene rešitve, pri katerih bi upoštevali različne potrebe držav članic; poziva k uvedbi pravil, na podlagi katerih se bodo države lahko z davčno politiko po lastni presoji odzvale na pretrese v kratkoročnem obdobju ter v skladu s fiskalnimi pravili v realnem in razumnem času zmanjšale visoke deleže javnega dolga, hkrati pa bodo omogočila zadostno raven javnih naložb, vzdržno davčno politiko in stabilne javnofinančne prihodke, pa tudi dolgoročno posodobitev in krepitev javne infrastrukture;

22. poudarja, da evropske, nacionalne in podnacionalne javne naložbe, pri katerih se spoštujejo fiskalna vzdržnost in trdna proračunska pravila, znatno prispevajo h krepitvi prizadevanj EU: 1) za okrevanje po krizi zaradi covida-19; 2) za spodbujanje prehoda na čistejšo, socialno vključujočo, trajnostno in digitalno družbo ter za podpiranje rasti in krepitev enotnega trga in kohezije v EU; 3) za povečanje konkurenčnosti in strateške avtonomije EU; poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo regulativni okvir in vanj vključijo pravila o naložbah, ki bodo predvidljiva ter bodo podpirala javne in zasebne naložbe, skladne z dolgoročnimi cilji EU, obenem pa bodo državam članicam omogočala, da se bodo odzvale na prihodnje krize;

Za trajnosten in demokratičen evropski semester

23. pozdravlja evropski zeleni dogovor kot pomemben del naše nove strategije za trajnostno rast, ki povezuje štiri razsežnosti – okolje, produktivnost, stabilnost in pravičnost – ter v središče socialnega tržnega gospodarstva Evrope postavlja konkurenčno trajnost, ki jo bodo omogočile digitalne in zelene tehnologije, inovativna industrijska baza in strateška avtonomija, da bi Evropa postala vodilna sila pri preobrazbi gospodarstva;

24. pozdravlja, da se želi s pomladanskim svežnjem evropskega semestra zagotoviti takojšen odziv ekonomske politike, da bi obravnavali in ublažili zdravstvene in socialno-ekonomske posledice covida-19 ter ponovno zagnali gospodarsko dejavnost; ugotavlja, da so priporočila za posamezne države iz pomladanskega svežnja osredotočena najbolj neodložljive izzive, ki jih je prinesla pandemija, in na ponovni zagon trajnostne rasti ter da so zasnovana na podlagi dveh ciljev: kratkoročne ublažitve hudih negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije; kratkoročnega in srednjeročnega doseganja trajnostne in vključujoče rasti, ki bo olajšala zeleni prehod in digitalno preobrazbo;

25. odobrava, da je Komisija napovedala pregled evropskega semestra in njegovo prilagoditev na podlagi rezultatov pregleda, da bi ga preoblikovali v instrument za usklajevanje ukrepov za okrevanje; ugotavlja, da bi morali s procesom evropskega semestra poskrbeti za delovanje procesa gospodarskega upravljanja EU, ki bi temeljil na usklajevanju proračunske in ekonomske politike, ter pri njem po potrebi upoštevati cilje socialne in okoljske politike; je prepričan, da mora to vključevati boljše usklajevanje ukrepov, ki zadevajo državno pomoč in davčne politike, fiskalno in socialno politiko ter politike, ki urejajo delovna razmerja, da bi preprečili nelojalno konkurenco med državami članicami;

26. poziva Evropsko komisijo, naj ob procesu gospodarskega semestra oblikuje nov podnebni kazalnik – ne da bi z njim ta proces oslabila –, da bi lahko ocenili razlike med strukturo proračuna posameznih držav članic in njihovim scenarijem na podlagi Pariškega sporazuma; poudarja, da bi morali s tem kazalnikom državam članicam podati prikaz gibanja temperature v okviru Pariškega sporazuma;

