POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)

20.10.2020 - (COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Cristian-Silviu Buşoi

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)

(COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0405),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 168(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0152/2020),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne ... [1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne ... [2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0196/2020),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije si Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakost ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami, tako da vzpostavlja načelo vključevanja načela enakosti spolov.

Predlog spremembe  2

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) V skladu s členoma 9 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členom 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi.	(2) V skladu s členi 9, 114, 168 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členom 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi.

Predlog spremembe  3

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Člen 168 PDEU določa, da Unija dopolnjuje in podpira nacionalne zdravstvene politike, spodbuja sodelovanje med državami članicami in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti držav članic za opredelitev njihovih zdravstvenih politik ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	(3) Člen 168 PDEU določa, da Unija dopolnjuje in podpira nacionalne zdravstvene politike, spodbuja sodelovanje med državami članicami, zlasti obmejnimi regijami, in usklajevanje njihovih programov ob doslednem upoštevanju odgovornosti vsake države članice, da opredeli svojo zdravstveno politiko ter organizira, zagotovi in upravlja zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo.

Predlog spremembe  4

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 11. marca 2020 izbruh novega koronavirusa (COVID-19) razglasila za svetovno pandemijo. Navedena pandemija je povzročila svetovno zdravstveno krizo brez primere z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami in veliko trpljenja.	(5) Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 11. marca 2020 zaradi eksponentne rasti primerov COVID-19 (bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV2) in s tem povezane bolezni dihal razglasila svetovno pandemijo. Pandemija COVID-19, natančneje zmerni in hudi primeri bolezni, pri katerih je potrebna vmesna ter intenzivna terapija in nega, je več zdravstvenih sistemov znotraj in zunaj Unije potisnila na rob zmogljivosti ter povzročila svetovno zdravstveno krizo brez primere z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami in veliko trpljenja, pri čemer je posebno prizadela ljudi s kroničnimi boleznimi, še najhuje pa najranljivejše skupine, bolnike, ženske, negovalce in starejše. Zaradi resnosti krize je tudi pomembno, da Unija ukrepa in se ustrezno odzove na tveganja, ki izhajajo iz nalezljivih bolezni, bolj na splošno pa, da okrepi ukrepe, s katerimi bo dopolnjevala nacionalne politike na področju javnega zdravja.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Najpomembnejši zdravstveni delavci med krizo zaradi COVID-19 so bile pretežno ženske, ki so v tem času izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5b) Ker imajo lahko bolezni na moške in ženske vplivajo različno, kot je jasno razvidno tudi v primeru COVID-19, pri katerem je stopnja umrljivosti višja pri moških, predlaga, da se v okviru programa preučijo vzroki za potek bolezni in s tem doseže napredek na področju patologije, zdravljenja in zdravil.

Predlog spremembe  7

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti8. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, da bi izboljšali preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških bolezni prek meja, se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili zdravje in dobro počutje ljudi v Uniji.	(6) Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti8. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, zlasti med sosedskimi obmejnimi regijami, kot tudi med organi in ustreznimi deležniki. Na podlagi tega sodelovanja bi se moralo izboljšati preprečevanje in obvladovanje čezmejnega širjenja hudih človeških okužb in bolezni, da bi se razvili in zagotovili izdelki za preprečevanje in zdravljenje bolezni,omogočil boj proti drugim resnim čezmejnim tveganjem za zdravje ter zaščitilo in izboljšalo zdravje in dobro počutje vseh prebivalcev Unije. Pripravljenost je ključna za izboljšanje odpornosti na prihodnje grožnje in države članice bi morale na podlagi svoje odgovornosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva izvajati stresne teste svojih zdravstvenih sistemov, da bi opredelile pomanjkljivosti in preverile, ali so pripravljene na morebitno prihodnjo zdravstveno krizo.
__________________	__________________
8 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020) 112 final z dne 13. marca 2020).	8 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112 z dne 13. marca 2020).

Predlog spremembe  8

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Čeprav je delovanje Unije na področju zdravja omejeno, bi morala Unija slediti skladni strategiji na področju javnega zdravja, da bi se odzvala na sedanjo epidemijo ob upoštevanju regionalnih in nacionalnih posebnosti ter da bi imela zmogljivosti za spoprijemanje s prihodnjo zaskrbljujočo stvarnostjo in nevarnostmi za zdravje, kot so pandemije in čezmejne nevarnosti, vključno z odpornostjo proti antimikrobikom, zdravjem okolja in vplivi podnebnih sprememb na zdravje. Unija bi morala države članice podpirati pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja in doseganju splošnega zdravstvenega varstva, vključno z zagotavljanjem storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, obravnavanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, reševanju izzivov, s katerimi se soočajo ranljive skupine, kot so otroci, izzivov, povezanih z zdravstvenimi storitvami za majhne otroke in matere, staranjem prebivalstva, kroničnimi boleznimi ali preprečevanjem bolezni, tako da spodbujajo zdrav način življenja in preventivne storitve ter svoje zdravstvene sisteme pripravljajo na nastajajoče tehnologije, da bi lahko v celoti izkoristile digitalno revolucijo in si hkrati prizadevale za sinergije z drugimi ustreznimi programi EU, kot so Obzorje Evropa, digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope ali vesoljski program.

Predlog spremembe  9

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Zato je primerno, da se vzpostavi nov program za ukrepe Unije na področju zdravja, imenovan Program EU za zdravje (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje 2021–2027. V skladu s cilji ukrepov Unije in njenimi pristojnostmi na področju javnega zdravja bi moral biti v Programu poudarek na ukrepih, ki za sodelovanje na ravni Unije prinašajo prednosti in večjo učinkovitost, ter ukrepih z učinkom na notranji trg.	(7) Zato je primerno, da se vzpostavi nov program za ukrepe Unije na področju javnega zdravja, imenovan Program EU za zdravje (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje 2021–2027. V skladu s cilji ukrepov Unije in njenimi pristojnostmi na področju javnega zdravja bi moral biti v Programu poudarek na ukrepih, ki za sodelovanje na ravni Unije, pa tudi čezmejno sodelovanje na regionalni ravni, prinašajo prednosti in večjo učinkovitost, ter ukrepih z učinkom na notranji trg. Za izboljšanje zdravstvenih rezultatov je potreben celosten pristop, oblikovalci politike EU pa bi morali zagotoviti, da se načelo „zdravje v vseh politikah“ uporablja pri vsakem oblikovanju politike.

Predlog spremembe  10

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.	(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije, pa tudi med sosedskimi regijami, za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na morebitne prihodnje zdravstvene krize ter njihovo obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora, informacije na področju zdravja in platforme za izmenjavo zgledov dobre prakse. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopoma „eno zdravje“ in „zdravje v vseh politikah“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.
__________________	__________________
10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).	10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

Predlog spremembe  11

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ker lahko med zdravstveno krizo vrednotenje zdravstvenih tehnologij in klinična preskušanja v izrednih razmerah prispevajo k hitremu razvoju zdravstvenih protiukrepov, bi moral Program zagotavljati podporo za lažje izvajanje takih ukrepov. Komisija je sprejela predlog11 za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v podporo sodelovanju pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni Unije.	(11) V času zdravstvenih kriz lahko klinična preskušanja in vrednotenje zdravstvenih tehnologij v izrednih razmerah prispevajo k hitremu razvoju, opredelitvi in razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov. Komisija je sprejela predlog11 za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v podporo sodelovanju pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni Unije. Program bi moral zagotoviti podporo za lažje izvajanje takšnih ukrepov.
__________________	__________________
11 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU, COM(2018) 51 final z dne 31. januarja 2018.	11 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU, COM(2018)0051 z dne 31. januarja 2018.

Predlog spremembe  12

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah.	(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi, ki imajo duševne motnje, živijo s prenosljivimi ali neprenosljivimi boleznimi in kroničnimi boleznimi oziroma le-te nanje najbolj vplivajo, kot so debelost, rak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter nevrološke motnje, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah. Da bi ohranili visoke standarde osnovnih zdravstvenih storitev, vključno s preprečevanjem, bi moral Program, zlasti med krizami in pandemijami, spodbujati prehod na dostopno in cenovno ugodno medicino na daljavo, jemanje zdravil na domu ter izvajanje preventivnih načrtov in načrtov samopomoči, kjer je to mogoče in ustrezno, hkrati pa zagotoviti, da imajo kronični in ogroženi bolniki dostop do zdravstvenih in preventivnih storitev.

Predlog spremembe  13

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije.	(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive, vključno z odvisnostjo Unije od tretjih držav, pri zagotavljanju oskrbe s kemičnimi surovinami in vhodnimi snovmi, aktivnimi farmacevtskimi sestavinami, zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki bodo povečali zanesljivost proizvodnje, nabave, upravljanja in distribucije zdravil in medicinske opreme v Uniji ter zmanjšali odvisnost od tretjih držav s spodbujanjem diverzifikacije dobavnih verig in proizvodnje v Uniji, skupnim javnim naročanjem in upravljanjem v krizi pomembnih izdelkov, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije, da bi ublažili tveganje pomanjkanja, zlasti v času zdravstvenih kriz.

Predlog spremembe  14

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize.	(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobre prakse, tudi z večjim številom skupnih ukrepov, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize, kar bi bilo zlasti koristno v čezmejnem okviru.

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Vzpostavitev komunikacijskega portala za javnost bi Uniji omogočila objavljanje preverjenih informacij, pošiljanje obvestil državljanom in boj proti dezinformacijam. Vključeval bi lahko široko paleto informacij, preventivnih kampanj in izobraževalnih programov za mlade. Ta portal bi lahko uporabili tudi za spodbujanje visoke stopnje precepljenosti na evropski ravni v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni („ECDC“).

Predlog spremembe  16

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.	(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost, trajnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in primordialnega, primarnega, sekundarnega, terciarnega in kvartarnega preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe, ki temeljijo na rezultatih, in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ob krepitvi zdravstvene pismenosti in digitalne zdravstvene pismenosti državljanov, ter ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi, ki se redno posodabljajo glede na znanstveni in tehnološki napredek, kot določa Direktiva 2005/36 o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Sinergija med evropskim programom za zdravje in programom Digitalna Evropa bi morala prispevati k izvajanju in širitvi e-zdravja ter s tem tudi k zmanjšanju nepotrebnih potovanj in neizpolnjenih zdravstvenih potreb. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora in evropske elektronske zdravstvene dokumentacije bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva, saj bi se povečala količina podatkov, ki so na voljo pacientom in zdravstvenim delavcem, s tem pa bi se izboljšali kakovost zdravstvenega varstva in svoboda gibanja pacientov v Uniji. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo. Program bi moral podpirati dostop do osebnih zdravstvenih podatkov in njihovo skupno rabo brez poseganja v Splošno uredbo o varstvu podatkov, ter izboljšati digitalne spretnosti in znanja pacientov.
__________________	__________________
12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).	12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15a) Pri izobraževanju zdravstvenih delavcev, raziskavah, odkrivanju bolezni, zdravljenju ter vplivu zdravil in terapevtike je treba bolj upoštevati vidik družbenega in biološkega spola ter izboljšati znanje na področju spolov, da bi bolje razumeli in obravnavali oba spola.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15b) V skladu s členom 153 PDEU bi morala Unija podpirati in dopolnjevati dejavnosti držav članic na področju izboljšanja delovnega okolja ter varovanja zdravja, varnosti in delovnih pogojev delavcev. Upoštevati je treba, da delavci veliko časa preživijo na svojih delovnih mestih, kjer so lahko izpostavljeni morebitnih tveganjem, denimo zdravju nevarnim in rakotvornim snovem ter ponavljajočim se gibom, kar povzroča veliko breme zaradi nezmožnosti za delo in odsotnost z dela, to pa ima posledice tudi za posameznika, družino in družbo. Program bi moral prav tako odražati pomen zdravja pri delu in njegov vpliv na zdravstvene delavce in družbe. Komisija bi morala skupaj z državami članicami oblikovati novo zakonodajo za izboljšanje zdravstvenih pogojev delavcev, izboljšanje njihovih delovnih pogojev, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje dobrega počutja in boljšega duševnega zdravja, preprečevanje predčasne upokojitve zaradi slabega zdravja in slabega upravljanja zdravja.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(15c) Program bi moral olajšati revizijo mandata Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za spodbujanje zdravih in varnih delovnih mest po vsej Uniji ter podpirati njene dejavnosti in analize na področju varnosti in zdravja pri delu. Komisija bi morala predlagati nov strateški okvir Unije za varstvo in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 in nadaljevati posodabljanje direktive o zaščiti delavcev pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Program bi moral podpirati tudi ukrepe za lažjo vrnitev ljudi na delovno mesto po dolgotrajni bolniški odsotnosti in za boljše vključevanje ljudi, ki so kronično bolni ali invalidi, med delovno silo.

Predlog spremembe  20

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“13. Program bi zato moral prispevati k ukrepom za doseganje teh ciljev.	(16) Zdravje je naložba in to načelo bi moralo biti v samem jedru programa. Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje z izboljšanjem njihove zdravstvene pismenosti, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, nepravičnosti v zvezi z dostopom do zdravstvenih storitev, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne sisteme zdravstva in proračune. Program bi moral spodbujati tudi ukrepe za zmanjšanje neenakosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva na podeželskih in oddaljenih območjih, tudi na najbolj oddaljenih, pomembni za doseganje vključujoče rasti. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“13. Program bi zato moral prispevati k ukrepom za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, posledično pa bo izboljšal družbene dejavnike zdravja in zdravje državljanov Unije.
__________________	__________________
13 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope. Evropsko ukrepanje za trajnost COM(2016) 739 final z dne 22. novembra 2016.	13 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope. Evropsko ukrepanje za trajnost COM(2016)0739 z dne 22. novembra 2016.

Predlog spremembe  21

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, kar ima precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh področjih politike, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov.	(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih in zdravstvenih dejavnikov (fizioloških, vedenjskih in okoljskih). Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, debelost, kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, duševne in nevrološke motnje, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, pri čemer so bile nenalezljive bolezni v letu 2017 vzrok za 87 % nezmožnosti prilagojenih let življenja v Uniji, kar ima precejšen emocionalni, socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje zlasti, a ne izključno, podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na spodbujanje zdravja in preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh specialističnih področjih ter področjih politike, ob upoštevanju medsebojne povezanosti večine nenalezljivih bolezni, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov in dobave ustreznih zdravil, ter tudi krepitev izvajanja Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, kar je ključnega pomena za doseganje učinkovitega in trajnega zmanjšanja primerov nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Program bi moral podpirati ukrepe za vključevanje duševnega zdravja na vsa področja, tudi v delovno okolje in šole, ter spodbujati ukrepe za boj proti depresiji in samomoru ter za izvajanje integrativnega varstva duševnega zdravja.

Predlog spremembe  22

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.	(18) Spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni sta stroškovno bistveno učinkovitejša od zdravljenja, tako s finančnega vidika kot z vidika bolj kakovostnega življenja, zato bi moral Program prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov zdravja, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam, škodljivo uživanje alkohola, nezdravo prehranjevalno okolje ter uživanje prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi. Za doseganje kar najboljšega zdravstvenega stanja bi moral Program obravnavati vse dejavnike zdravja. Jedro programa bi moralo biti spodbujanje zdravja, varstvo zdravja in preprečevanje bolezni v celotni življenjski dobi posameznika z obravnavanjem dejavnikov tveganja za fizično in duševno zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam, uživanje alkohola in drog ter druge odvisnosti. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, debelosti in nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanja v celotni življenjski dobi posameznika, tudi s spodbujanjem telesne aktivnosti, skrbi za prehrano in izobraževanja na področju zdravja. Program bi moral tudi krepiti in podpreti izvajanje zakonodaje Unije, povezano z zdravjem, tudi na področju zdravja okolja, kot tudi spodbujati vključevanje pristopa „zdravje v vseh politikah“. Program bi moral prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in trajnostne strategije za kemikalije.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18a) Program bi moral še naprej podpirati ukrepe na področju zmanjševanja in preprečevanja škode zaradi uživanja alkohola v skladu s prenovljeno strategijo Unije na področju alkohola. Ena od prednostnih nalog Programa bi morala biti zaščita otrok pred tržnimi sporočili o alkoholu, pa tudi pred promocijskim umeščanjem izdelkov in sponzorstvom blagovnih znamk za alkohol, zlasti v spletnem okolju.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(18b) Kronične bolezni v Uniji še vedno predstavljajo znatno breme. Kronične bolezni se razvijajo počasi, so dolgotrajne in pogosto neozdravljive. Kronične bolezni so pogosto povezane z več kot eno pridruženo motnjo, zato jih je še težje zdraviti in obvladati. Povzročajo veliko trpljenja in tudi zelo obremenjujejo zdravstvene sisteme. Številne kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja in diabetes tipa 2, bi lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, druge, na primer nevrološke bolezni, pa je mogoče zdraviti in upočasniti njihovo napredovanje, če jih odkrijejo zgodaj, ali pa pacientom pomagati, da se počutijo bolje in dlje časa ostanejo aktivni. Zato lahko Unija in države članice močno zmanjšajo breme za države članice, tako da si skupaj prizadevajo za boljše in učinkovitejše obvladovanje bolezni, Program pa bi moral podpirati ukrepe na tem področju. Program bi moral podpirati pripravo posebnih evropskih smernic za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, nevrodegenerativne bolezni, bolezni dihal in sladkorna bolezen.

Predlog spremembe  25

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah po boleznih srca in ožilja. Prav tako je ena od nenalezljivih bolezni, ki imajo skupne dejavnike tveganja ter katerih preprečevanje in nadzor bi koristila večini državljank in državljanov. Leta 2020 je Komisija napovedala evropski načrt za boj proti raku, ki bi zajemal celoten cikel bolezni, od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja ter kakovosti življenja pacientov in preživelih. Program in misija za boj proti raku iz programa Obzorje Evropa naj bi pripomogla k tem ukrepom.	(19) Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah po boleznih srca in ožilja. Raka povzročajo številni dejavniki, zato je potrebna nova paradigma preprečevanja, ki obravnava dejavnike zdravja posameznikov (genski dejavniki, življenjski slog) in širše dejavnike (prebivalstvo), povezane z dejavniki poklicne, okoljske in socialne izpostavljenosti. Prav tako je ena od nenalezljivih bolezni, ki imajo skupne dejavnike tveganja z drugimi ter katerih preprečevanje in nadzor bi koristila večini državljank in državljanov. Slaba prehrana, telesna neaktivnost, debelost, tobak in alkohol so dejavniki tveganja, ki so skupni tudi drugim kroničnim boleznim, kot so bolezni srca in ožilja, zato je treba programe za preprečevanje raka izvajati v okviru celovitega programa za preprečevanje kroničnih bolezni. Leta 2020 je Komisija napovedala evropski načrt za boj proti raku, ki bi zajemal vse ključne stopnje bolezni: preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje, življenje kot oseba, ki je preživela raka, ponovno vključevanje ter paliativno oskrbo in obvladovanje bolečine. Program bi moral spodbujati ukrepe, ki dopolnjujejo evropski načrt za boj proti raku in tako izboljšujejo kakovost življenja obolelih za rakom. Program in misija za boj proti raku iz programa Obzorje Evropa naj bi pripomogla k tem ukrepom, zlasti s pobudami, ki podpirajo srednjeročne in dolgoročne cilje načrta in obravnavati skupne dejavnike tveganja in povezave z drugimi glavnimi nenalezljivimi boleznimi.

 

Predlog spremembe  26

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Program EU za zdravje bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.	(20) Program bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami, programi in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vključno z Interregom, mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, izogibanje morebitnemu prekrivanju ali podvajanju financiranja, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.

Predlog spremembe  27

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V skladu s členom 114 PDEU bi morala zakonodaja, ki jo sprejme Unija za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, zagotavljati visoko raven varovanja zdravja. Na podlagi člena 114 PDEU in točke (c) člena 168(4) PDEU je bil oblikovan obsežen pravni red Unije, ki zagotavlja visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Zaradi vse večjega povpraševanja po zdravstvenem varstvu se sistemi zdravstvenega varstva držav članic soočajo z izzivi glede razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Za zagotovitev boljšega varovanja javnega zdravja ter varnosti in krepitve vloge pacientov v Uniji je bistveno, da imajo pacienti in zdravstveni sistemi dostop do visokokakovostnih zdravstvenih izdelkov in jih lahko v celoti izkoristijo.	(21) V skladu s členom 114 PDEU bi morala zakonodaja, ki jo sprejme Unija za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, zagotavljati visoko raven varovanja zdravja. Na podlagi člena 114 PDEU in točke (c) člena 168(4) PDEU je bil oblikovan obsežen pravni red Unije, ki zagotavlja visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Zaradi vse večjega povpraševanja po zdravstvenem varstvu se sistemi zdravstvenega varstva držav članic soočajo z izzivi glede razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Za zagotovitev boljšega varovanja javnega zdravja ter varnosti in krepitve vloge pacientov v Uniji je bistveno, da imajo pacienti in zdravstveni sistemi dostop do trajnostnih, učinkovitih, enakopravnih, cenovno dostopnih in visokokakovostnih zdravstvenih izdelkov, tudi v čezmejnem okviru, in jih lahko v celoti izkoristijo na podlagi preglednih in doslednih zdravstvenih informacij, ki so osredotočene na paciente.

Predlog spremembe  28

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Program bi zato moral podpirati ukrepe za spremljanje pomanjkanja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih izdelkov ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za klinična preskušanja, da bi se pospešili razvoj in odobritev inovativnih in učinkovitih zdravil ter dostop do njih, podpirale spodbude za razvoj takih zdravil kot antimikrobikov ter spodbujala digitalna preobrazba zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih.	(22) Program bi moral podpirati razvoj evropskega sistema spremljanja, poročanja in obveščanja o pomanjkanju zdravil, medicinskih pripomočkov, cepiv, diagnostičnih instrumentov in drugih zdravstvenih izdelkov za preprečevanje razdrobljenosti enotnega trga ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Program bi zato moral spodbujati proizvodnjo zdravil in medicinskih pripomočkov v Uniji. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za ustvarjanje kliničnih in resničnih dokazov, da bi omogočili razvoj, odobritev in ocenjevanje učinkovitih novih zdravil ter dostop do njih, vključno z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, medicinskimi pripomočki in zdravljenjem, spodbujali raziskave in razvoj novih zdravil, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti antimikrobikom in cepivom za boj proti antimikrobikom in boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, podpirali spodbude za pospeševanje proizvodnih zmogljivosti antimikrobikov, posamezniku prilagojenega zdravljenja in cepljenja ter spodbujali digitalno preobrazbo zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih. Program bi moral tudi okrepiti sprejemanje odločitev o zdravilih, tako da bi regulativnim organom in organom za vrednotenje zdravstvenih tehnologij omogočil dostop do realnih svetovnih podatkov o zdravstvenem varstvu. Prispevati bi moral k zagotovitvi najboljše uporabe rezultatov raziskav ter olajšati uvedbo, razširitev in uporabo zdravstvenih inovacij v sistemih zdravstvenega varstva in klinični praksi.

Predlog spremembe  29

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a) Na ravni Unije bi bilo treba določiti enotno opredelitev pojmov „pomanjkanje“, „težave“, „motnje v oskrbi“ in „prekomerno kopičenje zalog“. Pri usklajeni opredelitvi teh pojmov bi morala Komisija tesno sodelovati z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami bolnikov. Zlasti bi morala okrepiti opredelitev „pomanjkanja“, kot ga je leta 2019 opredelila projektna skupina, v kateri so sodelovali Evropska agencija za zdravila in vodje agencij za zdravila.

Predlog spremembe  30

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ker optimalna uporaba zdravil in antimikrobikov koristi zlasti posameznikom in zdravstvenim sistemom, bi moral Program spodbujati njihovo preudarno in učinkovito rabo. V skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom14, ki je bil sprejet junija 2017 na zahtevo držav članic, in ob upoštevanju izkušenj s sekundarnimi bakterijskimi okužbami, povezanimi z boleznijo COVID-19, je bistveno, da Program podpira ukrepe za preudarno rabo antimikrobikov pri ljudeh, živalih in kmetijskih rastlinah v okviru celostne politike o varnosti pacientov in preprečevanju zdravstvenih napak.	(23) Ker optimalna uporaba zdravil in antimikrobikov koristi zlasti posameznikom in zdravstvenim sistemom, bi moral Program spodbujati njihovo preudarno in učinkovito rabo. V skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom14, ki je bil sprejet junija 2017 na zahtevo držav članic, in ker so okužbe ter sepsa kot posledica okužbe z bakterijami, odpornimi na antibiotike, vzrok za veliko število smrtnih primerov v Uniji, je bistveno, da Program podpira ukrepe za preudarno rabo antimikrobikov pri ljudeh, živalih in kmetijskih rastlinah ter ukrepe, ki vključujejo uporabo neantibiotičnih integrativnih načinov zdravljenja, v okviru celostne politike o varnosti pacientov in preprečevanju zdravstvenih napak. Program bi moral podpirati programe spremljanja in nadzora v zvezi z uporabo antimikrobikov in odpornostjo proti antimikrobikom ter podpirati izvajanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih načrtov za boj proti odpornosti proti antimikrobikom, podprtih s strategijami, ki temeljijo na dokazih, in izmenjavo dobre prakse v Uniji.
__________________	__________________
14 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, COM(2017) 339 final z dne 29. junija 2017.	14 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, COM(2017)0339 z dne 29. junija 2017.

Predlog spremembe  31

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) Ker je onesnaževanje okolja, ki ga povzročajo farmacevtske snovi v humani in veterinarski medicini, vse večji okoljski problem, ki lahko vpliva na javno zdravje, bi moral Program v skladu s strateškim pristopom Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju15 spodbujati ukrepe za okrepitev ocenjevanja in ustreznega obvladovanja okoljskih tveganj, povezanih s proizvodnjo, uporabo in odstranjevanjem zdravil.	(24) Ker je onesnaževanje, ki ga povzročajo farmacevtske snovi v humani in veterinarski medicini, vse večji okoljski problem, ki lahko vpliva na javno zdravje, bi moral Program v skladu s strateškim pristopom Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju15 spodbujati ukrepe za okrepitev ocenjevanja in ustreznega obvladovanja okoljskih tveganj, povezanih s proizvodnjo, uporabo in odstranjevanjem zdravil.
__________________	__________________
15 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strateškem pristopu Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju, COM(2019) 128 final z dne 11. marca 2019.	15 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strateškem pristopu Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju, COM(2019)0128 z dne 11. marca 2019.

Predlog spremembe  32

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.	(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje in varnost, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi moral zato podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter v sodelovanju s ključnimi partnerji, kot sta Evropska agencija za zdravila in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, zagotavljati visokokakovostne, nepristranske, primerljive in zanesljive podatke, vključno s podatki o dejanskem zdravstvenem varstvu, ki se zbirajo lokalno po vsej Evropi, z uporabo natančno opredeljene enotne metodologije, da bi s tem podprli oblikovanje in spremljanje politik, opredelili cilje in razvili orodja za merjenje napredka.

Predlog spremembe  33

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami, pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in usklajeno delo, s katerim se spodbuja tudi izvajanje praks z velikim učinkom, katerih cilj je čim učinkovito razdeliti razpoložljiva sredstva zadevnim prebivalkam in prebivalcem ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek.	(26) Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami ali živijo v obmejnih regijah, pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral zagotoviti, da se bo tako integrirano in usklajeno delo razvijalo in izvajalo tako, da bo na področjih, kot sta vrednotenje zdravstvenih tehnologij in evropske referenčne mreže, dosežen polni potencial sodelovanja. Na ta način bi spodbujali k izvajanju praks z velikim učinkom, tako da bi razpoložljiva sredstva čim učinkoviteje porazdelili ustreznim skupinam prebivalstva in območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(26a) Solidarnost in enotnost sta načeli Unije in Program bi moral zagotoviti skladen pristop Unije k boju proti čezmejnim nevarnostim za zdravje, v skladu s členom 168 PDEU pa bi moral podpirati oblikovanje evropskega mehanizma za odziv na področju zdravja, pripravljenega na odzivanje na nevarnosti za javno zdravje, ki bi ga usklajeval Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, vodila pa bi ga komisar za zdravje in komisar za krizno upravljanje ter bi bil v celoti usklajen z drugimi zdravstvenimi agencijami EU. Ta mehanizem z lastnimi zdravstvenimi sredstvi v okviru okrepljenega mehanizma Unije na področju civilne zaščite bi moral biti pripravljen z načrtom za ukrepanje v primeru pandemije, da se zagotovita usklajen odziv in sposobnost za hitro okrepitev odziva na prihodnje zdravstvene krize na podlagi standardiziranih informacij.

Predlog spremembe  35

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Evropske referenčne mreže, vzpostavljene v skladu z Direktivo 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta16, so virtualne mreže, ki vključujejo izvajalce zdravstvenega varstva po vsej Evropi. Njihov cilj je olajšati razpravo o kompleksnih ali redkih boleznih ter zdravstvenih stanjih, ki zahtevajo visokospecializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Ker lahko mreže izboljšajo dostop do diagnoze in zagotavljanje visokokakovostnega zdravstvenega varstva za paciente z redkimi boleznimi ter so lahko informacijske točke za medicinsko usposabljanje ter raziskave in širjenje informacij, bi moral Program prispevati k okrepitvi mreženja prek evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih omrežij. V okviru Programa bi bilo treba proučiti možnost razširitve evropskih referenčnih mrež, tako da ne bi vključevale samo redkih bolezni, pač pa tudi nalezljive in nenalezljive bolezni, kot je rak.	(27) Evropske referenčne mreže, vzpostavljene v skladu z Direktivo 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta16, so virtualne mreže, ki vključujejo izvajalce zdravstvenega varstva po vsej Evropi. Njihov cilj je olajšati razpravo o kompleksnih ali redkih boleznih ter zdravstvenih stanjih, ki zahtevajo visokospecializirano zdravljenje ter združevanje znanja in virov. Evropske referenčne mreže so prebojna platforma in edinstvena priložnost, ki se opira na inovativno rabo in čezmejno izmenjevanje znanja in zdravstvenih podatkov, z njimi pa naj bi izboljšali diagnosticiranje in oskrbo ljudi z redkimi ali kompleksnimi boleznimi. Zato bi bilo treba v Programu zagotoviti ustrezno financiranje za podporo dejavnostim usklajevanja in sodelovanja že obstoječih in tudi novih evropskih referenčnih mrež ali drugih instrumentov, ki bodo ustrezali temu namenu. Sedanje financiranje bi bilo treba povečati in tako poskrbeti, da bodo evropske referenčne mreže lahko izpolnile zastavljene cilje iz svoje misije. Ker lahko mreže izboljšajo dostop do diagnoze in zagotavljanje visokokakovostnega zdravstvenega varstva za paciente z redkimi boleznimi ter so lahko informacijske točke za medicinsko usposabljanje ter raziskave in širjenje informacij, bi moral Program prispevati tudi k okrepitvi mreženja prek evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih omrežij. V okviru Programa bi bilo treba proučiti možnost okrepitve evropskih referenčnih mrež in vzpostavitve novih, tako da bi zajeli tudi nalezljive bolezni, zapleteno nosečnost ter redke in kompleksne duševne bolezni. Okrepitev evropskih referenčnih mrež bi lahko pomembno prispevala k sprejetju skupnega novega okvira za presejalne preglede na ravni Unije, in sicer bi kot izhodišče vzeli merila in mehanizme za izbor bolezni, cilj pa bi bil odpraviti sedanjo neenakost glede pokritosti s presejalnimi pregledi v državah članicah. Program bi moral upoštevati tudi razvoj mrež odličnosti na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni, vključno z rakom in rakom pri otrocih, boleznimi srca in ožilja, kroničnimi boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, duševnimi motnjami, nevrodegenerativnimi boleznimi in drugimi poglavitnejšimi kroničnimi boleznimi, ter na področju obvladovanja zdravstvenih kriz.
__________________	__________________
16 Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).	16 Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Evropske referenčne mreže se soočajo z velikimi izzivi pri zagotavljanju svoje finančne vzdržnosti in učinkovitega delovanja v nacionalnih zdravstvenih sistemih in med njimi, kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče v „Posebnem poročilu št. 07/2019: ukrepi EU na področju čezmejnega zdravstvenega varstva“.[3]

Predlog spremembe  37

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Za optimizacijo dodane vrednosti in učinka naložb, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije, in sicer zlasti med Programom za ukrepe Unije na področju zdravja in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Za čim večjo sinergijo bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem v ukrep iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, če tako kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije.	(30) Za optimizacijo dodane vrednosti in učinka naložb, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije, in sicer zlasti med Programom za ukrepe Unije na področju zdravja in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja, zlasti s programom Interreg, ki že obravnava čezmejno sodelovanje na področju zdravja in spodbuja čezmejno mobilnost pacientov in zdravstvenih delavcev ter razvija dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva z uporabo skupne opreme, skupnih storitev in skupnih objektov na čezmejnih območjih. Za čim večjo sinergijo in preprečevanje podvajanj bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem v ukrep iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, če tako kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, da se zagotovi podrobno in pregledno poročanje.

Predlog spremembe  38

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.	(31) Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov. Naložbe iz programa bi bilo treba izvajati v tesnem sodelovanju z državami članicami, zlasti na področjih v nacionalni pristojnosti.

Predlog spremembe  39

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a) Da se zagotovi, da se vsak od teh ciljev izvaja na ravni Unije, bi morala Komisija povečati proračun in predložiti predlog za povečanje mandatov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropske agencije za zdravila, ki si na svojih področjih že prizadevajo za uresničitev nekaterih ciljev programa za ukrepe Unije na področju zdravja, ter bi morala imeti večjo vlogo pri upravljanju Programa.

Predlog spremembe  40

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, zmanjšanje neenakosti in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.	(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za dostopno, pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami, tudi v čezmejnem okviru, kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, zmanjšanje neenakosti in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.
__________________	__________________
19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.	19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.

Predlog spremembe  41

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Da bi se čim bolj povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in na mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje Programa vzpostaviti sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Svetovna banka, ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU20 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.	(34) Da bi se čim bolj povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in na mednarodni ravni, bi bilo treba za izvajanje Programa vzpostaviti sodelovanje z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Svetovna banka, ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU20 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.
__________________	__________________
20 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).	20 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34a) Program bi moral zagotoviti močno vključenost civilne družbe, zlasti združenj pacientov, in akademikov, zlasti društev zdravstvenih delavcev, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost in sodelovanje pri doseganju ciljev na področju javnega zdravja. K izvajanju in vrednotenju Programa bi morale prispevati evropske zdravstvene organizacije.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(34b) Za povezano izvajanje ukrepov iz Programa bi bilo treba ustanoviti usmerjevalno skupino Programa EU za zdravje.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(39a) Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da podnebne spremembe vplivajo na družbene in okoljske dejavnike zdravja – tudi čist zrak, neoporečno pitno vodo, zadostno preskrbo s hrano in varno zavetje –, in ocenjuje, da bo med letoma 2030 in 2050 zaradi neustrezne prehranjenosti, malarije, driske in toplotne preobremenjenosti vsako leto umrlo dodatnih 250 000 ljudi, izredno visoke temperature zraka pa bodo neposredno prispevale k večji umrljivosti zlasti med starejšimi in ranljivimi osebami. Poplave, vročinski valovi, suše in požari, ki so posledica podnebnih sprememb, občutno vplivajo na zdravje ljudi in med drugim povzročajo podhranjenost, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in okužbe z vektorsko nalezljivimi boleznimi.

Predlog spremembe  45

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.	(40) Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 30 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Program bi moral prispevati k vključevanju načela enakosti spolov v politike Unije, saj priznava, da je treba to enakost doseči. Da bi se vidika spola in razlike med njima upoštevali v odzivu na zdravstvene krize ter da bodo med zdravstveno krizo in po njej obravnavane posebne zdravstvene potrebe žensk in deklet, bi se morala v programu uporabljati orodja, ki vključujejo načelo enakosti spolov in ga upoštevajo pri pripravi proračuna.

Predlog spremembe  47

 

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.	(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji bi se morali ukrepi na ravni Unije sprejeti tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti, trajnosti, sprejemljivosti, varnosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v zdravstveni krizi pomembnih izdelkov in storitev v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami in med njihovimi regijami ter za zmanjšanje neenakosti in nepravičnosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) „pristop ‚eno zdravje‘“ pomeni pristop, ki priznava, da obstaja medsebojna povezava med zdravjem ljudi in zdravjem živali, da se lahko bolezni prenašajo z ljudi na živali in obratno in jih je zato treba obravnavati na obeh področjih, ter da okolje povezuje ljudi in živali;	(5) „pristop ‚eno zdravje‘“ pomeni pristop, ki priznava medsebojno povezavo med človeško, živalsko in okoljsko sfero, da se lahko bolezni prenašajo z enega stebra na drugega in jih je zato treba obravnavati celostno;

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) „zdravstvena kriza“ pomeni vsako krizo ali resen incident, ki je posledica nevarnosti človeškega, živalskega, rastlinskega, živilskega ali okoljskega izvora in ima zdravstveno razsežnost ter ki zahteva nujno ukrepanje organov;	(3) „zdravstvena kriza“ pomeni vsako krizo ali resen incident, ki je posledica nevarnosti človeškega, živalskega, rastlinskega, živilskega, kemičnega, biološkega, radiološkega, jedrskega ali neznanega izvora in ima zdravstveno razsežnost ter ki zahteva nujno ukrepanje organov;

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „v krizi pomembni izdelki“ pomenijo izdelke in snovi, ki so v zdravstveni krizi potrebni za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni in njenih posledic in ki med drugim vključujejo: zdravila, vključno s cepivi, in njihove intermediate, aktivne farmacevtske sestavine in surovine; medicinske pripomočke; bolnišnično in medicinsko opremo (kot so ventilatorji, zaščitna oblačila in oprema, diagnostični materiali in orodja); osebno zaščitno opremo; razkužila ter njihove vmesne proizvode in surovine, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo;	(4) „v krizi pomembni izdelki“ pomenijo izdelke, orodja in snovi, ki so v zdravstveni krizi potrebni za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni in njenih posledic ter spremljanje in epidemiološki nadzor bolezni in okužb in ki med drugim vključujejo: zdravila, vključno s cepivi, in njihove intermediate, aktivne farmacevtske sestavine in surovine; medicinske pripomočke; bolnišnično in medicinsko opremo (kot so ventilatorji, zaščitna oblačila in oprema, diagnostični materiali in orodja); osebno zaščitno opremo; razkužila ter njihove vmesne proizvode in surovine, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) „resna čezmejna nevarnost za zdravje“ pomeni smrtno ali drugačno resno nevarnost za zdravje biološkega, kemičnega, okoljskega ali neznanega izvora, ki se širi ali pomeni znatno tveganje za širjenje prek nacionalnih meja držav članic in za katero je morda potrebno usklajevanje na ravni Unije, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi;	(9) „resna čezmejna nevarnost za zdravje“ pomeni smrtno ali drugačno resno nevarnost za zdravje biološkega, kemičnega, radiološkega, jedrskega, okoljskega ali neznanega izvora, ki se širi ali pomeni znatno tveganje za širjenje prek nacionalnih meja držav članic in za katero je morda potrebno usklajevanje na ravni Unije, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi;