27. se zaveda, kakšno vlogo je Komisija v načrtu za okrevanje dodelila evropskemu semestru in da je ta načrt – glede na velikost in izjemnost političnih ukrepov, sprejetih na ravni držav članic – zelo pomemben za usklajevanje politik na ravni EU; ugotavlja pa, da bosta učinkovitost in uspešnost usklajevanja programov držav članic za naložbe in reforme odvisna od pregleda semestra in njegove prilagoditve na podlagi rezultatov pregleda, od zgoraj omenjenega pregleda Pakta za stabilnost in rast in njegove prilagoditve na podlagi rezultatov pregleda pa bo odvisno tudi, ali bodo države članice prevzele večjo odgovornost za izvajanje priporočil za posamezne države; zato poziva Komisijo, naj z državami članicami komunicira bolj proaktivno in bolje, pred običajnim sprejetjem priporočil za posamezne države pa naj ponudi prilagojene rešitve in okrepi medinstitucionalno razpravo;

28. ugotavlja, da bi se lahko zavezanost držav članic povečala, če bi proces semestra povezali z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter spremljali napredek pri izvajanju naložb in reform; meni pa, da bi ju bilo treba povezati tako, da bi pospešili okrevanje, izboljšali socialno, gospodarsko in okoljsko odpornost držav članic ter spodbujali dodano vrednost EU;

29. je prepričan, da je treba za izgradnjo odpornega gospodarstva okrepiti socialno razsežnost evropskega upravljanja, da bi zagotovili ustrezno zaščito za vse ljudi, pri tem pa ne bi smeli izključiti možnosti, da se po potrebi določijo minimalni standardi EU, s čimer bi spodbudili navzgor usmerjeno konvergenco življenjskih in delovnih pogojev;

30. poudarja, kako pomembna sta celovita razprava in ustrezno sodelovanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; ponovno poziva, naj se v okviru gospodarskega upravljanja okrepi demokratična vloga Evropskega parlamenta, ter Svet in Komisijo poziva, naj ustrezno upoštevata resolucije, ki jih je sprejel Parlament; poziva Komisijo, naj Parlament in Svet kot sozakonodajalca enako dobro obvešča o vseh vidikih v zvezi z uporabo okvira ekonomskega upravljanja EU, med drugim tudi o pripravljalnih fazah in morebitnih predlogih za reforme ali okrepitev;

31. poudarja, da ima Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pomembno vlogo pri prizadevanjih za povečanje odgovornosti do Parlamenta, saj so dosedanje izkušnje pri izvajanju evropskega semestra pokazale, da bi bilo sedanjo ureditev glede odgovornosti mogoče okrepiti, da bi povečali njegovo legitimnost in učinkovitost;

32. se zavzema za prizadevno usklajevanje s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki na nacionalni in evropski ravni, da bi okrepili demokratično odgovornost, preglednost in nadzorno vlogo civilne družbe;

33. poudarja, da so javni prihodki ključni za financiranje okrevanja po pandemiji, s katerim bo EU spet postala trajnostno konkurenčna, in za podpiranje pravičnega prehoda na trajnostno gospodarstvo; opozarja, da državne zakladnice zaradi davčne utaje in izogibanja davkom na ravni EU vsako leto utrpijo od 160 do 190 milijard EUR izpada; zato ponovno opozarja, kako pomemben je boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; v zvezi s tem opozarja na prispevek Komisije v sporočilu „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“[23] in pozdravlja njen akcijski načrt za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma; poziva k ambicioznemu zakonodajnemu predlogu, ki bo vključeval okrepljeni nadzor, pristojnosti in vire na evropski ravni, kot je podrobno opisano v resoluciji Parlamenta z dne 1. julija 2020 o celoviti politiki Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki[24];