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9) „zdravje v vseh politikah“ pomeni pristop k razvoju, izvajanju in pregledu javnih politik ne glede na sektor, pri katerem se upoštevajo zdravstvene posledice odločitev in se skušajo doseči sinergije ter preprečiti škodljivi vplivi na zdravje, ki jih te politike lahko povzročijo, da bi izboljšali zdravje prebivalstva in enakost na področju zdravja;

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9b) „dejavniki zdravja“ pomeni vrsto dejavnikov, kot so vedenjski, biološki, socialno-ekonomski in okoljski dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje osebe;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Program je namenjen uresničevanju naslednjih splošnih ciljev v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno:	Program je namenjen uresničevanju naslednjih splošnih ciljev v skladu s pristopom „zdravje v vseh politikah“, kjer je to ustrezno, in pristopom „eno zdravje“:

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) varovanje ljudi v Uniji pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje;	(1) izboljšanje in spodbujanje zdravja v Uniji, in sicer s podpiranjem zdravja in preprečevanja bolezni, zmanjševanjem neenakosti na področju zdravja ter zagotavljanjem enakega in polnega dostopa do zdravstva;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) varovanje ljudi v Uniji pred vsemi resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje; podpiranje razvoja in vzpostavljanja boljše pripravljenosti in usklajevanja v državah članicah in med njimi v izrednih zdravstvenih razmerah;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) izboljšanje razpoložljivosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti in podpiranje inovacij;	(2) podpiranje obstoječe in prihodnje zakonodaje in politik Unije, da bi med drugim ponovno vzpostavili farmacevtsko neodvisnost in odpravili pomanjkanje, izboljšali razpoložljivost, dostopnost in cenovno dostopnost na področju zdravstvenega varstva in storitev v Uniji ter podprli raziskave in inovacije ter razvoj na področju zdravja in zdravstvenega varstva, ne da bi pri tem podvajali prizadevanja v okviru drugih programov, vključno s programom Obzorje Evropa;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.	(3) krepitev zdravstvenih sistemov in njihove vzdržnosti, pa tudi delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave primerljivih in interoperabilnih podatkov, da bi se zvišala splošna raven javnega zdravja in zdravstvena pismenost ter da bi postali zdravstveni sistemi odpornejši in odzivnejši.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Splošni cilji iz člena 3 se uresničujejo z naslednjimi specifičnimi cilji v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno:	Splošni cilji iz člena 3 se uresničujejo z naslednjimi specifičnimi cilji v skladu s pristopom „zdravje v vseh politikah“, kjer je to ustrezno, in pristopom „eno zdravje“:

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov in nadzorom;	(1) krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in hitro odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov in nadzorom ter z usklajevanjem stresnih testov za nacionalne sisteme zdravstvenega varstva;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) zagotavljanje razpoložljivosti rezerv ali zalog v krizi pomembnih izdelkov v Uniji ter seznama medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja, ki se lahko mobilizirajo v primeru krize;	(2) podpiranje ukrepov, ki v primeru krize omogočajo mobilizacijo medicinskih delavcev, kot je osebje evropske zdravstvene enote, med drugim tudi z boljšim usposabljanjem in izpopolnjevanjem zdravstvenih delavcev;

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) podpiranje ukrepov za zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti v krizi pomembnih izdelkov in druge potrebne zdravstvene opreme;	(3) krepitev evropskega trga zdravil, da bi z vzdržno zasnovanim pristopom zagotovili razpoložljivost, dostopnost in cenovno dostopnost zdravil, rešitev e-zdravja, medicinskih pripomočkov in druge potrebne zdravstvene opreme ter zdravil, pomembnih v času krize;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja;	(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, tudi s podpiranjem digitalne preobrazbe, vključno z vzpostavitvijo in delovanjem evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe, pa tudi s krepitvijo enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnega, vzdržnega, cenovno dostopnega zdravstvenega varstva in z njim povezanih storitev oskrbe, ki naj bodo osredotočeni na posameznika in zasnovani glede na rezultate, ter doseganje splošnega zdravstvenega varstva, zmanjšanje neenakosti in neenakosti na področju zdravja;

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) krepitev inovativnosti Unije, da bi glede na vse večje zdravstvene izzive in pričakovanja ustrezno napredovala razvoj in uporaba naslednje generacije zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov;

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) podpiranje ukrepov za krepitev zmožnosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, pravic pacientov in čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbujanje odličnosti medicinskih in zdravstvenih delavcev;	(5) podpiranje ukrepov, s katerimi bi okrepili zmožnosti zdravstvenih sistemov za preprečevanja bolezni, izvajanje presejalnih pregledov in zgodnje diagnosticiranje, spodbujanje zdravja, obravnavanje dejavnikov zdravja, izboljšanje zdravstvene pismenosti, pa tudi krepitev pravic in varnosti pacientov ter čezmejnega zdravstvenega varstva;

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) krepitev boja Unije proti raku v sinergiji z evropskim načrtom za boj proti raku, vključno s podpiranjem ukrepov za nadzor, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka, vključno z rakom pri otrocih, ter s podpiranjem ustanovitve evropskega inštituta za boj proti raku;

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6b) krepitev programov za boj proti nalezljivim boleznim in nevarnostim za zdravje;

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6c) obravnavanje nezaupanja v cepljenje in podpiranje ukrepov za odpravo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, vključno z nekaterimi vrstami raka;

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) spodbujanje in podpiranje preudarne in učinkovite uporabe zdravil, zlasti antimikrobikov, ter okolju prijaznejše proizvodnje in odstranjevanja zdravil in medicinskih pripomočkov;	(7) spodbujanje in podpiranje informirane, preudarne in učinkovite uporabe zdravil, zlasti antimikrobikov, razvoja zdravil, ki so sama po sebi manj škodljiva za okolje, okolju prijaznejše proizvodnje zdravil in okolju prijaznega odstranjevanja zdravil in medicinskih pripomočkov;

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v podporo oblikovanju politik in spremljanju ter spodbujanje uporabe ocen vplivov zadevnih politik na zdravje;	(8) podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije, po potrebi pa tudi njene revizije, ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v podporo oblikovanju politik in spremljanju, podpiranje oskrbe in odzivanje na nezadovoljene zdravstvene potrebe ter spodbujanje uporabe ocen vplivov drugih zadevnih politik Unije na zdravje;

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) podpiranje integriranega prizadevanja držav članic, zlasti njihovih zdravstvenih sistemov, vključno z izvajanjem praks preprečevanja z velikim učinkom, in krepitev povezovanja v okviru evropskih referenčnih mrež in drugih nadnacionalnih mrež;	(9) podpiranje integriranega prizadevanja držav članic, zlasti njihovih zdravstvenih sistemov, vključno z izvajanjem praks preprečevanja z velikim učinkom, podpiranje ugotavljanja, katere zdravstvene tehnologije je treba oceniti na ravni Unije, krepitev in povezovanje v okviru evropskih referenčnih mrež, oblikovanje in izvajanje mrež odličnosti za zelo razširjene nalezljive in nenalezljive bolezni ter drugih nadnacionalnih mrež, in sicer v polni sinergiji s programom Obzorje Evropa ter njegovimi misijami in partnerstvi, ter prizadevanje za zajetje večjega števila pacientov ter večji odziv na bolezni in zdravstvene težave;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in globalnim pobudam na področju zdravja.	(10) podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in globalnim zavezam in pobudam na področju zdravja.

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 946 614 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 10 398 000 000 EUR v tekočih cenah (9 370 000 000 EUR v stalnih cenah).

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, npr. za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.	2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, npr. za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne smejo preseči 5 % celotnega zneska, dodeljenega Programu.

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 6	črtano
Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje
Za izvajanje ukrepov iz člena 2 uredbe [o Instrumentu Evropske unije za okrevanje] v okviru Programa je namenjenih največ 8 451 000 000 EUR v tekočih cenah iz točke (iii) člena 3(2)(a) navedene uredbe, ob upoštevanju člena 5(4) in (8) navedene uredbe.
Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa. Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, pri tem pa navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco.

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.	1. Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da bi preprečili prekrivanje z drugimi programi financiranja na ravni Unije ali njihovo podvajanje.

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Program lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.	2. Program lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Komisija si prizadeva za učinkovito in uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, med drugim tako, da državam članicam pomaga povečati zmogljivosti in tako doseči višjo kakovost projektov.

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija spodbuja skladno izvajanje Programa in si pri tem prizadeva za čim večjo administrativno poenostavitev. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi ustvarjajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje med Programom ter drugimi programi in skladi Unije.
	V ta namen:
	(a) tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja zagotavljajo dopolnjevanje, sinergije, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, po potrebi pa tudi na regionalni ravni, zlasti pa v zvezi z ukrepi, ki se financirajo s sredstvi Unije;
	(b) optimizirajo usklajevalne mehanizme, da ne bi prihajalo do podvajanja prizadevanj;
	(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, po potrebi pa tudi na regionalni ravni, da bi se v okviru instrumenta izvajali dosledni in racionalizirani podporni ukrepi.

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje Programa sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov in njene specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4c. Komisija se na vseh stopnjah izvajanja Programa posvetuje z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni ali drugih ustreznih skupinah strokovnjakov Komisije ter z deležniki, zlasti strokovnimi organi v zdravstvenem sektorju in nevladnimi organizacijami na tem področju;

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 9a
	Merila za dodelitev sredstev
	Merila za dodelitev sredstev se določijo v programih dela iz člena 18 in v razpisih za zbiranje predlogov ter v največji možni meri upoštevajo naslednje elemente:
	(a) skladnost s specifičnimi cilji iz člena 4;
	(b) prispevek k dostopnosti in cenovni dostopnosti zdravstvenega sistema;
	(c) čezmejna razsežnost:
	(d) prispevek k digitalni preobrazbi;
	(e) socialni učinek (koristi in stroški);
	(f) skladnost z določbami Priloge 1;
	(g) prispevek k preprečevanju bolezni, zlasti raka;
	(h) prispevek k dostopu do zdravil;
	(i) zrelost ukrepa v razvoju projekta;
	(j) smotrnost predlaganega izvedbenega načrta.

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Vzpostavi se zanesljiv in učinkovit mehanizem, da bi preprečili podvajanje financiranja ter zagotovili sinergije med različnimi programi in politikami Unije, ki so namenjeni izpolnjevanju ciljev na področju zdravja. V okviru tega mehanizma se zbirajo vsi podatki o operacijah financiranja in ukrepih, ki se financirajo v okviru različnih programov in skladov Unije. Pri mehanizmu se upošteva načelo preglednosti in odgovornosti ter omogočata boljše spremljanje in ocenjevanje ukrepov, namenjenih izpolnjevanju ciljev na področju zdravja.

Predlog spremembe  84

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.	(b) vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse ustrezne mednarodne organizacije, kot so javni organi, organi javnega sektorja, zdravstvene ustanove, raziskovalni inštituti, univerze in visokošolski zavodi, združenja pacientov.

Predlog spremembe  85

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena Programu, načeloma krijejo stroške svojega sodelovanja.	3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena Programu, bi morali kriti stroške svojega sodelovanja.

Predlog spremembe  86

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. V okviru Programa se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo organi, pristojni za področje zdravja, v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih Programu, ustrezne mednarodne zdravstvene organizacije ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in jih pooblastijo navedeni pristojni organi.	5. V okviru Programa se lahko neposredna nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov za financiranje ukrepov, če so ta nepovratna sredstva ustrezno utemeljena, če imajo jasno evropsko dodano vrednost in če jih sofinancirajo lokalni, regionalni ali nacionalni organi, pristojni za področje zdravja v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih Programu, ustrezne mednarodne zdravstvene organizacije ali programi Interreg, organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in jih pooblastijo navedeni pristojni organi.

Predlog spremembe  87

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. V okviru Programa se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam. Neposredna nepovratna sredstva se lahko dodelijo tudi drugim nadnacionalnim mrežam, ki so določene v skladu s pravili EU.	6. V okviru Programa se neposredna nepovratna sredstva dodelijo evropskim referenčnim mrežam brez razpisa za zbiranje predlogov ter s poenostavljenim finančnim in tehničnim sistemom poročanja. Neposredna nepovratna sredstva se lahko dodelijo tudi drugim nadnacionalnim mrežam, vključno s programi Interreg, ki so določene v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe  88

 

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. Zagotovi se ustrezno financiranje, da bi se utrdil in razširil model evropske referenčne mreže čezmejnega zdravstvenega varstva, in sicer z zagotavljanjem vrste kliničnih storitev prek različnih kanalov, vključno s spletnimi drugimi mnenji in specialističnim svetovanjem za paciente glede zdravljenja in obravnave ter spletnimi klinikami za ambulantno zdravljenje.

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.	1. Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o letnih delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju, pa tudi o možnih sinergijah z lastnimi sredstvi držav članic, da bi bili ukrepi dolgoročno učinkoviti in vzdržni.

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Komisija se z usmerjevalno skupino Programa EU za zdravje posvetuje o letnih delovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru Programa, ter njegovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju, pa tudi o možnih sinergijah z evropskimi skladi, da bi bili ukrepi dolgoročno učinkoviti in vzdržni.

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b. Komisija se o letnih delovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru Programa, ter njegovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju posvetuje tudi z ustreznimi decentraliziranimi agencijami Unije in deležniki, kot so predstavniki organizacij civilne družbe, zlasti organizacij bolnikov.

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c. Komisija sprejme letne delovne načrte z delegiranimi akti. Ti se sprejmejo v skladu s členom 24 te uredbe.

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 16a
	Ustanovitev usmerjevalne skupine Programa EU za zdravje
	1. Komisija ustanovi usmerjevalno skupino Programa EU za zdravje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina).
	2. Usmerjevalna skupina:
	(i) pripravi celovito strategijo, usmerja in prispeva k letnim delovnim načrtom Programa;
	(ii) izdela načrt za usmerjanje usklajevanja, sodelovanja in sinergij med Programom in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja;
	(iii) oblikuje vrednostno zasnovane zdravstvene ukrepe, skrbi za vzdržnost in pripravlja boljše zdravstvene rešitve, spodbuja dostop do zdravstva in zmanjšuje neenakosti na področju zdravja, podpira sodelovanje pacientov in družbe.
	3. Usmerjevalna skupina je neodvisna skupina deležnikov, ki so akterji na področju javnega zdravja, kot so predstavniki Evropskega parlamenta, neodvisni zdravstveni strokovnjaki in predstavniki pacientov.
	4. Usmerjevalno skupino sestavlja 20 oseb na visoki ravni, pri čemer se spoštujejo načelo geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov, poleg tega pa osebe izhajajo iz različnih disciplin in dejavnosti iz odstavka 3.
	5. Njene člane imenuje Komisija v posvetovanju s Parlamentom, in sicer po odprtem razpisu za kandidature ali za prijavo interesa. Člani so imenovani za obdobje, določeno v členu 1(2). Komisija med njenimi člani imenuje tudi predsednika.
	6. Usmerjevalna skupina se sestane vsaj trikrat letno, kar omogoča redno in pregledno izmenjavo mnenj.
	Z načrtom za usmerjanje usklajevanja, sodelovanja in sinergij pomaga pri zagotavljanju prepoznavnosti in usklajevanju vseh obstoječih finančnih mehanizmov, pomembnih za zdravje, ter pri usmerjanju usklajevanja in sodelovanja.
	Komisija se lahko z usmerjevalno skupino posvetuje tudi glede drugih vprašanj, ki v odstavku 2 niso navedena.

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.	Program se izvaja z letnimi programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	V delovnih programih se upošteva ocena učinka na enakost spolov.

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Kazalniki za poročanje o napredku Programa pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev iz členov 3 in 4 so določeni v Prilogi II.	1. Kazalniki, tudi specifični kazalniki o programih in ukrepih, za poročanje o napredku Programa pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev iz členov 3 in 4 so določeni v Prilogi II.

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje Programa. Za večjo preglednost so podatki o upravljanju in izvajanju, ki se stalno posodabljajo, javno dostopni na spletnem mestu Komisije.
	V isto podatkovno zbirko se vključijo zlasti podatki o financiranih projektih. Ti podatki vključujejo:
	(a) informacije o vrstah financiranja in upravičencev, na podlagi katerih je mogoče dodeljenim finančnim sredstvom pregledno slediti; podroben pregled sinergij z drugimi programi Unije, vključno z dejavnostmi, ki jih izvajajo agencije Unije, na podlagi katerega je mogoče ustrezno analizirati dopolnjevanje med različnimi dejavnostmi, ki jih je treba izvajati;
	(b) višino odhodkov, razčlenjenih po projektih, da se lahko opravi posebna analiza, med drugim za posamezna področja ukrepanja, kot so opredeljena v členu 13 in Prilogi I.

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Na Komisijo se v skladu s členom 24 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami Priloge II, da spremeni in dopolni kazalnike, kadar je to potrebno.	2. Na Komisijo se v skladu s členom 24 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami Priloge II, da spremeni in dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, tudi specifične kazalnike o programih in ukrepih.

Predlog spremembe  99

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kazalniki se po potrebi zbirajo razčlenjeni po spolu.

Predlog spremembe  100

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.	3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno, pri čemer se ne sme povečati upravno breme upravičencev. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Predlog spremembe  101

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.	4. Komisija ugotovitve vmesnih in končnih ocen objavi ter jih skupaj s svojimi pripombami predloži in predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe  102

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri sistemu za revizijo Programa se zagotovi ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom, tako da se upoštevajo upravni in drugi stroški preverjanja na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Revizijska pravila so v celotnem Programu jasna, dosledna in skladna.

Predlog spremembe  103

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem Programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki se hkrati financirajo iz različnih programov Unije, se revizija opravi le enkrat, pri čemer se upoštevajo vsi vključeni programi in pravila, ki veljajo zanje.

Predlog spremembe  104

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija ali organ financiranja lahko za upravičence uporabi tudi sistem kombiniranih pregledov. Uporaba teh kombiniranih pregledov je v primeru določenih vrst upravičencev prostovoljna, vključujejo pa revizijo sistemov in postopkov, ki jo dopolnjuje revizija transakcij, ki jo izvede pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES1a. Komisija ali organ financiranja jih lahko uporabi, da preveri, ali je v zvezi z odhodki na splošno zagotovljeno dobro finančno poslovodenje, in da ponovno preuči obseg naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.
	__________________
	1a Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

Predlog spremembe  105

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po končnem plačilu.

Predlog spremembe  106

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija objavi smernice za revizijo, da bi se revizijski postopki in pravila med celotnim trajanjem Programa verodostojno in enotno uporabljali in razlagali.

Predlog spremembe  107

Predlog uredbe

Člen 24 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(2) se na Komisijo prenese do 31. decembra 2028.	2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(2) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem tega triletnega obdobja pripravi poročilo o prenosu pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Predlog spremembe  108

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) ključno zdravstveno infrastrukturo, pomembno za zdravstvene krize, orodja, strukture, procese, proizvodnjo in laboratorijske zmogljivosti, vključno z orodji za nadziranje, modeliranje, napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje izbruhov.	(ii) usklajeno delovanje, pomembno za zdravstvene krize, orodja, mehanizme, strukture, procese, proizvodnjo in laboratorijske zmogljivosti, vključno z orodji za nadziranje, modeliranje, napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje izbruhov.

Predlog spremembe  109

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Prenos, prilagajanje in uvedba dobrih praks in inovativnih rešitev z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami ter podpora, prilagojena posameznim državam ali skupinam držav z največjimi potrebami, in sicer s financiranjem specifičnih projektov, vključno s tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, strokovnim svetovanjem in medsebojno podporo.	(b) Prenos, prilagajanje in uvedba dobrih praks in inovativnih rešitev z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami ali regijami ter podpora, prilagojena posameznim regijam, državam ali skupinam regij oz. držav z največjimi potrebami, in sicer s financiranjem specifičnih projektov, vključno s tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, strokovnim svetovanjem in medsebojno podporo.

Predlog spremembe  110

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) raziskave, študije, zbiranje podatkov in statistike, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalnike, posredovanje znanja in primerjalne analize;	(i) raziskave, študije, zbiranje primerljivih podatkov in statističnih podatkov, ki so po potrebi razčlenjeni po spolu in starosti, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, pilotne študije, kazalnike, posredovanje znanja in primerjalne analize;

Predlog spremembe  111

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) strokovne skupine in svete, ki zagotavljajo svetovanje, podatke in informacije v podporo razvoju in izvajanju zdravstvene politike;	(iii) strokovne skupine in svete, v katere so po potrebi vključeni predstavniki ustreznih deležnikov, ki zagotavljajo svetovanje, oceno, podatke in informacije v podporo razvoju in izvajanju zdravstvene politike, vključno z naknadno oceno izvajanja zdravstvenih politik;

Predlog spremembe  112

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) študije in analize ter znanstveno svetovanje za podporo oblikovanju politik in podporo znanstvenima odboroma za varstvo potrošnikov ter za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja.	(iv) študije in analize, sistematično ocenjevanje učinka drugih političnih ukrepov Unije na zdravje ter znanstveno svetovanje za podporo oblikovanju na dokazih utemeljenih politik in podporo znanstvenima odboroma za varstvo potrošnikov ter za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, pa tudi strokovni skupini za vrednotenje delovanja zdravstvenih sistemov.

Predlog spremembe  113

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) Razvoj in izvajanje zdravstvene zakonodaje in ukrepov Unije, zlasti s podporo za naslednje dejavnosti in subjekte:	(d) Razvoj, izvajanje in oceno zdravstvene zakonodaje in ukrepov Unije, zlasti s podporo za naslednje dejavnosti in subjekte:

Predlog spremembe  114

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije na področju zdravstva ter tehnično podporo za izvajanje pravnih zahtev;	(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije na področju zdravstva, vključno s spodbujanjem zdravja, ter tehnično podporo za celovito izvajanje pravnih in operativnih zahtev povsod v državah članicah;

Predlog spremembe  115

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) razvoj in delovanje podatkovnih zbirk in digitalnih orodij ter njihovo interoperabilnost, po potrebi vključno z drugimi tehnologijami za zaznavanje, kot so vesoljske tehnologije;	(iv) razvoj, delovanje in vzdrževanje podatkovnih zbirk in digitalnih orodij, med drugim tudi že vzpostavljenih projektov, ter njihovo interoperabilnost, po potrebi pa tudi interoperabilnost z drugimi tehnologijami za zaznavanje, kot so vesoljske tehnologije in umetna inteligenca;

Predlog spremembe  116

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) revizije in ocenjevanje v skladu z zakonodajo Unije;	(v) revizije, ocenjevanje in nadzor v skladu z zakonodajo Unije;

Predlog spremembe  117

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka x

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(x) nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč v zvezi z izvajanjem zdravstvene zakonodaje Unije in Programa;	(x) nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč v zvezi z uveljavljanjem in izvajanjem zdravstvene zakonodaje Unije in Programa;

Predlog spremembe  118

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka xi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(xi) zainteresirane strani z namenom nadnacionalnega sodelovanja.	(xi) zainteresirane strani z namenom nadnacionalnega in regionalnega sodelovanja.

Predlog spremembe  119

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) Strukturne zaloge in pripravljenost na krize:	črtano
(i) vzpostavitev mehanizma za razvijanje, naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov ter podpora zanj;
(ii) vzpostavitev in upravljanje evropskih rezerv in zalog v krizi pomembnih izdelkov v povezljivosti z drugimi instrumenti Unije;
(iii) vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in dodeljevanje razpoložljivih zmogljivosti oskrbe (kot so bolniške postelje in prosta mesta v enotah intenzivne terapije), za razdeljevanje ali dodeljevanje blaga in storitev, potrebnih v primeru zdravstvene krize, ter za zagotavljanje dobave in varne uporabe zdravil, zdravil v preskušanju in medicinskih pripomočkov;
(iv) naročanje blaga in storitev, potrebnih za preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih kriz, ter ukrepanje za zagotovitev dostopa do navedenega osnovnega blaga in storitev;
(v) vzpostavitev in delovanje rezervnega seznama Unije za medicinske in zdravstvene delavce in strokovnjake ter mehanizma za napotitev takih delavcev in strokovnjakov, če je to potrebno, za preprečevanje zdravstvenih kriz ali odzivanje nanje v vsej Uniji; ustanovitev in delovanje ekipe Unije za izredne zdravstvene razmere za strokovno svetovanje in tehnično pomoč na zahtevo Komisije v primeru zdravstvene krize.

Predlog spremembe  120

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) ukrepi za spodbujanje zmogljivosti akterjev na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za vseevropsko in medsektorsko preprečevanje zdravstvenih kriz, pripravljenost nanje, njihovo obvladovanje in odzivanje nanje, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost ter izpopolnjevanjem medicinskih, zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev;	(i) ukrepi za spodbujanje zmogljivosti akterjev na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za vseevropsko in medsektorsko preprečevanje zdravstvenih kriz, pripravljenost nanje, njihovo obvladovanje in odzivanje nanje, vključno s stresnimi testi, načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost ter izpopolnjevanjem medicinskih, zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev;

Predlog spremembe  121

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) vzpostavitev evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, s katerim bi se odzivali na vse vrste zdravstvenih groženj in kriz ter okrepili operativno usklajevanje na evropski ravni, ki bi ga vodili prek mehanizma ob pomoči ustreznih agencij;

Predlog spremembe  122

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpiranje in/ali naročanje izredne proizvodnje zdravstvenih protiukrepov, vključno z osnovnimi kemikalijami in aktivnimi snovmi, ter financiranje sodelovanja pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in kliničnih preskušanjih v izrednih razmerah;	črtano

Predlog spremembe  123

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) preventivni ukrepi za zaščito ranljivih skupin pred nevarnostmi za zdravje ter ukrepi za prilagoditev odzivanja na krize in njihovo obvladovanje glede na potrebe teh ranljivih skupin;	(iv) preventivni ukrepi za zaščito vseh državljanov, zlasti pa ranljivih skupin, pred nevarnostmi za zdravje ter ukrepi za prilagoditev odzivanja na krize in njihovo obvladovanje glede na potrebe teh ranljivih skupin, na primer z zagotovljeno osnovno oskrbo za paciente s kroničnimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno nego in zdravljenje za obvladovanje bolečine;

Predlog spremembe  124

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iva) ukrepi v podporo e-zdravju, npr. prehodu na telemedicino, dajanju zdravil na domu in izvajanju preventivnih načrtov in načrtov za samopomoč, kjer je to možno in primerno;

Predlog spremembe  125

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka iv b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ivb) ukrepi v podporo čezmejnemu sodelovanju, da bi zagotovili dostop do hitrega zdravljenja za vse paciente v Uniji, zlasti za tiste z redkimi boleznimi;

Predlog spremembe  126

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) ukrepi za obravnavanje stranskih posledic zdravstvene krize za zdravje, zlasti na duševno zdravje, paciente s kroničnimi boleznimi in druge ranljive skupine;	(v) ukrepi za obravnavanje in obvladovanje stranskih posledic zdravstvene krize za zdravje, zlasti na duševno zdravje, paciente s kroničnimi boleznimi in drugimi ranljivimi stanji, tudi osebe, ki trpijo zaradi zasvojenosti, HIV/aidsa ali tuberkuloze;

Predlog spremembe  127

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka viii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(viiia) podpora ukrepom v zvezi z epidemiološkim spremljanjem, ki se osredotočajo na nacionalne zdravstvene subjekte in prispevajo k oceni dejavnikov, ki vplivajo na zdravje državljanov ali ga določajo;

Predlog spremembe  128

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka viii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(viiib) ukrepi za zagotovitev nemotenega dostopa do zdravil in neprekinjene oskrbe in zdravljenja, predvsem za bolnike s kroničnimi boleznimi;

Predlog spremembe  129

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g) Okrepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov:	(g) Okrepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov, spodbujanje in zaščita zdravja ter preprečevanje bolezni:

Predlog spremembe  130

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva;	(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov ob povezovanju razpoložljivega financiranja Unije, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru in priporočilih za posamezne države glede zdravja, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva;

Predlog spremembe  131

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) podpora izvajanju politik in ukrepov za zmanjšanje neenakosti in nepravičnosti v zvezi z zdravstvom;

Predlog spremembe  132

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) programi usposabljanja za medicinske in zdravstvene delavce ter programi za začasne izmenjave delavcev;	(ii) podpora v sinergiji z drugimi programi za izobraževanje in usposabljanje za medicinske in zdravstvene delavce, vključno s spletnimi programi, ter programi za začasne izmenjave delavcev, zlasti zato, da bi izboljšali njihove učne načrte in digitalne veščine;

Predlog spremembe  133

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpora za izboljšanje geografske porazdelitve delovne sile v zdravstvu in preprečevanje slabe zdravstvene pokritosti;	(iii) podpora v sinergiji z drugimi programi za izboljšanje geografske porazdelitve delovne sile v zdravstvu, pri čemer je treba zagotoviti, da je ta porazdelitev delovne sile sorazmerna tudi s prebivalstvom zadevnega območja ali regije, in s tem preprečiti slabo zdravstveno pokritost ter spodbuditi in izvajati politike za zadržanje delavcev;

Predlog spremembe  134

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) podpora za vzpostavitev in usklajevanje referenčnih laboratorijev in centrov Unije ter centrov odličnosti;	(iv) podpora za vzpostavitev, usklajevanje in uporabo referenčnih laboratorijev in centrov Unije, centrov odličnosti in namenskih platform EU za posamezne bolezni za izmenjavo, primerjavo in referenčno usklajevanje dobre prakse med državami članicami;

Predlog spremembe  135

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) revizija ureditev držav članic na področjih pripravljenosti in odzivanja (kot so krizno upravljanje, antimikrobična odpornost, cepljenje);	(v) revizija ureditev držav članic na področjih pripravljenosti in odzivanja (kot so krizno upravljanje, odpornost na antimikrobike, cepljenje) ter izvajanja njihovih nacionalnih strategij ali programov za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;

Predlog spremembe  136

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka viii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(viiia) podpora okviru Unije in povezanim interoperabilnim digitalnim orodjem za okrepitev sodelovanja na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij med državami članicami in v omrežjih, vključno z mrežami, ki državam članicam omogočajo zagotavljanje in izmenjavo pravočasnih, zanesljivih in kakovostnih kliničnih ocen ter skupna znanstvena posvetovanja in druge ustrezne dejavnosti za podporo nosilcem odločanja pri izmenjavi rezultatov sodelovanja na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij;

Predlog spremembe  137

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ix) podpora za vzpostavitev in izvajanje programov, ki podpirajo države članice in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni);	(ix) podpora za vzpostavitev in izvajanje nacionalnih in evropskih programov, tudi digitalnih in na dokazih temelječih programov, ki podpirajo države članice in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja, zdravstvene pismenosti in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni) v zdravstvenih enotah in skupnostih ter blažijo glavne dejavnike tveganja za kronične bolezni;

Predlog spremembe  138

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ix a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ixa) podpora za vzpostavitev in delovanje platform Unije za posamezne bolezni za izmenjavo, primerjavo in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni, predvsem pa na področju kroničnih bolezni;

Predlog spremembe  139

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ix b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ixb) podpora za razvoj smernic za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni;

Predlog spremembe  140

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka x

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(x) podpiranje ukrepov držav članic za vzpostavitev zdravega in varnega urbanega, poklicnega in izobraževalnega okolja, da se omogoči zdrav način življenja in spodbujajo zdrave prehranjevalne navade, ob upoštevanju potreb ranljivih skupin;	(x) podpora za ukrepe držav članic za vzpostavitev zdravega in varnega urbanega, poklicnega in izobraževalnega okolja, da se spodbuja duševno zdravje, zdravstvena vzgoja, omogoči zdrav način življenja in spodbuja redna fizična dejavnost in zdrave prehranjevalne navade, ob upoštevanju potreb ljudi v vseh življenjskih obdobjih, da se spodbuja vseživljenjsko zdravje;

Predlog spremembe  141

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka x a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xa) podpora za ukrepe držav članic za obravnavanje dejavnikov zdravja, vključno z zmanjšanjem škode zaradi uživanja alkohola in uporabe tobaka;

Predlog spremembe  142

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka x b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xb) podpora za ukrepe držav članic za zagotovitev dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in s tem povezanih zdravil ter podpora za celostne in presečne pristope k preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in negi;

Predlog spremembe  143

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka x c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xc) ukrepi za spodbujanje oskrbe in podpore za žrtve nasilja na podlagi spola;

Predlog spremembe  144

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka x d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xd) ukrepi za spodbujanje enakega dostopa invalidov do zdravstvenih storitev in s tem povezanih ustanov ter do oskrbe;

Predlog spremembe  145

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xi a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xia) podpora državam članicam pri reviziji njihovih nacionalnih načrtov glede redkih bolezni, da bi vzpostavile finančne in organizacijske ureditve, ki so potrebne za dejansko vključitev sistema evropskih referenčnih mrež v nacionalne zdravstvene sisteme, in hkrati podpora za razvoj in izvajanje nabora politik, pravil in postopkov, ki so potrebni za utrditev sistema evropskih referenčnih mrež na nacionalni ravni;

Predlog spremembe  146

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xi b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xib) podpora pri izvajanju sistema evropskih referenčnih mrež za stalno vrednotenje, spremljanje, oceno in izboljšanje kakovosti;

Predlog spremembe  147

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xi c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xic) zagotovitev sredstev za vzpostavitev učinkovitih in stalnih mehanizmov za sodelovanje evropskih referenčnih mrež pri obravnavanju večsistemskih potreb, ki izhajajo iz bolezni z nizko prevalenco in redkih bolezni, in za zagotovitev lažjega diagonalnega povezovanja med različnimi specialističnimi področji in disciplinami;

Predlog spremembe  148

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xi d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xid) podpora državam članicam pri krepitvi njihovih strokovnih centrov za redke bolezni, da bi povečali zmogljivosti nacionalnih zdravstvenih sistemov za diagnosticiranje, zdravljenje in obvladovanje takih bolezni, nadnacionalno sodelovanje na področju kodifikacije, informacij in znanja na področju redkih bolezni, predvsem prek podatkovne zbirke Orphanet;

Predlog spremembe  149

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xiia) podpora sodelovanju in usklajevanju med državami članicami pri vzpostavitvi evropske mreže za odličnost bolnišnic, ki bo izboljšala čezmejno zdravljenje redkih bolezni in okrepila dostop do zdravljenja za vse državljane Unije;

Predlog spremembe  150

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) Ukrepi za boj proti raku:	(h) Ukrepi za boj proti raku, vključno z rakom pri otrocih:

Predlog spremembe  151

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podpiranje držav članic in nevladnih organizacij pri spodbujanju in izvajanju priporočil Evropskega kodeksa proti raku;	(i) podpiranje držav članic, Mednarodne agencije za raziskave raka in nevladnih organizacij pri spodbujanju in izvajanju priporočil Evropskega kodeksa proti raku; podpora za revizijo in stalno posodabljanje trenutne izdaje Evropskega kodeksa za boj proti raku;

Predlog spremembe  152

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) podpora ustanovitvi evropskega onkološkega inštituta kot platforme za izvajanje evropskih referenčnih mrež za raka, zbiranje kliničnih podatkov med centri iz vseh sodelujočih držav v Uniji in prednostno obravnavo akademskih in kliničnih raziskovalnih programov odličnosti na področju raka, vključno z rakom pri otrocih;

Predlog spremembe  153

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpora za programe preprečevanja v zvezi z glavnimi dejavniki tveganja za raka;	(iii) podpora za programe preprečevanja v zvezi z glavnimi dejavniki tveganja za raka, ki so dokazano učinkoviti in podprti s trdnimi dokazi;

Predlog spremembe  154

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iva) ukrepi za podporo uporabi evidenc o raku v vseh državah članicah;

Predlog spremembe  155

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) ukrepi, ki podpirajo dostop do onkoloških storitev in do inovativnih zdravil za zdravljenje raka;	(v) ukrepi, ki podpirajo izvajanje politik, nacionalnih programov in smernic, v skladu z evropskim načrtom za boj proti raku z namenom zmanjšanja neenakosti ter zagotavljanja dostopa do storitev v zvezi z rakom, podporne in paliativne oskrbe in do inovativnih, dostopnih in učinkovitih presejalnih testov, zdravljenja in zdravil za raka v vseh državah članicah v polni sinergiji s programom Obzorje Evropa ter njegovimi misijami in partnerstvi;

Predlog spremembe  156

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(va) ukrepi, ki podpirajo enakopraven in pravočasen dostop do novih in inovativnih zdravil in načinov zdravljenja, tudi za podporno in paliativno oskrbo, v primeru malignih bolezni pri otrocih v vsej Evropi ter spodbujanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh zdravil in zdravljenja v odmerkih in formulacijah, ki so za otroke primerni;

Predlog spremembe  157

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka v b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vb) ukrepi za obravnavanje neizpolnjenih potreb otrok in mladostnikov z rakom in tistih, ki so raka preživeli, z namenskimi programi in načrti, ki bodo omogočili delovanje evropskih referenčnih mrež, tudi tistih za raka pri otrocih;

Predlog spremembe  158

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka vii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vii) ukrepi, ki podpirajo kakovostno preprečevanje raka in zdravstveno oskrbo pri raku, vključno z diagnosticiranjem in zdravljenjem;	(vii) ukrepi, ki podpirajo kakovostno preprečevanje raka in zdravstveno oskrbo pri raku, vključno z diagnosticiranjem, zdravljenjem, spremljanjem ter podporno in paliativno oskrbo;

Predlog spremembe  159

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(viii) ukrepi, ki podpirajo kakovost življenja preživelih onkoloških bolnikov in njihovih negovalcev;	(viii) ukrepi, ki podpirajo kakovost življenja preživelih onkoloških bolnikov in njihovih negovalcev, vključno z zagotavljanjem psihološke podpore, lajšanjem bolečine in ponovnim poklicnim vključevanjem;

Predlog spremembe  160

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ix) podpora za izvajanje politike in zakonodaje Unije za nadzor nad tobakom;	(ix) podpora za izvajanje politike in zakonodaje Unije za nadzor nad tobakom ter druge povezane zakonodaje na področju preprečevanja in spodbujanja zdravja, tudi za zmanjševanje škode, ki jo povzroči alkohol;

Predlog spremembe  161

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka x

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(x) vzpostavitev in podpiranje mehanizmov za krepitev zmogljivosti in stalno izobraževanje na področju multidisciplinarne onkološke oskrbe.	(x) vzpostavitev in podpiranje mehanizmov za krepitev zmogljivosti in stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev in neformalnih negovalcev na področju multidisciplinarne onkološke oskrbe, presejalnih testov in zgodnjega diagnosticiranja, predvsem na področju raka pri otrocih z namenom, da bi izboljšali kakovost oskrbe;

Predlog spremembe  162

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka h – točka x a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xa) ukrepi, ki podpirajo vključujoč, usklajen, večdisciplinaren in bolniku prilagojen pristop v primeru onkoloških bolnikov in oseb, ki so raka prebolele;

Predlog spremembe  163

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) podpiranje ukrepov za odpravo nezaupanja v cepljenje;	(ii) podpiranje ukrepov za odpravo nezaupanja v cepljenje in širjenja neresničnih informacij ter za spodbujanje imunizacije v vseh življenjskih obdobjih ljudi;

Predlog spremembe  164

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) podporna orodja in platforme za zbiranje stvarnih dokazov o varnosti, učinkovitosti in učinku cepiv po uporabi, brez poseganja v zbiranje trdnih dokazov v fazi predhodne odobritve;

Predlog spremembe  165

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka ii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iib) podpora za ukrepe za odpravo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

Predlog spremembe  166

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpiranje kliničnega preskušanja za hitrejši razvoj, odobritev in dostop do inovativnih, varnih in učinkovitih zdravil in cepiv;	(iii) podpiranje kliničnega preskušanja in uporabe podatkov iz prakse, tudi tistih, za katere je potrebno večje usklajevanje na ravni Unije in z Evropsko agencijo za zdravila, za hitrejši razvoj, odobritev in dostop do inovativnih, varnih in učinkovitih zdravil in cepiv;

Predlog spremembe  167

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) podpora za ukrepe za vzpostavitev in razvoj evropskega digitalnega mehanizma za boljše poročanje, obveščanje in spremljanje morebitnega pomanjkanja v obliki platforme Unije za pomanjkanje zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov na podlagi enega usklajenega in interoperabilnega modela za zbiranje podatkov in nacionalnih sistemov za sporočanje pomanjkanja vključno s celovitim izvajanjem učinkovite telematske infrastrukture Unije, ki bo povezovala podatke o zdravilih in dobavnih verigah;

Predlog spremembe  168

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiib) podpora za ukrepe za spodbujanje večje proizvodnje bistvenih ključnih aktivnih farmacevtskih učinkovin in zdravil v Uniji, vključno z diverzifikacijo proizvodnje aktivnih učinkovin in generičnih zdravil v dobavni verigi v Uniji, da bi zmanjšali odvisnost držav članic od nekaterih tretjih držav;

Predlog spremembe  169

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) podpiranje ukrepov za zagotovitev večje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov v Uniji ter prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti za paciente in zdravstvene sisteme;	(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe  170

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) podpiranje ukrepov za spodbujanje razvoja inovativnih izdelkov in komercialno manj zanimivih izdelkov, kot so antimikrobiki;	(v) podpiranje ukrepov za spodbujanje odkrivanja in razvoja inovativnih zdravil in cepiv v odziv na vse večje zdravstvene izzive in potrebe pacientov;

Predlog spremembe  171

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka v a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(va) podpiranje ukrepov za spodbujanje inovacij na področju spremembe namena, spremembe sestave in kombinacij zdravil brez patentne zaščite, ki zagotavljajo pomembne izboljšave za paciente, zdravstvene delavce in/ali zdravstvene sisteme;

Predlog spremembe  172

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka v b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(vb) ukrepanje za odpravo nedelovanja trga v zvezi z antibiotiki in spodbujanje trajnostnih naložb za odkrivanje in razvoj novih antimikrobikov, zdravil za redke bolezni in zdravil za bolj proti nalezljivim boleznim s hkratnim zagotavljanjem enakopravnega dostopa;

Predlog spremembe  173

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) podpiranje ukrepov za spremljanje pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov, ki se pojavlja v bolnišnicah in lekarnah, da se odpravi tako pomanjkanje in poveča zanesljivost oskrbe;	(vi) podpiranje ukrepov za spremljanje, preprečevanje, upravljanje, sporočanje in priglasitev pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov, ki se pojavlja v bolnišnicah in lekarnah, da se sporočeno pomanjkanje zbere v centralizirani podatkovni zbirki, ki je interoperabilna s podatkovnimi zbirkami, ki so vsebovale regulativne podatke o zdravilih, da se odpravi tako pomanjkanje in poveča zanesljivost oskrbe;

Predlog spremembe  174

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(viii) ukrepi za okrepitev ocenjevanja tveganja zdravil za okolje;	(viii) ukrepi za okrepitev ocenjevanja tveganja zdravil in medicinskih pripomočkov za okolje;

Predlog spremembe  175

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ix) ukrepi za spodbujanje preudarne rabe in odstranjevanja antimikrobikov;	(ix) ukrepi za spodbujanje preudarne rabe in odstranjevanja zdravil, predvsem antimikrobikov, in za zmanjšanje splošne rabe zdravil, ukrepi za podporo nadzoru rabe antimikrobikov in podporo boju proti odpornosti proti antimikrobikom;

Predlog spremembe  176

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka x

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(x) podpiranje ukrepov za spodbujanje mednarodnega regulativnega zbliževanja glede zdravil in medicinskih pripomočkov.	(x) podpiranje ukrepov za spodbujanje mednarodnega regulativnega zbliževanja glede zdravil in medicinskih pripomočkov ter zanašanja nanje in za izboljšanje regulativnega nadzora Unije.

Predlog spremembe  177

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podpora za uporabo, delovanje in vzdrževanje dovršenih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve ter postopkov zagotavljanja kakovosti podatkov za izmenjavo podatkov, dostop do njih ter njihovo uporabo in ponovno uporabo; podpora za čezmejno mreženje, vključno z uporabo elektronske zdravstvene dokumentacije, registrov in drugih podatkovnih zbirk;	(i) podpora za uporabo, delovanje in vzdrževanje dovršenih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve ter postopkov zagotavljanja varnosti in kakovosti podatkov za izmenjavo podatkov, dostop do njih ter njihovo uporabo in ponovno uporabo; podpora za čezmejno mreženje, vključno z izboljšanjem in boljšo uporabo elektronske zdravstvene dokumentacije, registrov in drugih podatkovnih zbirk;

Predlog spremembe  178

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) vzpostavitev podpiranje razvoja evropskega elektronskega zdravstvenega zapisa in podpora njegovemu izvajanju v državah članicah za večjo uporabo e-zdravja ter izboljšanje trajnosti in odpornosti sistemov zdravstvenega varstva;

Predlog spremembe  179

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka i b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ib) podpiranje držav članic pri izboljšanju ter nadaljnjem razvoju in izvajanju registrov evropskih referenčnih mrež;

Predlog spremembe  180

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij; digitalno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev;	(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij ter krepitvijo varne uporabe in ponovne uporabe zdravstvenih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov; podpiranje in izvajanje digitalnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev in državljanov z okrepljenim izobraževanjem, usposabljanjem in ukrepi za (digitalno) zdravstveno pismenost;

Predlog spremembe  181

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpiranje uporabe in interoperabilnosti digitalnih orodij in infrastruktur znotraj držav članic in med njimi ter z institucijami in organi Unije; razvoj ustreznih struktur upravljanja ter trajnostnih in interoperabilnih informacijskih sistemov Unije na področju zdravja v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora ter izboljšanje dostopa državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov in nadzora nad temi podatki;	(iii) podpiranje uporabe in interoperabilnosti digitalnih orodij in infrastruktur znotraj držav članic in med njimi ter z institucijami, agencijami in organi Unije, razvoj ustreznih struktur upravljanja ter trajnostnih in interoperabilnih informacijskih sistemov Unije na področju zdravja v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, da bi zagotovili varno in učinkovito uporabo umetne inteligence v zdravstvenem varstvu ter s tem okrepili in omogočili lažji dostop državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov in nadzor nad njimi; podpiranje uporabe in širšega izvajanja sedanjih uspešnih pobud in projektov na področju digitalnega zdravja, osredotočenega na posameznika, in zdravstvenih podatkov;

Predlog spremembe  182

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) podpiranje optimalne uporabe telemedicine/telezdravja, tudi prek satelitskih komunikacij za oddaljena območja, ter spodbujanje digitalnih organizacijskih inovacij v zdravstvenih ustanovah in digitalnih orodij, ki podpirajo krepitev vloge državljank in državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika.	(iv) podpiranje dostopa do in optimalne uporabe telemedicine/telezdravja, tudi prek satelitskih komunikacij za oddaljena območja, ter spodbujanje digitalnih organizacijskih inovacij v zdravstvenih ustanovah in digitalnih orodij, ki podpirajo krepitev vloge državljank in državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika; spodbujanje sodelovanja pacientov in zdravstvenih delavcev pri sooblikovanju in sorazvoju uporabniku prijaznih, dostopnih, varnih in učinkovitih rešitev telemedicine/telezdravja in drugih digitalnih rešitev;

Predlog spremembe  183

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) komunikacija za spodbujanje preprečevanja bolezni in zdravega načina življenja v sodelovanju z vsemi zadevnimi akterji na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni Unije.	(iii) komunikacija za spodbujanje zdravja, zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni v sodelovanju z vsemi zadevnimi akterji na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

Predlog spremembe  184

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) kampanje za ozaveščanje splošne javnosti in ciljnih skupin ter projekti, ki jih vodijo deležniki, vključno s preprečevanjem širjenja neresničnih informacij in bojem proti njim;

Predlog spremembe  185

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiib) komunikacijske dejavnosti, namenjene boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam, kot so lažne novice, v zvezi z zdravili, cepivi, zdravstvenimi izdelki, vzroki in zdravljenjem bolezni;

Predlog spremembe  186

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiic) obveščanje državljanov o tveganjih za zdravje in determinantah zdravja;

Predlog spremembe  187

 

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiid) komunikacijske in informacijske kampanje ter kampanje za ozaveščanje o darovanju krvi, organov, tkiv in celic, ki javnost opomnijo na pomembnost tega darovanja v smislu solidarnosti, zdravstvene politike in terapevtskih koristi;

Predlog spremembe  188

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
I. Kakovost in popolnost pripravljenosti EU in držav članic ter njihovega načrtovanja odzivanja na resne čezmejne nevarnosti za zdravje	I. Kakovost in polna pripravljenost EU in držav članic ter njihovega načrtovanja odzivanja na resne čezmejne nevarnosti za zdravje, vključno s kazalniki za oceno odpornosti v vsej EU

Predlog spremembe  189

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka II

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
II. Dostopnost zdravil z dovoljenjem za promet, izdanim po centraliziranem postopku, v primeru neizpolnjenih potreb, npr. dovoljenih zdravil sirot, zdravil za napredno zdravljenje, pediatričnih zdravil ali cepiv	II. Dostopnost zdravil in medicinskih pripomočkov z dovoljenjem za promet, izdanim po centraliziranem postopku, v primeru neizpolnjenih potreb, npr. obstoječih in novih dovoljenih zdravil sirot, zdravil za napredno zdravljenje, pediatričnih zdravil ali cepiv

 

Predlog spremembe  190

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka III

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
III. Število ukrepov in dobrih praks, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 3.4, na državo članico	III. Število ukrepov in primerov dobre prakse, ki neposredno prispevajo k zagotovitvi splošnega zdravstvenega varstva, na državo članico

Predlog spremembe  191

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka IV

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
IV. Izvajanje dobrih praks v državah članicah EU	IV. Izvajanje zdravstvenih programov v državah članicah EU za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obravnavanje neenakosti v zdravju;

Predlog spremembe  192

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka IV a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	IVa. Vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora;

Predlog spremembe  193

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. število novih postopkov, s katerimi se bosta po potrebi ob upoštevanju novih tehnologij pospešila razvoj in vrednotenje zdravil, ki izpolnjujejo večje javnozdravstvene potrebe;

Predlog spremembe  194

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. število držav članic z ustrezno stopnjo infrastrukture za digitalno zdravstvo;

Predlog spremembe  195

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c. število držav članic, ki so uvedle evropsko elektronsko zdravstveno kartoteko;

Predlog spremembe  196

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d. delež državljanov držav članic z dostopom do svojih podatkov v evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru na državo članico;

Predlog spremembe  197

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. število razdeljenih odmerkov cepiva;	3. število odmerkov cepiva, ki je na voljo, po vrsti cepiva in po državah članicah;

Predlog spremembe  198

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. precepljenost po starosti in na bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem

Predlog spremembe  199

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6. starostno standardizirano petletno neto preživetje z rakom materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke;	6. starostno standardizirano petletno neto preživetje z rakom, po vrsti raka, starosti, spolu in državah članicah;

Predlog spremembe  200

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. starostno standardizirano petletno neto preživetje z rakom pri otrocih, po vrsti raka, starosti, spolu in državah članicah

Predlog spremembe  201

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6b. presejalni pregledi za raka na dojki, materničnem vratu ter na debelem črevesju in danki po vrsti, starosti, spolu in na državo članico

Predlog spremembe  202

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. razmerje med številom registrov raka in držav članic, ki sporočajo podatke o stadiju raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke, ko je postavljena diagnoza;	7. razmerje med številom registrov raka in številom držav članic, ki sporočajo podatke o stadiju raka, ko je postavljena diagnoza;

Predlog spremembe  203

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a. delež oseb, sprejetih v paliativno oskrbo in rezultati za raka in raka pri otrocih po vrsti, starosti, spolu in državi članici

Predlog spremembe  204

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7b. razmerje med številom registrov raka na državo članico in številom držav članic, ki sporočajo podatke o stadiju raka pri otrocih, ko je postavljena diagnoza

Predlog spremembe  205

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7c. prevalenca večjih kroničnih bolezni na državo članico, po bolezni, spolu in starosti

Predlog spremembe  206

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7d. starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni (na 100 000 oseb), na bolezen;

Predlog spremembe  207

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7e. delež pacientov s HIV/aidsom z dostopom do ustreznega zdravljenja po državah članicah, spolu in starosti;

Predlog spremembe  208

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 7 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7f. delež pacientov s tuberkulozo z dostopom do ustreznega zdravljenja po državah članicah, spolu in starosti;

Predlog spremembe  209

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8. razširjenost kajenja;	8. starostno standardizirana razširjenost uporabe tobaka po spolu;

Predlog spremembe  210

Predlog uredbe

Priloga II – del B – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9. število primerov pomanjkanja zdravil v mreži enotnih kontaktnih točk;	9. število primerov pomanjkanja zdravil v državah članicah;

Predlog spremembe  211

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	9a. ukrepi za spodbujanje proizvodnje bistvenih aktivnih farmacevtskih sestavin in zdravil v EU

Predlog spremembe  212

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12a. uporaba antimikrobikov na anatomsko-terapevtsko-kemično oznako in na državo članico

Predlog spremembe  213

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12b. umrljivost, pripisljiva okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo, po starosti, spolu in na državo članico

Predlog spremembe  214

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12c. smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti in se jih pripisuje boleznim srca in ožilja, raku in sladkorni bolezni, izgubljena leta življenja zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, ki se jih pripisuje nenalezljivi bolezni, leta zdravstveno kakovostnega življenja s kronično respiratorno boleznijo pri osebah, mlajših od 75 let po spolu in na državo članico

Predlog spremembe  215

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
13. število bolnišničnih enot, vključenih v evropske referenčne mreže, in pacientov, ki so jih diagnosticirali in zdravili člani evropskih referenčnih mrež;	13. število zdravstvenih enot, vključenih v evropske referenčne mreže, in pacientov, ki so jih diagnosticirali in zdravili člani evropskih referenčnih mrež;

Predlog spremembe  216

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14a. število ocen učinkov politik Unije na zdravje;

Predlog spremembe  217

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14b. po starosti standardizirana razširjenost debelosti po spolu, starosti in državah članicah;

Predlog spremembe  218

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 14 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14c. stopnja umrljivosti mater po starosti in državah članicah

Predlog spremembe  219

 

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 14 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14d. umrljivost dojenčkov po državah članicah

 

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Komisija je 28. maja 2020 predložila nov samostojen program EU za zdravje za obdobje od leta 2021 do leta 2027, vreden 9,4 milijard EUR, kot del načrta za okrevanje, ki ga odbor ENVI že dolgo zahteva za izgradnjo odpornih zdravstvenih sistemov v EU, s katerimi bi odpravili čezmejne zdravstvene grožnje, razpoložljivost in dostopnost zdravil ter okrepili zdravstvene sisteme. Zdravstveni program je bil po prvotnem predlogu za večletni finančni okvir v obdobju od 2021 do 2027 eden od sklopov Evropskega socialnega sklada plus (ESF+).

Namen novega programa, ki ga je predlagala Komisija, je ohraniti EU kot najbolj zdravo regijo na svetu in ji dati na razpolago vsa možna orodja za reševanje zdravstvenih izzivov na nacionalni ravni in ravni EU ter jo bolje pripraviti na vse nove nevarnosti za zdravje, ki bi lahko ogrozile prebivalce EU. Program EU za zdravje določa nove ukrepe za odpravo vrzeli, ki so se med pandemijo covida -19 pokazale v zvezi z razvojem in proizvodnjo zdravil, ustrezno oskrbo z zdravili in opremo v bolnišnicah ter potrebnimi zdravstvenimi človeškimi viri, uvajanjem digitalnih orodij in storitev, ki omogočajo neprekinjeno oskrbo, ter potrebo po ohranjanju dostopa do osnovnega blaga in storitev v času krize. Tako bo imela lahko EU na voljo več orodij za hitro, odločno in usklajeno ukrepanje z državami članicami pri pripravljanju na krize in tudi njihovem obvladovanju.

Komisija je predlagala ambiciozen samostojen program EU za zdravje, ki naj bi zagotavljal ciljno pomoč pri premoščanju prihodnjih zdravstvenih izzivov, opredeljenih pri vrednotenju potreb. V skladu s tem predlogom je financiranje novega programa z 9,4 milijardami EUR velika okrepitev v primerjavi s predhodnimi predlogi iz ESF+ (413 milijonov EUR). Program bo financiran iz prihodnjega večletnega finančnega okvira (1,7 milijard EUR) in instrumenta za okrevanje, zdaj imenovanega „Next Generation EU“ (7,7 milijard EUR).

Mnenje poročevalca

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije o samostojnem programu EU za zdravje, ki bi mu namenili bistveno več sredstev kot njegovemu predhodniku. Ponavlja, da lahko prihodnje pandemije in zdravstvene grožnje obvladamo samo z ločenim robustnim programom, s katerim bomo, kar je zelo pomembno, povečali odpornost zdravstvenih sistemov EU in premostili šibkosti, kot so pomanjkanje zdravil in neenakosti na področju zdravja, ter podprli zdravstveni sektor pri digitalnem prehodu.

Hkrati poročevalec meni, da mora biti program EU za zdravje več kot le odziv na pandemijo covida-19. V pomoč ne bo le pri kratkoročnem kriznem upravljanju, ampak tudi pri dolgoročnih ciljih. Moral bi biti del skupnega načrta ukrepov, s katerimi bi podprli zdravstvene politike v EU v naslednjih sedmih letih. Program je pomemben dejavnik pri razvoju močnih in odpornih zdravstvenih sistemov v državah članicah, s katerimi bi obvladali morebitni drugi val covida-19 in druge prihodnje zdravstvene krize. Hkrati bi moral program podpreti zdravstvene sisteme držav članic in javnozdravstvene politike pri reševanju dolgoročnih izzivov, kot so odpornost na antimikrobike, staranje, nalezljive in nenalezljive bolezni, hkrati pa utirati pot novim tehnologijam.

Opozoriti je tudi treba, da bo večji del sredstev za zdravstvo zagotovljen že na začetku, kar pomeni, da so potrebni jasni in usmerjeni cilji, zato bo moral biti predlog zelo dobro strukturiran in konkreten.