34. poziva Komisijo, naj preuči nove politike, ki so jih predlagale mednarodne institucije in ki podpirajo in prispevajo sredstva za pravičen prehod, s katerim bomo ublažili socialno-ekonomske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo in spodbujali trajnostno rast, pa tudi poskušali zmanjšati ogromne stroške, povezane z okrevanjem po pandemiji, in konsolidirati javne finance držav članic; poziva voditelje EU in Komisijo, naj sprejmejo pogumne odločitve, da bi čim prej uvedli košarico novih virov lastnih sredstev, v katero bi vključili prihodke na podlagi politik EU, ki spodbujajo izvajanje varstva okolja ter oblikovanje pravičnega, trajnostnega in konkurenčnega enotnega trga, ter s katero bi omogočili odplačilo posojil v okviru evropskega instrumenta za okrevanje (Next Generation EU) že v naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja, da je treba ta lastna sredstva zagotoviti čim prej, najpozneje pa leta 2021, in da morajo biti stalna; v zvezi s tem opozarja na stališče Parlamenta v zakonodajni resoluciji z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, v katerem so uvedene nove kategorije virov lastnih sredstev[25];

III. Srednjeročne zahteve

Poglobitev ekonomske in monetarne unije

35. poudarja, da so za močnejšo vlogo eura potrebni ustrezni strukturni pogoji, med katerimi so med drugim poglobitev evropske monetarne unije, dokončanje bančne unije in dokončanje unije kapitalskih trgov;

36. je seznanjen, da je bil v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (BICC) predlagan proračunski instrument, namenjen euroobmočju, s katerim bi financirali svežnje strukturnih reform in javnih naložb, da bi okrepili potencialno rast gospodarstev euroobmočja in odpornost enotne valute proti gospodarskim pretresom; je seznanjen, da je bil za države članice zunaj euroobmočja, ki se v instrument BICC ne bi vključile, vzporedno predviden tudi instrument za konvergenco in reformo, s katerim naj bi prek finančne podpore za strukturne reforme podprli konvergenco držav članic, ki niso v euroobmočju, k njemu; je seznanjen, da je Komisija objavila nov zakonodajni predlog o mehanizmu za okrevanje in odpornost, omenjena zakonodajna predloga pa je umaknila; Komisijo vseeno poziva, naj razmisli o pripravi predlogov v prihodnosti, da bi imeli v euroobmočju in zunaj njega instrumente za učinkovito upravljanje gospodarskega cikla;

37. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Celoviti načrt okrevanja za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, znatno povečuje politični in ekonomski vpliv EU. V tem okviru bo imel evropski semester pomembno in usklajevalno vlogo pri takojšnjem odzivanju ekonomske politike na krizo, omogočanju trajnostnega in pravičnega prehoda na zeleno gospodarstvo in digitalne preobrazbe ter spodbujanju konvergence v EU. Uspešnost sprejetih ukrepov pa bo odvisna od celovite reforme evropskega gospodarskega in finančnega upravljanja, kar je pojasnjeno v nadaljevanju.

Odločitev za potekajoči pregled fiskalnih pravil EU ima več razlogov: raven javnih naložb je očitno prenizka glede na izzive, povezane z digitalizacijo in bojem proti podnebnim spremembam; številne države članice menijo, da zahteve po usklajevanju na področju stabilizacijske politike pomenijo vedno večje breme; države članice so priporočila ekonomske politike v okviru evropskega semestra le delno obravnavale kot zavezujoča, zato so jim tudi selektivno sledile; poleg tega okvir ne določa obveznega demokratičnega sodelovanja izvoljenih poslancev nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Zato usklajevanje politike v okviru evropskega semestra ne izpolnjuje pričakovanj niti na področju ciljev fiskalne politike niti v širšem smislu pri preprečevanju in zmanjšanju ekonomskih neravnotežij.