Glede na zapisano poročevalec meni, da je treba dati v predlogu Komisije o programu EU za zdravje večji poudarek naslednjim glavnim vidikom:

– Potrebnih je več naložb v zdravstvene sisteme, zlasti v infrastrukturo, tudi na ravni primarnega zdravstvenega varstva, s katerimi bi dolgoročno okrepili zdravstvene sisteme, ki bi presegli sedanje zdravstvene izzive.

– Potrebni so konkretni in jasni predlogi za začetno financiranje, vključno s prenosom sredstev na boljše zdravstveno varstvo, enak dostop do zdravstvenega varstva in odporne zdravstvene sisteme.

– Vsi ukrepi programa bi morali imeti zdravstveni pristop, usmerjen k posamezniku in temelječ na rezultatih, s poudarkom na preprečevanju, posebnih zdravstvenih potrebah posameznika, pri čemer se ob ciljev samega bolnika upošteva najboljše strokovno znanje specializiranega zdravstvenega delavca na tem področju.

 

– Neenakosti na področju zdravja morajo biti v središču programa, pri čemer je treba upoštevati, da so to neenakosti na področju zdravja med skupinami ljudi v državah in med državami, ki jih je mogoče preprečiti, ter da so posledica neenakosti med družbami in znotraj njih. Neenakosti v zdravstvenem stanju med skupinami prebivalstva, državami in regijami ter dostopu do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva dobre kakovosti so tudi med največjimi izzivi na področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, ki preprečujejo njihovo skupno delovanje.

– Program bi se moral zato bolje osredotočati na preprečevanje bolezni v celotni življenjski dobi posameznika ter na spodbujanje zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in sorodnih izdelkov ter izpostavljenost njihovim emisijam, uživanje alkohola in prepovedanih drog, debelost in nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost. Preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja bi moralo biti glavni splošni cilj programa.

– Program bi moral podpirati naložbe v zgodnje diagnosticiranje in presejanje, da bi okrepili preprečevanje in presejanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni, kot so kardiovaskularne in nevrodegenerativne bolezni, bolezni dihal, sladkorna bolezen, rak in rak pri otrocih.

– Program bi moral podpirati oblikovanje evropske elektronske zdravstvene kartoteke, ki bi sistemom zdravstvenega varstva zagotovila načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva, bolnikom pa hitrejši in lažji dostop do zdravljenja.

– Komisija bi morala razviti smernice za varnost bolnikov, spodbujati naložbe v posodobitev zdravstvenih sistemov, da se odpravijo in v največji možni meri zmanjšajo okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko te okužbe pojavijo v vseh objektih zdravstvenega varstva, tudi bolnišnicah, ambulantnih kirurških centrih, bolnišnicah za zadnji stadij obolenja ledvic in tistih za dolgotrajno oskrbo.

 

– Obstaja potreba po evropskih smernicah za obvladovanje kroničnih bolezni, in sicer v obliki evropskih smernic za obvladovanje bolezni, razdeljenih po sektorjih za posamezne, nalezljive in nenalezljive bolezni, na primer raka. Poleg tega je treba okrepiti obstoječe evropske referenčne mreže in jih razširiti v mreže odličnosti na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni.

 

– Pomembno je okrepiti vlogo in delovanje agencij EU, kot sta Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za zdravila (EMA).

– Zagotoviti je treba, da bo program EU za zdravje ustvarjal sinergije z drugimi programi in jih dopolnjeval pri vzpostavitvi in izvajanju strategije za zdravstvene delavce, da se izboljšajo njihovi učni načrti in digitalne spretnosti, pokritost z zdravstvenimi storitvami in kakovost zdravja, pa tudi za preprečitev bega možganov in neuravnotežene mobilnosti.

– Prav tako je pomembno vzpostaviti mehanizem upravljanja, s katerim bi zagotovili dopolnjevanje, usklajevanje in sinergije med programom EU4 Zdravje in drugimi instrumenti in programi financiranja EU, kot so okrepljeni mehanizem Unije na področju civilne zaščite, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo in program Instrumenta za povezovanje Evrope 2 – Digitalno. Program bi moral tudi bistveno prispevati k utrditvi pravic bolnikov v EU v smislu pravice, da so vsi deležni najvišjega možnega standarda telesnega in duševnega zdravja, in spodbujati popolno izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki zagotavlja visoko raven varstva javnega zdravja ob hkratnem spoštovanju načela o svobodnem gibanju oseb na notranjem trgu.

– Ustanoviti bi bilo treba usmerjevalni odbor EU za zdravje, ki bi se z usklajevanjem in sodelovanjem, spodbujanjem vključevanja bolnikov in družbe ter zagotavljanjem znanstvenih mnenj in priporočil, osredotočal na ustvarjanje sinergij med programom in drugimi programi, ki vsebujejo razsežnost zdravja.

– Za boljše upravljanje in aktivno sodelovanje držav članic je pomembno, da se države članice in usmerjevalni odbor bolje vključijo v izvajanje programa, tako tudi v sprejetje in izvajanje letnih delovnih programov.

– Duševno zdravje in staranje Večina držav EU se je znašla pred večjim demografskim izzivom. Učinka še ni mogoče izračunati, vendar se vlade in oblikovalci politik že zdaj strinjajo, da bodo kmalu potrebne pomembne spremembe pri obravnavi vse večjega števila starejših občanov, ki prosijo za primerno pomoč in želijo ter si zaslužijo polno udeležbo v naših družbah. Zato bi moral program podpirati prizadevanja držav članic na področjih, kot so zgodnje diagnosticiranje, zdravljenje, pomoč in preprečevanje, usposabljanje zdravnikov na področju duševnega zdravja ali ozaveščanje, da bi bolje poznavali in pravilno obravnavali vprašanja, povezana z duševnim zdravjem starejših.

– Nazadnje je tu še pomembno vprašanje nezaupanja v cepljenje, ki se v skladu z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni nanaša na sprejemanje ali odklanjanje cepiv ne glede na razpoložljivost storitev cepljenja, in katerega obseg in okoliščine se glede na čas, kraj in cepivo spreminjajo, zato je še eden od pomembnih izzivov za zdravstveno varstvo, ki bi se jim moral program posvečati. Svetovna zdravstvena organizacija je nezaupanje v cepljenje, vključno z samozadovoljstvom, pomanjkanjem zaupanja in z nevšečnostmi, razglasila za eno od desetih groženj za svetovno zdravje v letu 2019. Zato bi moral program podpirati ukrepe, s katerimi se zagotavlja enakopraven dostop do cepiv za vse državljane EU, bori proti neresničnim informacijam in izboljšuje zaupanje v cepiva.

Zaključek

Poročevalec meni, da je predlog Komisije za samostojen program EU za zdravje dobra osnova za Parlament, da kot sozakonodajalec hitro izdela in oblikuje svoje stališče (uredba o vzpostavitvi programa bo začela veljati 1. januarja 2021). Poročevalec je po pozorni preučitvi mnenj različnih zainteresiranih strani opredelil nekaj področij, na katerih je treba predlog Komisije pojasniti ali nadalje podkrepiti, da bi evropskim državljanom zagotavljal najboljši možni zdravstveni program.

 

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN (4.9.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)

(COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD))

Pripravljavec mnenja: Nicolae Ştefănuță

 

 

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Kriza je pokazala, da je eden od naukov pandemije COVID-19, da moramo vzpostaviti ambiciozen sklad/program EU za zdravje. To, da ne bi imeli dovolj medicinske opreme, se ne sme nikoli več ponoviti. Zdravstveni delavci se nikoli več ne bi smeli biti prisiljeni odločiti, kateri bolniki bodo prejeli življenjsko pomembno opremo. V luči pandemije COVID-19 se je treba strinjati s tem, da se morajo različni nacionalni zdravstveni sistemi med seboj bolj usklajevati in bolje sodelovati. Prisluhniti moramo pozivom naših državljanov, ki želijo, da EU na področju zdravja prevzame aktivnejšo vlogo.

Evropski parlament je pogosto razpravljal o tem vprašanju, a je bilo pri njegovem reševanju doseženega le malo napredka, pri čemer niso bile docela izkoriščene niti omejene možnosti, ki jih ponujajo ustanovne pogodbe. Pandemija je pokazala, da lahko krhkost ali manjša odpornost enega nacionalnega zdravstvenega sistema vpliva na celotno EU.

Pripravljavec mnenja zato pozdravlja predlog Komisije za Program EU za zdravje. Glede na ambicije in filozofijo programa gre za zgodovinsko prelomnico. Končno smo dobili samostojen program ustreznih razsežnosti. Pri tem pa je pandemija COVID-19 v skladu s sporočilom Komisije pokazala, da je potrebnih vsaj 70 milijard EUR za naložbe v zdravstveno infrastrukturo[4].

Komisija predlaga tri splošne in deset posebnih ciljev. V Prilogi I je navedenih 50 možnih vrst upravičenih ukrepov. Pričakuje se, da bo mogoče s tem naborom orodij okrepiti odpornost zdravstvenih sistemov v vseh državah članicah. Pripravljavec mnenja zato predlaga, da bi bili ukrepi geografsko široko in uravnoteženo porazdeljeni.

Proračun je zato znatno večji kot prvotni proračun, predviden za sklop za zdravje v okviru predlaganega Evropskega socialnega sklada plus. Pri tem pa se hkrati predlaga, da bi največji delež dodeljenih finančnih sredstev predstavljali zunanji namenski prejemki iz naslova instrumenta EU za okrevanje in da bi se v prvih letih programskega obdobja izplačal vnaprej. Pripravljavec mnenja meni, da dve stvari zagotovo držita. Prvič, predlagani skupni znesek je najnižji možni znesek, če želimo uresničiti pričakovanja državljanov in se spoprijeti z dobro znanimi slabostmi naših zdravstvenih sistemov, ki jih je pandemija še povečala. In drugič, tudi za obdobje po letu 2024 bomo potrebovali ambiciozen program EU na področju zdravja.

Glede na to, da Evropski parlament kot proračunski organ formalno ni pristojen za odločanje o višini proračuna instrumenta EU za okrevanje, pripravljavec mnenja v osnutku mnenja predlaga, da se delež sredstev iz večletnega finančnega okvira poveča.

Kar zadeva financiranje, upravljanje in izvajanje Programa, pripravljavec mnenja razume, da je bila Komisija pri pripravi tega predloga pod izjemnim časovnim pritiskom, a vseeno meni, da predlagana izjemna prožnost ne bi smela posegati v načela dobrega upravljanja, vključenosti Evropskega parlamenta, preglednosti in odgovornosti. Zato predlaga, da se zagotovi, da bodo sinergije Programa z drugimi organi, programi in skladi EU okrepljene in da bo slednje bolj dopolnjeval, zlasti tako da se vzpostavi zanesljiv in učinkovit mehanizem, ki bo pomagal preprečiti podvajanje financiranja in zagotoviti sinergije. Poziva tudi, naj se povečajo mandati in proračuni agencij EU, ki se ukvarjajo s cilji na področju zdravja. Poleg tega vztraja, da je treba opraviti oceno in revizijo Programa. Namen predlogov sprememb je te vidike pojasniti in poskrbeti za to, da bo predlog za deležnike postal bolj jasen in predvidljiv, pa tudi jasno zagotoviti evropsko dodano vrednost Programa.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a) Program bi moral podpirati vzpostavitev stalnih skupnih evropskih služb za nujno zdravstveno pomoč, in sicer pod imenom modra zdravstvena enota EU. Novo enoto bi morali sestavljati zdravstveno osebje in strokovnjaki za izredne razmere iz različnih držav članic, enote za nujno zdravstveno pomoč pa bi morale biti pristojne za čezmejno pomoč ter vseevropske zdravstvene situacije ali krize. Modra zdravstvena enota EU bi morala uporabiti pozitivne izide prostovoljne mobilnosti zdravstvenega osebja, ki se financira iz mehanizma EU za civilno zaščito.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.	(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme, kar bi dopolnjevalo rezervo za odzivanje na krize, ki je bila v času pandemije COVID-19 ustvarjena v okviru mehanizma rescEU, ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.
__________________	__________________
10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).	10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

 

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Ker bi se moral ambiciozni program EU za zdravje nadaljevati tudi po instrumentu EU za okrevanje in večletnem finančnem okviru za obdobje 2021 do 2027, bi bilo pomembno narediti korak v smeri evropske zdravstvene unije, ki bi lahko z evropsko strategijo ter usklajenim in vključujočim odzivom na javne zdravstvene potrebe povečala vlogo Unije na področju zdravja. Razmisliti bi bilo treba o tem, da bi se program nadaljeval tudi po letu 2017, saj bi lahko tako utrdili njegove rezultate, vendar bi moral Evropski parlament pred tem sprejeti ocenjevalno poročilo o njem.

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Ker lahko med zdravstveno krizo vrednotenje zdravstvenih tehnologij in klinična preskušanja v izrednih razmerah prispevajo k hitremu razvoju zdravstvenih protiukrepov, bi moral Program zagotavljati podporo za lažje izvajanje takih ukrepov. Komisija je sprejela predlog11 za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v podporo sodelovanju pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni Unije.	(11) Ker lahko med zdravstveno krizo vrednotenje zdravstvenih tehnologij in klinična preskušanja v izrednih razmerah prispevajo k hitremu razvoju zdravstvenih protiukrepov, bi moral Program zagotavljati podporo za lažje izvajanje takih ukrepov. Komisija je sprejela predlog11 za vrednotenje zdravstvenih tehnologij v podporo sodelovanju pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni Unije. Po sprejetju vrednotenja zdravstvenih tehnologij bi bilo treba zagotoviti, da novi medicinski pripomočki in zdravila, ki vstopijo na trg, najprej uspešno prestanejo klinične preskuse. Poleg tega bi moralo raziskovalce usmerjati in jim biti v pomoč pri zahtevah v zvezi s kliničnimi preskusi, pri čemer se ne bi smelo zahtevati, da morajo biti nova zdravila klinično preskušena v vseh državah članicah.
__________________	__________________
11 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU, COM(2018) 51 final z dne 31. januarja 2018.	11 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU, COM(2018) 51 final z dne 31. januarja 2018.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah.	(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami, kroničnimi boleznimi, srčnimi obolenji, pljučnimi boleznimi, rakom in avtizmom, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije.	(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Pokazala se je predvsem odvisnost Unije od tretjih držav, kar zadeva proizvodne zmogljivosti, oskrbo z aktivnimi farmacevtskimi sestavinami in izhodnimi snovmi. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize.	(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in enakopravno distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize. Da bi lahko bili cilji Programa EU za zdravje uresničeni ter povečani sinergije in dopolnjevanje med Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni in drugimi organi Unije, bi morala Komisija razširiti njegov mandat in povečati njegov proračun.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2.junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.	(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo in Evropsko agencijo za zdravila spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost z izvajanjem strategije EU za telematske projekte za digitalizacijo zdravil in medicine, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2.junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.
__________________	__________________
12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).	12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, kar ima precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh področjih politike, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov.	(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, kar ima precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja v vseh sektorjih in na vseh področjih politike, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.	(18) Spodbujanje zdravja in zdravstvena preventiva sta tako v smislu finančnih sredstev kot v smislu ustrezno kakovostne življenjske dobe stroškovno precej bolj učinkovita kot zdravljenje. Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Program bi moral prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost ter biti v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem Unije o podnebni nevtralnosti.

 

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Program EU za zdravje bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.	(20) Program EU za zdravje bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III, pa tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropska agencija za zdravila. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, izogibanje morebitnemu prekrivanju ali podvajanju financiranja, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.

 

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Program bi zato moral podpirati ukrepe za spremljanje pomanjkanja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih izdelkov ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za klinična preskušanja, da bi se pospešili razvoj in odobritev inovativnih in učinkovitih zdravil ter dostop do njih, podpirale spodbude za razvoj takih zdravil kot antimikrobikov ter spodbujala digitalna preobrazba zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih.	(22) Program bi zato moral podpirati ukrepe za spremljanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih izdelkov ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za klinična preskušanja, da bi se pospešili razvoj in odobritev inovativnih in učinkovitih zdravil ter dostop do njih, podpirale spodbude za razvoj takih zdravil kot antimikrobikov ter spodbujala digitalna preobrazba zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) Ker optimalna uporaba zdravil in antimikrobikov koristi zlasti posameznikom in zdravstvenim sistemom, bi moral Program spodbujati njihovo preudarno in učinkovito rabo. V skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom14, ki je bil sprejet junija 2017 na zahtevo držav članic, in ob upoštevanju izkušenj s sekundarnimi bakterijskimi okužbami, povezanimi z boleznijo COVID-19, je bistveno, da Program podpira ukrepe za preudarno rabo antimikrobikov pri ljudeh, živalih in kmetijskih rastlinah v okviru celostne politike o varnosti pacientov in preprečevanju zdravstvenih napak.	(23) Ker optimalna uporaba zdravil in antimikrobikov koristi zlasti posameznikom in zdravstvenim sistemom, bi moral Program spodbujati njihovo preudarno in učinkovito rabo. V skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom14, ki je bil sprejet junija 2017 na zahtevo držav članic, in ob upoštevanju izkušenj s sekundarnimi bakterijskimi okužbami, povezanimi z boleznijo COVID-19, je bistveno, da Program podpira ukrepe za preudarno rabo antimikrobikov pri ljudeh, živalih in kmetijskih rastlinah v okviru celostne politike o varnosti pacientov in preprečevanju zdravstvenih napak. Program EU za zdravje bi moral financirati sledljive ukrepe, tako da bi bili na evropski ravni določeni cilji glede zmanjšanja uporabe antibiotikov in zdravil. Z njegovimi finančnimi sredstvi bi bilo treba poleg tega podpirati raziskave na področju novih antibiotikov in njihov razvoj.
__________________	__________________
14 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, COM(2017) 339 final z dne 29. junija 2017.	14 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, COM(2017) 339 final z dne 29. junija 2017.

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.	(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter sodelovati s ključnimi partnerji, kot sta Evropska agencija za zdravila in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov in za doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.	(29) Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje posebnih ciljev ukrepov in za doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe. Podrobnosti v zvezi s tem bi morale biti določene v delovnih programih.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Za optimizacijo dodane vrednosti in učinka naložb, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije, in sicer zlasti med Programom za ukrepe Unije na področju zdravja in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Za čim večjo sinergijo bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem v ukrep iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, če tako kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije.	(30) Za optimizacijo dodane vrednosti in učinka naložb, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije, in sicer zlasti med Programom za ukrepe Unije na področju zdravja in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja in agencijami Unije. Za čim večjo sinergijo bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem v ukrep iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, če tako kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V ta namen bi morala ta uredba določati ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali odhodki sorazmerno prijavijo za povračilo iz Programa za ukrepe Unije na področju zdravja in drugega programa Unije, in zahtevati izvedbo podrobnega in preglednega poročanja.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a) Da se zagotovi, da se vsak od teh ciljev izvaja na ravni Unije, bi morala Komisija povečati proračun in predložiti predlog za povečanje mandatov agencij Unije, kot so Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za kemikalije in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ki si na svojih področjih že prizadevajo za uresničitev nekaterih ciljev Programa EU za zdravje. Hkrati pa bi morala povečati njihovo vlogo pri upravljanju Programa EU za zdravje.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.	(31) Glede na posebno naravo ciljev in ukrepov, ki jih zajema Program, so ustrezni pristojni organi držav članic v nekaterih primerih najprimernejši za izvajanje povezanih dejavnosti, če je to ustrezno utemeljeno v delovnih programih. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi bilo zato treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena 195 finančne uredbe, nepovratna sredstva pa takim organom dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, zmanjšanje neenakosti in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.	(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program v smislu dopolnjevanja in v sinergiji z drugimi ustreznimi programi Unije ter ob uporabi potencialne dodane vrednosti Unije in nacionalnih agencij, ki so specializirane za zdravje, podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, zmanjšanje neenakosti in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.
__________________	__________________
19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.	19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.

 

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42) Program bi se moral izvajati ob upoštevanju pristojnosti držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.	(42) Program bi se moral izvajati ob upoštevanju in jasni določitvi pristojnosti držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Za njegovo lažje izvajanje bi bilo treba zagotavljati tehnično pomoč državam članicam, ki jo potrebujejo, da se omogoči primerna geografska pokritost za izvajanje Programa.

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.	(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi, ki živijo v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

 

 

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Program je namenjen uresničevanju naslednjih splošnih ciljev v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno:	Program je namenjen uresničevanju naslednjih splošnih ciljev prispevanja k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni v skladu s pristopom „eno zdravje“, kadar je to ustrezno in v skladu s cilji trajnostnega razvoja, da bi Unija in države članice dosegle cilj trajnostnega razvoja 3: „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“:

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1) večanje varnosti zdravstvenega varstva, zmanjševanje neenakosti na področju zdravja, zviševanje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu ter krepitev in podpiranje zakonodaje EU, povezane z zdravjem, tudi na področju zdravja okolja, in spodbujanje vključevanja zdravja v vse politike;

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.	(3) prispevanje k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	S Programom naj se čim bolj poveča evropska dodana vrednost, tako da se v ospredje postavijo cilji in ukrepi, ki jih lahko države članice učinkoviteje dosegajo skupaj kot same.

 

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov in nadzorom;	(1) krepitev zmogljivosti Unije za preprečevanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, za pripravljenost in odzivanje nanje ter za upravljanje zdravstvenih kriz, vključno z usklajevanjem, zagotavljanjem in uporabo zmogljivosti zdravstvenega varstva v izrednih razmerah, zbiranjem podatkov, podporo za bolnišnično infrastrukturo in nadzorom;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) podpiranje izvajanja evropskega programa za elektronsko zdravstveno kartoteko v vseh državah članicah, da bi lahko zdravstvene podatke enostavno prenašali iz ene države članice v drugo;

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) zagotavljanje razpoložljivosti rezerv ali zalog v krizi pomembnih izdelkov v Uniji ter seznama medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja, ki se lahko mobilizirajo v primeru krize;	(2) zagotavljanje razpoložljivosti strateških rezerv ali zalog v krizi pomembnih izdelkov v Uniji ter seznama medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja, ki se lahko mobilizirajo v primeru krize;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja;	(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja in pri dostopu do zdravstvenega varstva in zdravil; zagotavljanje standardiziranih podatkov, ki jih je mogoče enostavno prenašati in izmenjavati med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi držav članic;

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Cilji iz člena 4 se dosegajo na dosleden in pregleden način ter skladno z ukrepi drugih programov in agencij Unije.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 1 946 614 000 EUR v tekočih cenah.	1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2021–2027 znašajo 10.398.000.000 EUR v tekočih cenah (9.370.000.000 EUR v stalnih cenah).

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, npr. za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.	2. Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, npr. za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne smejo preseči 5 % celotnega zneska, dodeljenega Programu.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	S temi zneski se v prvi vrsti podpirajo ukrepi, s katerimi bo mogoče okrepiti odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov v regijah, ki jih je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela, in v regijah z najmanj odpornimi zdravstvenimi sistemi.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa. Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, pri tem pa navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Program lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil.	2. Program lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Komisija si prizadeva za učinkovito in uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, med drugim tako, da državam članicam pomaga, da s krepitvijo zmogljivosti dvigujejo kakovost projektov.

 

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Sredstva iz instrumenta EU za okrevanje se ciljno namenijo za države članice, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadel in ki imajo najmanj odporne zdravstvene sisteme, pri tem pa si je treba prizadevati za to, da se na splošno zagotovi uravnotežena geografska porazdelitev.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Komisija spodbuja skladno izvajanje Programa EU za zdravje in si pri tem prizadeva za čim večjo upravno poenostavitev. Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi ustvarjajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje med Programom EU za zdravje ter drugimi programi in skladi EU.
	V ta namen:
	(a) tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja zagotavljajo dopolnjevanje, sinergije, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, po potrebi pa tudi na regionalni ravni, zlasti pa v zvezi z ukrepi, ki se financirajo s sredstvi Unije;
	(b) optimizirajo usklajevalne mehanizme, da ne bi prihajalo do podvajanja prizadevanj;
	(c) zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, po potrebi pa tudi na regionalni ravni, da bodo v okviru instrumenta izvedeni dosledni in racionalizirani podporni ukrepi.

 

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b. Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje Programa sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

 

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4c. Komisija se na vseh stopnjah izvajanja Programa posvetuje z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni ali drugih ustreznih skupinah strokovnjakov Komisije ter z deležniki, zlasti strokovnimi organi v zdravstvenem sektorju in nevladnimi organizacijami na tem področju;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Upravičenci iz držav s šibko upravno zmogljivostjo lahko zaprosijo za tehnično pomoč, da bodo imeli vsi projekti enake možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev.

 

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija vzpostavi zanesljiv in učinkovit mehanizem, da se prepreči dvojno financiranje in zagotovijo sinergije med različnimi programi in politikami Unije, s katerimi se uresničujejo cilji na področju zdravja. V okviru tega mehanizma so zbrani vsi podatki o dejavnostih financiranja in ukrepih, ki se financirajo v okviru različnih programov in skladov Unije. Mehanizem pri delovanju upošteva načeli preglednosti, sledljivosti in odgovornosti ter omogoča boljše spremljanje in vrednotenje ukrepov, s katerimi se uresničujejo cilji na področju zdravja.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4, vključno s tistimi iz Priloge I.	Do financiranja so upravičeni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4, vključno s tistimi iz Priloge I. Ukrepi, ki niso navedeni v Prilogi I, so upravičeni samo izjemoma, če je v skladu z delovnimi programi izrecno utemeljeno, da so potrebni.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.	(b) vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse ustrezne mednarodne organizacije.

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena Programu, načeloma krijejo stroške svojega sodelovanja.	3. Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena Programu, bi morali kriti stroške svojega sodelovanja.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. V okviru Programa se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo organi, pristojni za področje zdravja, v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih Programu, ustrezne mednarodne zdravstvene organizacije ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in jih pooblastijo navedeni pristojni organi.	5. V okviru Programa se lahko neposredna nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov za financiranje ukrepov, če so ta nepovratna sredstva ustrezno utemeljena, če imajo jasno evropsko dodano vrednost in če jih sofinancirajo organi, pristojni za področje zdravja, v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih Programu, ustrezne mednarodne zdravstvene organizacije ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in jih pooblastijo navedeni pristojni organi.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.	Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni, agencijami Unije in neodvisnimi zunanjimi strokovnjaki posvetuje o delovnih programih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.	Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te uredbe s pripravo programov dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V omenjenih programih dela se določijo zlasti podrobnosti glede predvidenih ukrepov, vključno s predvidenimi zneski, vrstami in geografsko lokacijo pričakovanih upravičencev, vrstami financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo, ter po potrebi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje Programa. Da se zagotovi večja preglednost, so podatki o upravljanju in izvajanju, ki se stalno posodabljajo, javno dostopni na spletnem mestu Komisije.
	V isto podatkovno zbirko se vključijo zlasti podatki o projektih, ki se financirajo. Ti podatki vključujejo:
	(a) informacije o vrstah financiranja in upravičencev, na podlagi katerih bo mogoče dodeljenim finančnim sredstvom pregledno slediti; podroben pregled sinergij z drugimi programi Unije, vključno z dejavnostmi, ki jih izvajajo agencije Unije, na podlagi katerega bo mogoče ustrezno analizirati dopolnjevanje med različnimi dejavnostmi, ki jih je treba izvajati;
	(b) višino odhodkov, razčlenjenih po projektih, da bo mogoče opraviti posebno analizo, med drugim za posamezna področja ukrepanja, kot so opredeljena v členu 13 in Prilogi I.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.	3. Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno, pri čemer upravna obremenitev upravičencev ne sme biti povečana. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je to ustrezno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vmesna ocena Programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka njegovega izvajanja.	2. Vmesna ocena Programa se opravi ter predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka njegovega izvajanja.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno.	3. Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno, ki jo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.	4. Komisija objavi in sporoči ugotovitve ocen ter jih skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ocenjevanje zajema vsaj naslednje:
	(a) kvalitativne in kvantitativne vidike izvajanja Programa;
	(b) smotrnost porabe sredstev;
	(c) v kolikšni meri so bili cilji vseh ukrepov uresničeni, pri čemer se po možnosti navedejo rezultati in učinki;
	(d) v kolikšnem obsegu so bile dosežene sinergije med cilji in kako se Program dopolnjuje z drugimi zadevnimi programi Unije;
	(e) evropsko dodano vrednost Programa in njegov dolgoročni vpliv, da bo mogoče sprejeti odločitev glede tega, ali naj se določeni cilji in ukrepi obnovijo, spremenijo ali opustijo;
	(f) v kolikšni meri so bili vključeni deležniki;
	(g) analizo geografske zastopanosti v Uniji, kot je navedeno v členu 8, in če takšna zastopanost ni zagotovljena, analizo temeljnih razlogov za to.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri sistemu revizije za Program naj se zagotovi ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov kontrol na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Revizijska pravila so v celotnem Programu jasna, dosledna in skladna.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem Programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki se hkrati financirajo iz različnih programov Unije, se revizija opravi le enkrat, pri čemer se upoštevajo vsi vključeni programi in pravila, ki veljajo zanje.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija ali organ financiranja lahko na ravni upravičencev uporabi kombinirane preglede sistemov. Uporaba teh kombiniranih pregledov je v primeru določenih vrst upravičencev prostovoljna, vključujejo pa revizijo sistemov in postopkov, ki jo dopolnjuje revizija transakcij, ki jo izvede pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obvezne revizije računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES1a. Komisija ali organ financiranja jih lahko uporabi, da preveri, ali je v zvezi z odhodki na splošno zagotovljeno dobro finančno poslovodenje, in da ponovno preuči obseg naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.
	__________________
	Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Komisija objavi smernice za revizijo, da bi zagotovila, da se bodo revizijski postopki in pravila med celotnim trajanjem Programa zanesljivo in enotno uporabljali in razlagali.

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Priloga I – točka a – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) ključno zdravstveno infrastrukturo, pomembno za zdravstvene krize, orodja, strukture, procese, proizvodnjo in laboratorijske zmogljivosti, vključno z orodji za nadziranje, modeliranje, napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje izbruhov.	(ii) ključno zdravstveno infrastrukturo, pomembno za zdravstvene krize, orodja, strukture, procese, proizvodnjo in laboratorijske zmogljivosti, vključno z orodji za nadziranje, modeliranje, napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje izbruhov, zlasti z vlaganjem v najmanj odporne nacionalne zdravstvene sisteme;

 

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Priloga I – točka a – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iia) podporo gradnji bolnišnic in osnovne zdravstvene infrastrukture v manj razvitih regijah Unije; Program bi moral k temu prispevati v sinergiji in ob dopolnjevanju s sredstvi kohezijske politike;

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka iv a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iva) dejavnosti, namenjene spremljanju kumulativnih vplivov dejavnikov tveganja za okolje na zdravje, vključno s tistimi, ki so posledica onesnaževal v hrani, vodi, zraku in drugih virih, ter dejavnosti za spremljanje vplivov zakonodaje Unije na zdravje, kot so farmakovigilanca in podobne dejavnosti;

 

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije na področju zdravstva ter tehnično podporo za izvajanje pravnih zahtev;	(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije na področju zdravstva ter tehnično podporo za izvajanje pravnih zahtev, tudi na področju okoljskega zdravja;

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka i a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ia) oblikovanje politik EU za spodbujanje vključevanja zdravja v vse politike in zlasti ukrepe za boljše ocenjevanje in ustrezno obvladovanja okoljskih tveganj, povezanih s proizvodnjo, uporabo in odstranjevanjem medicinskih izdelkov;

 

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(viii) mreženje nevladnih organizacij in njihovo sodelovanje v projektih, ki jih zajema Program;	(viii) mreženje nevladnih organizacij, tudi organizacij civilne družbe na evropski ravni, in njihovo sodelovanje v projektih, ki jih zajema Program;

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Priloga I – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) vzpostavitev in upravljanje evropskih rezerv in zalog v krizi pomembnih izdelkov v povezljivosti z drugimi instrumenti Unije;	(ii) vzpostavitev in upravljanje dodatnih strateških evropskih rezerv in zalog v krizi pomembnih izdelkov, ki bodo dopolnjevale druge instrumente Unije;

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) preventivni ukrepi za zaščito ranljivih skupin pred nevarnostmi za zdravje ter ukrepi za prilagoditev odzivanja na krize in njihovo obvladovanje glede na potrebe teh ranljivih skupin;	(iv) preventivni ukrepi za zaščito ranljivih skupin pred nevarnostmi za zdravje ter ukrepi za prilagoditev odzivanja na krize in njihovo obvladovanje glede na potrebe teh ranljivih skupin, tudi z njihovim ustreznim in primernim obveščanjem, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost invalidom;

 

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) ukrepi za obravnavanje stranskih posledic zdravstvene krize za zdravje, zlasti na duševno zdravje, paciente s kroničnimi boleznimi in druge ranljive skupine;	(v) ukrepi za obvladovanje stranskih posledic zdravstvene krize za zdravje, zlasti v smislu duševnega zdravja ter posebnih okoliščin za paciente s kroničnimi boleznimi, invalide in druge ranljive skupine;

 

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka vi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(vi) ukrepi za okrepitev zmogljivosti za takojšen odziv, raziskav, razvoja, laboratorijskih zmogljivosti ter proizvodnje in uporabe v krizi pomembnih nišnih izdelkov;	(vi) ukrepi za okrepitev zmogljivosti za takojšen odziv, raziskav, razvoja, laboratorijskih zmogljivosti ter proizvodnje in uporabe v krizi pomembnih nišnih izdelkov ter zagotavljanje razpoložljivosti izdelkov;

 

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Priloga I – točka f – točka viii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(viii) ukrepi za podporo delu na področju preiskovanja, ocenjevanja tveganja in obvladovanja tveganja glede povezave med zdravjem živali, okoljskimi dejavniki in boleznimi ljudi, tudi med zdravstvenimi krizami.	(viii) ukrepi za podporo delu na področju preiskovanja, ocenjevanja tveganja in obvladovanja tveganja glede povezave med zdravjem živali, vplivom podnebnih sprememb in izgubo biotske raznovrstnosti ter drugimi okoljskimi dejavniki in boleznimi ljudi, tudi med zdravstvenimi krizami.

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva;	(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva; zlasti v manj razvitih regijah Unije;

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) programi usposabljanja za medicinske in zdravstvene delavce ter programi za začasne izmenjave delavcev;	(ii) programi usposabljanja za medicinske in zdravstvene delavce, dostopnost informacij o novih modelih oskrbe, digitalna preobrazba, orodja in storitve ter programi za začasne izmenjave delavcev;

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka ix

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ix) podpora za vzpostavitev in izvajanje programov, ki podpirajo države članice in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni);	(ix) podpora za vzpostavitev in izvajanje programov, ki podpirajo države članice in njihove ukrepe pri večjem spodbujanju zdravja in boljšem preprečevanju bolezni (za nalezljive in nenalezljive bolezni), zlasti v manj razvitih regijah;

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xiii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(xiiia) podpora za sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, da bi vzpostavile evropsko mrežo odličnosti za bolnišnice in tako izboljšale čezmejno zdravljenje redkih bolezni in vsem državljanom Unije zagotovile boljši dostop do zdravljenja.

 

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij; digitalno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev;	(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij in pismenost splošnega prebivalstva na področju zdravstvenega varstva; digitalno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev;

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) podpiranje uporabe in interoperabilnosti digitalnih orodij in infrastruktur znotraj držav članic in med njimi ter z institucijami in organi Unije; razvoj ustreznih struktur upravljanja ter trajnostnih in interoperabilnih informacijskih sistemov Unije na področju zdravja v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora ter izboljšanje dostopa državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov in nadzora nad temi podatki;	(iii) podpiranje uporabe in interoperabilnosti digitalnih orodij in infrastruktur znotraj držav članic in med njimi ter z institucijami in organi Unije, pri čemer je treba v celoti spoštovati varstvo posameznikovih podatkov; razvoj ustreznih struktur upravljanja ter trajnostnih in interoperabilnih informacijskih sistemov Unije na področju zdravja v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora ter izboljšanje dostopa državljanov do njihovih zdravstvenih podatkov ter njihovega upravljanja in nadzora nad temi podatki;

 

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) podpiranje optimalne uporabe telemedicine/telezdravja, tudi prek satelitskih komunikacij za oddaljena območja, ter spodbujanje digitalnih organizacijskih inovacij v zdravstvenih ustanovah in digitalnih orodij, ki podpirajo krepitev vloge državljank in državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika.	(iv) podpiranje optimalne uporabe telemedicine/telezdravja z uporabo najnovejših razpoložljivih digitalnih tehnologij, kot so robotika, umetna inteligenca in uporaba satelitske komunikacije za oddaljena območja, ter spodbujanje digitalnih organizacijskih inovacij v zdravstvenih ustanovah in digitalnih orodij, ki podpirajo krepitev vloge državljank in državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika, da se omejijo neenakosti v zdravstveni oskrbi.

 

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Priloga I – točka k

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k) Komuniciranje z zainteresiranimi stranmi in državljankami in državljani ter njihovo ozaveščanje, zlasti:	(k) Komuniciranje z zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami civilne družbe na evropski ravni, ki se ukvarjajo z zdravjem in s tem povezanimi vprašanji, in državljankami in državljani ter njihovo ozaveščanje, zlasti:

 

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Priloga I – točka k – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) komunikacija za odpravljanje lažnih novic o medicinskem zdravljenju ali vzrokih bolezni.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitev Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD)
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.6.2020
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 17.6.2020
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Nicolae Ştefănuță 18.6.2020
Obravnava v odboru	13.7.2020
Datum sprejetja	1.9.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Rasmus Andresen, Clotilde Armand, Robert Biedroń, Anna Bonfrisco, Olivier Chastel, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), David Cormand, Paolo De Castro, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Alexandra Geese, Valentino Grant, Elisabetta Gualmini, Francisco Guerreiro, Valérie Hayer, Eero Heinäluoma, Niclas Herbst, Monika Hohlmeier, Mislav Kolakušić, Moritz Körner, Joachim Kuhs, Zbigniew Kuźmiuk, Hélène Laporte, Pierre Larrouturou, Janusz Lewandowski, Margarida Marques, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Karlo Ressler, Bogdan Rzońca, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Nils Ušakovs, Johan Van Overtveldt, Rainer Wieland, Angelika Winzig
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Petros Kokalis (Petros Kokkalis)

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ECR	Zbigniew KUŹMIUK, Bogdan RZOŃCA, Johan VAN OVERTVELDT
GUE/NGL	Petros KOKALIS (Petros KOKKALIS), Dimitrios PAPADIMULIS (Dimitrios PAPADIMOULIS)
ID	Hélène LAPORTE
NI	Mislav KOLAKUŠIĆ
PPE	Levteris HRISTOFORU (Lefteris CHRISTOFOROU), José Manuel FERNANDES, Niclas HERBST, Monika HOHLMEIER, Janusz LEWANDOWSKI, Siegfried MUREŞAN, Andrej NOVAKOV (Andrey NOVAKOV), Jan OLBRYCHT, Karlo RESSLER, Rainer WIELAND, Angelika WINZIG
RENEW	Clotilde ARMAND, Olivier CHASTEL, Valérie HAYER, Moritz KÖRNER, Nicolae ŞTEFĂNUȚĂ, Nils TORVALDS
S&D	Robert BIEDROŃ, Paolo DE CASTRO, Eider GARDIAZABAL RUBIAL, Elisabetta GUALMINI, Eero HEINÄLUOMA, Pierre LARROUTUROU, Margarida MARQUES, Victor NEGRESCU, Nils UŠAKOVS
VERTS/ALE	Rasmus ANDRESEN, David CORMAND, Alexandra GEESE, Francisco GUERREIRO

 

1	-
ID	Joachim KUHS

 

2	0
ID	Anna BONFRISCO, Valentino GRANT

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

 

 

 

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (14.9.2020)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)

(COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD))

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov: Chrysoula Zacharopoulou (poročevalka)

 

 

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov predlaga Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojnemu odboru naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije si Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakost ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami, tako da vzpostavlja načelo vključevanja načela enakosti spolov.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 11. marca 2020 izbruh novega koronavirusa (COVID-19) razglasila za svetovno pandemijo. Navedena pandemija je povzročila svetovno zdravstveno krizo brez primere z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami in veliko trpljenja.	(5) Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 11. marca 2020 izbruh novega koronavirusa (COVID-19) razglasila za svetovno pandemijo. Ta je povzročila svetovno zdravstveno krizo brez primere z resnimi socialno-ekonomskimi posledicami in veliko trpljenja, zlasti med nekaterimi pripadniki družbe, kot so bolniki, ženske, negovalci in starejši.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Ukrepi odzivanja na pandemijo so nesorazmerno vplivali na ženske, njihovi dolgoročni učinki pa ne smejo poglobiti že obstoječih neenakosti. Ženske so v celotni življenjski dobi še vedno premalo zastopane v biomedicinskih in zdravstvenih raziskavah in podatkih. Zato je manj dokaznega gradiva o njih, pa tudi o starejših. Številne bolezni se pri ženskah diagnosticirajo v premajhnem obsegu, na primer bolezni srca in ožilja. Medicinski proizvodi pa so varnejši in učinkovitejši za vse, če klinične raziskave vključujejo različne skupine prebivalstva. Da bi zmanjšali neenakosti in razlike v zdravju, bi bilo treba spol in spolno identiteto vključiti v celotni zdravstveni proces, od oblikovanja protokolov kliničnih preskušanj do analize podatkov, vrednotenja zdravstvene tehnologije in dostopa do oskrbe.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti8. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, da bi izboljšali preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških bolezni prek meja, se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili zdravje in dobro počutje ljudi v Uniji.	(6) Za zdravstvene politike so sicer odgovorne države članice same, vendar se od njih pričakuje varovanje javnega zdravja v duhu evropske solidarnosti8. Izkušnje, pridobljene s trenutno krizo zaradi COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje odločno ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami, da bi izboljšali preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških bolezni prek meja, zagotovili skladnost proizvodov, ki so v krizi bistvenega pomena, z zdravstvenimi potrebami na najbolj prizadetih območjih, razvili in jamčili za razpoložljivost in dostopnost proizvodov za preprečevanje in zdravljenje bolezni, vključno s kontracepcijo, se borili proti drugim resnim čezmejnim nevarnostim za zdravje ter zaščitili zdravje in dobro počutje ljudi v Uniji, pri tem pa preprečili vsako obliko diskriminacije pri hospitalizaciji, zdravstveni pomoči in zdravljenju.
__________________	__________________
8 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020) 112 final z dne 13. marca 2020).	8 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112 z dne 13. marca 2020).

 

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Unija podpira države članice pri odpravljanju s spolom pogojene neenakosti pri preprečevanju bolezni in zdravljenju.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6b) Ker imajo lahko bolezni različen učinek na moške in ženske, kot je jasno razvidno tudi iz primera COVID-19, pri katerem je stopnja umrljivosti višja pri moških, predlaga, da se preučijo vzroki in tako doseže napredek na področju patologije, zdravljenja in zdravil.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za pripravo in odzivanje na zdravstveno krizo ter njeno obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, preventivne ukrepe v zvezi s cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.	(10) Zaradi resne narave čezmejnih nevarnosti za zdravje bi moral Program podpirati usklajene javnozdravstvene ukrepe na ravni Unije za obravnavanje različnih vidikov takih nevarnosti. Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za celovito pripravo in odzivanje na vse vidike zdravstvenih kriz in njihov učinek na zdravstvene storitve ter njihovo celovito obvladovanje, bi moral Program zagotavljati podporo ukrepom, sprejetim v okviru mehanizmov in struktur, vzpostavljenih s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, ter drugih ustreznih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih na ravni Unije. To bi lahko vključevalo strateško ustvarjanje zalog osnovne medicinske opreme ali krepitev zmogljivosti za odzivanje na krize, načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere preventivne ukrepe v zvezi z izobraževanjem in obveščanjem na področju zdravja, cepljenjem in imunizacijo ter okrepljene programe nadzora. V tem okviru bi moral Program spodbujati vseevropsko, spole upoštevajoče in medsektorsko preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihov nadzor in obvladovanje ter zmogljivost za odzivanje akterjev nanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z načrtovanjem ukrepov za nepredvidljive razmere in vajami za pripravljenost, v skladu s pristopom „eno zdravje“. Olajšati bi moral vzpostavitev integriranega medsektorskega okvira za obveščanje o tveganjih, ki bi deloval v vseh fazah zdravstvene krize, torej pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.
__________________	__________________
10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).	10 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Glede na vpliv, ki ga je imela kriza COVID-19 zlasti na dostop žensk in deklet do zdravstvenih storitev in njihovo izvajanje, ki niso bile neposredno povezane z zdravljenjem okužb s COVID-19 in vendar osnovne zdravstvene storitve, vključno s storitvami spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, bi se moral Program celovito odzivati na zdravstvene krize in podpirati ukrepe, katerih cilj je zagotoviti dostop do vseh osnovnih zdravstvenih storitev.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno vpliva na ženske in dekleta zaradi obstoječih neenakosti, zaradi katerih se je med drugim povečalo tveganje nasilja na podlagi spola med omejitvijo gibanja.

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10c) Najpomembnejši zdravstveni delavci med krizo zaradi COVID-19 so bile pretežno ženske, ki so se med krizo izpostavljale večjim zdravstvenim tveganjem.

 

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno s tistimi z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v takih ranljivih skupinah.	(12) Za zaščito ljudi v ranljivem položaju, vključno z otroki, starejšimi, socialno-ekonomsko prikrajšanimi osebami, ženskami, žrtvami/preživelimi žrtvami spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, osebami LGBTI+, rasnimi in etničnimi manjšinami, migranti, invalidi ter osebami z duševnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, bi moral Program spodbujati tudi ukrepe, ki obravnavajo obstoječe zdravstvene neenakosti in socialne dejavnike zdravja, vključno s spolom iz presečnega pristopa, ter stranske posledice zdravstvene krize za ljudi v ranljivih in zapostavljenih skupinah, kot so nosečnice, z visokimi standardi osnovnih zdravstvenih storitev, zlasti v času krize, spodbujanjem prehoda na telemedicino, jemanje zdravil doma in izvajanje načrtov za preprečevanje in lastno oskrbo, tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter ob upoštevanju posebnih zdravstvenih potreb, da bi zagotovili stalen dostop do vseh zdravstvenih storitev.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Da bi zmanjšali posledice pandemije za zdravje žensk in izdelali odpornejše zdravstvene sisteme, ki bodo upoštevali vidik spola, bi bilo treba v tem programu upoštevati načelo enakosti spolov, ki bi moralo podpirati ukrepe za obravnavanje posebnih zdravstvenih potreb žensk, vključno z vprašanji zdravja žrtev spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, posebnimi vrstami raka ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, zbirati razčlenjene podatke in podatke za posamezne spole, kadar je to ustrezno, ter zagotavljati zdravstvene informacije, izobraževanje in promocijo, ukrepe za preprečevanje in zdravljenje ob upoštevanju spola.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Program bi moral prispevati k doseganju skupnih ciljev iz sklepov Sveta o zdravju žensk z dne 22. junija 2006 in v strategiji za enakost spolov.

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije.	(13) Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila številne izzive pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, medicinsko opremo, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so med pandemijo potrebni v Uniji. Program bi zato moral zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo proizvodnjo, javno naročanje in upravljanje v krizi pomembnih izdelkov, vključno z vsemi medicinskimi proizvodi, ki ostajajo osnovnega pomena med krizo, kot so proizvodi za spolno in reproduktivno zdravje, vključno s kontracepcijskimi proizvodi in zdravili ter hormonskimi zdravili, in s tem povezljivost z drugimi instrumenti Unije.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v času krize.	(14) Da bi čim bolj zmanjšali javnozdravstvene posledice resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, bi bilo treba omogočiti, da ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, zajemajo usklajevanje dejavnosti, ki krepijo interoperabilnost in skladnost zdravstvenih sistemov držav članic, in sicer s primerjalnimi analizami, sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, ter zagotavljajo njihovo zmožnost odzivanja na izredne zdravstvene razmere, kar vključuje načrtovanje ukrepov za nepredvidljive razmere, vaje za pripravljenost, izpopolnjevanje zdravstvenih in javnozdravstvenih delavcev ter vzpostavitev mehanizmov za učinkovito spremljanje, stalno dobavo, dostop do in distribucijo ali dodeljevanje blaga in storitev glede na potrebe v obdobjih krize, zlasti v povezavi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, vključno s kontracepcijo, opravljanjem splava, zdravljenjem plodnosti, testiranjem za HIV in spolno prenosljive okužbe, presejalnimi testi za raka reproduktivnih organov in materinsko zdravstveno oskrbo;

 

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, zagotavljanje novih modelov oskrbe in izvajanje integriranih storitev, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, ki temeljijo na potrebah ljudi, ter zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se pravice pacientov, vključno z varstvom njihovih podatkov, ustrezno spoštujejo.	(15) Izkušnje, pridobljene v krizi zaradi COVID-19, so pokazale, da obstaja splošna potreba po podpori strukturnemu preoblikovanju zdravstvenih sistemov in njihovih sistemskih reformah po vsej Uniji, da bi se izboljšala njihova učinkovitost, dostopnost in odpornost. V okviru takega preoblikovanja in reform bi moral Program v sinergiji s programom za digitalno Evropo spodbujati ukrepe, ki pospešujejo digitalno preobrazbo zdravstvenih storitev, tudi tistih za spolno in reproduktivno zdravje, in povečujejo njihovo interoperabilnost, prispevajo k večji zmogljivosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, informacij in izobraževanja, tudi promociji zdravja ob upoštevanju spola, zagotavljajo nove in izboljšane modele oskrbe, tudi starejših oseb in invalidov, in izvajanje integriranih storitev, ki pokrivajo vse vidike zdravja, in sicer od zunajbolnišničnega in primarnega zdravstvenega varstva do visokospecializiranih storitev, vključno s tistimi za spolno in reproduktivno zdravje, ki temeljijo na potrebah ljudi, ob upoštevanju presečnega in spol upoštevajočega pristopa za obravnavo družbenih dejavnikov zdravja in različnih ranljivosti, ki vodijo do neenakih zdravstvenih rezultatov, in ukrepe, ki zagotavljajo učinkovito delovno silo v javnem zdravstvu, ki je opremljena s pravimi znanji in spretnostmi, vključno z digitalnimi spretnostmi. Razvoj evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi sistemom zdravstvenega varstva, raziskovalcem in javnim organom zagotovil načine za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Program bi moral podpirati zbiranje kakovostnih, primerljivih, zanesljivih in celovitih podatkov, razčlenjenih po starosti in spolu, ter podatkov, ki upoštevajo spol, da se izmeri napredek pri doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja 3, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 3.7 v skladu z globalnim okvirom kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja; Glede na temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe iz člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter glede na skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v Sklepih Sveta z dne 2. junija 200612, bi moral Program podpirati ukrepe, ki zagotavljajo univerzalno in vključujoče zdravstveno varstvo, kar pomeni, da nikomur ni prepovedan ali onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, ter ukrepe, ki zagotavljajo, da se ustrezno spoštujejo pravice pacientov, vključno s pravico do spoštljive in dostojanstvene oskrbe brez kakršne koli diskriminacije, slabega ravnanja ali nasilja, pravico do pravilnih, nepristranskih informacij o vseh vidikih zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, pravico do zaupnosti pacientov in pravico do varstva njihovih podatkov.
__________________	__________________
12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).	12 Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (UL C 146, 22.6.2006, str. 1).

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“13. Program bi zato moral prispevati k ukrepom za doseganje teh ciljev.	(16) Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo ob upoštevanju rizičnih dejavnikov po spolih pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“13. Program bi zato moral prispevati k ukrepom za doseganje teh ciljev, vključno s cilji 3.7, 3.8, 3B in 5.6.
__________________	__________________
13 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope. Evropsko ukrepanje za trajnost COM(2016) 739 final z dne 22. novembra 2016.	13 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope. Evropsko ukrepanje za trajnost COM(2016)0739 z dne 22. novembra 2016.

 

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) V vseh državah članicah prihaja do razlik pri dostopu do zdravstvenega varstva: ženske s podeželskih in oddaljenih območij imajo slabši dostop do zdravnikov, programov za duševno zdravje, zdravstvenih ustanov, storitev načrtovanja družine, kar pomeni manj preventivne oskrbe in daljši odzivni čas v nujnih primerih. Zato bi moral program prispevati k enakopravnemu dostopu do zdravstvenih storitev za vse Evropejce, zlasti tiste, ki živijo v zunajmestnih, podeželskih in hribovskih območjih.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Pri izobraževanju zdravstvenih delavcev, raziskavah, odkrivanju bolezni, zdravljenju ter vplivu zdravil in terapevtike je treba bolj upoštevati vidik družbenega in biološkega spola ter izboljšati znanje na področju spolov, da bi bolje razumeli in obravnavali oba spola.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, kar ima precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh področjih politike, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov.	(17) Nenalezljive bolezni so posledica kombinacije genetskih, fizioloških, okoljskih in vedenjskih dejavnikov. Take nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, so glavni vzroki za invalidnost, zdravstvene težave, upokojitve iz zdravstvenih razlogov in prezgodnje smrti v Uniji, kar ima precejšen socialni in ekonomski učinek. Za zmanjšanje učinka nenalezljivih bolezni na posameznike in družbo v Uniji ter doseganje podcilja 3.4 (do leta 2030 za tretjino zmanjšati število primerov prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni) v okviru tretjega cilja trajnostnega razvoja je ključno zagotoviti celosten odziv, osredotočen na preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh področjih politike, skupaj s prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov. Poleg podcilja 3.4 bo bistveno doseči podcilj 3.7, ki zadeva spolno in reproduktivno zdravje in pravice. Zato bi moral ta program prispevati k splošnemu dostopu do in polnem spoštovanju pravic spolnega in reproduktivnega zdravja na ravni Unije in na mednarodni ravni.

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Nalezljive bolezni, kot so HIV/aids, tuberkuloza in virusni hepatitis različno vplivajo na moške in ženske ter imajo socialno razsežnost, ki jo je treba obravnavati z večdisciplinarnim pristopom. Zdraviti jih je treba ne le s protivirusnimi zdravili in cepivi, temveč tudi z izobraževanjem, ozaveščanjem ter ustreznimi socialnimi in psihološkimi ukrepi. To je potrebno tudi pri težavah, kot je odvisnost od drog ali alkohola. Zato so bistvene naložbe v inovativne pristope skupnosti za boj proti nalezljivim boleznim in strategije za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b) Spolno prenosljive bolezni pomenijo vedno večje zdravstveno breme, s katerim so povezana tudi tveganja za nastanek raka in odpornost na več zdravil.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika in k spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.	(18) Program bi zato moral prispevati k preprečevanju bolezni v celotni življenjski dobi posameznika, pri tem uporabljati pristop, ki upošteva spol, upoštevati tveganja glede na spol, vključno z vplivom stereotipov, ki vodijo v dodatna zdravstvena tveganja, z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so škodljivo ravnanje, uživanje tobačnih in povezanih izdelkov in izpostavljenost njihovim emisijam ter uživanje alkohola in prepovedanih drog pa bi moral prispevati k informacijam in izobraževanju o zdravju ter njegovemu spodbujanju. Prav tako bi moral prispevati k zmanjšanju zdravstvene škode zaradi uživanja drog, nezdravih prehranjevalnih navad, telesne neaktivnosti in izpostavljenosti okoljskemu onesnaževanju ter spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, da bi dopolnjeval ukrepe držav članic na teh področjih. Zato bi moral Program prispevati tudi k ciljem evropskega zelenega dogovora, strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah po boleznih srca in ožilja. Prav tako je ena od nenalezljivih bolezni, ki imajo skupne dejavnike tveganja ter katerih preprečevanje in nadzor bi koristila večini državljank in državljanov. Leta 2020 je Komisija napovedala evropski načrt za boj proti raku, ki bi zajemal celoten cikel bolezni, od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja ter kakovosti življenja pacientov in preživelih. Program in misija za boj proti raku iz programa Obzorje Evropa naj bi pripomogla k tem ukrepom.	(19) Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah članicah po boleznih srca in ožilja. Prav tako je ena od nenalezljivih bolezni, ki imajo skupne dejavnike tveganja ter katerih preprečevanje in nadzor bi koristila večini državljank in državljanov. Leta 2020 je Komisija napovedala evropski načrt za boj proti raku, ki bi zajemal celoten cikel bolezni, od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja ter kakovosti življenja pacientov in preživelih. Program in misija za boj proti raku iz programa Obzorje Evropa naj bi pripomogla k tem ukrepom. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti raku reproduktivnih organov, tudi raku dojke.

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Program bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami, programi in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.	(20) Program bo deloval v sinergiji in povezljivosti z drugimi politikami, programi in skladi EU, kot so ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa za digitalno Evropo, programa Obzorje Evropa, rezerve rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, instrumenta za nujno pomoč, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+, vključno v zvezi s sinergijami za boljše varovanje zdravja in večjo varnost milijonov delavcev v EU), vključno s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), sklada InvestEU, programa za enotni trg, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z orodjem za izvajanje reform, programa Erasmus, evropske solidarnostne enote, programa za pravosodje, pravice in vrednote, podpore zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) ter instrumentov EU za zunanje ukrepanje, kot sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter instrument za predpristopno pomoč III. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila, da bi zagotovili skladnost in dopolnjevanje med skladi, hkrati pa zagotovili spoštovanje posebnosti teh politik, ter da bi uskladili strateške zahteve teh politik, programov in skladov, kot so omogočitveni pogoji v okviru ESRR in ESS+.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Program bi zato moral podpirati ukrepe za spremljanje pomanjkanja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih izdelkov ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za klinična preskušanja, da bi se pospešili razvoj in odobritev inovativnih in učinkovitih zdravil ter dostop do njih, podpirale spodbude za razvoj takih zdravil kot antimikrobikov ter spodbujala digitalna preobrazba zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih.	(22) Program bi zato moral podpirati ukrepe za spremljanje pomanjkanja zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih izdelkov, vključno z opremo za spolno in reproduktivno zdravje in osnovnimi izdelki za ohranjanje zdravega načina življenja, ter za zagotovitev večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti teh izdelkov, hkrati pa omejiti odvisnost njihovih dobavnih verig od tretjih držav. Da bi se obravnavale neizpolnjene zdravstvene potrebe, bi moral Program zlasti zagotavljati podporo za klinična preskušanja, da bi se pospešili razvoj in odobritev inovativnih in učinkovitih zdravil za vse, tudi nosečnice, ter dostop do njih, podpirale