Covid-19 je povzročil gospodarsko krizo, kot je še ni bilo, zato je pregled še toliko nujnejši. Čeprav je pretres simetričen, so njegovi učinki v državah članicah zelo različni, saj so odvisni od resnosti pandemije in strogosti zajezitvenih ukrepov držav članic, pa tudi od njihovih specifičnih ekonomskih izpostavljenosti in izhodiščnih pogojev ter njihovih diskrecijskih možnosti za odzivanje na področju fiskalne politike. Vse to še dodatno povečuje makroekonomska neravnotežja. Dolg kot delež BDP se bo znatno povečal v vseh državah članicah, v nekaterih bo dosegel zaskrbljujoče visoko raven. Tudi po krizi bodo številne države zelo težko dosegle zahtevo po največ 60-odstotnem deležu javnega dolga v BDP. Potrebno povečanje javnih naložb za premagovanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in digitalizacijo, bo tako v bližnji prihodnosti skoraj neizvedljivo. Glede na trenutno stanje ekonomske in finančne politike bi ponovna vzpostavitev veljavnih predpisov Pakta za stabilnost po prenehanju uporabe splošne odstopne klavzule pomenila, da se ne upoštevajo spremenjene razmere in prihodnje potrebe.

Zato je v tem poročilu o evropskem semestru predlagano, naj se v sedanjo protikrizno politiko jasno vključijo najpomembnejši izzivi evropske ekonomske in finančne politike – zlasti izvajanje trajnostne in pravične podnebne politike ter digitalizacije. Obenem je treba postaviti temelje za prilagoditev okvira finančne in ekonomske politike za obdobje po krizi. Eno izmed glavnih vprašanj bo, kako zahtevo po stabilnosti v evropski ekonomski in finančni politiki uskladiti z ustreznim povečanjem javnih naložb v vseh državah članicah EU. Poleg tega je treba sprejeti dodatne ukrepe v smeri demokratizacije ter zmanjševanja ekonomskih in socialnih razlik.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.10.2020

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

11

11

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gunnar Beck, Marek Belka, Gilles Boyer, Francesca Donato, Derk Jan Eppink, Engin Eroglu, Markus Ferber, Jonás Fernández, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Sven Giegold, Valentino Grant, Claude Gruffat, José Gusmão, Enikő Győri, Eero Heinäluoma, Danuta Maria Hübner, Stasys Jakeliūnas, Othmar Karas, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Aurore Lalucq, Aušra Maldeikienė, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Jörg Meuthen, Csaba Molnár, Siegfried Mureşan, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos), Piernicola Pedicini, Lídia Pereira, Kira Marie Peter-Hansen, Sirpa Pietikäinen, Dragoș Pîslaru, Antonio Maria Rinaldi, Alfred Sant, Martin Schirdewan, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli, Inese Vaidere, Johan Van Overtveldt, Stéphanie Yon-Courtin, Marco Zanni, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Henrike Hahn, Eugen Jurzyca, Mick Wallace

 


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

29

+

PPE

Markus Ferber, Frances Fitzgerald, José Manuel García-Margallo y Marfil, Enikő

Győri, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Aušra Maldeikienė, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Lídia Pereira, Sirpa Pietikäinen, Inese Vaidere

Renew

Gilles Boyer, Engin Eroglu, Billy Kelleher, Ondřej Kovařík, Dragoș Pîslaru, Stéphanie Yon-Courtin

S&D

Marek Belka, Jonás Fernández, Eero Heinäluoma, Pedro Marques, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Csaba Molnár, Alfred Sant, Joachim Schuster, Pedro Silva Pereira, Paul Tang, Irene Tinagli

 

11

-

ECR

Derk Jan Eppink, Eugen Jurzyca, Roberts Zīle

ID

Gunnar Beck, Francesca Donato, Valentino Grant, Jörg Meuthen, Antonio Maria Rinaldi, Marco Zanni

NI

Levteris Nikolau-Alavanos (Lefteris Nikolaou-Alavanos)

S&D

Aurore Lalucq

 

11

0

ECR

Johan Van Overtveldt

GUE/NGL

José Gusmão, Martin Schirdewan, Mick Wallace

NI

Piernicola Pedicini

Renew

Caroline Nagtegaal

Verts/ALE

Sven Giegold, Claude Gruffat, Henrike Hahn, Stasys Jakeliūnas, Kira Marie

Peter-Hansen

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

Zadnja posodobitev: 20. oktober 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov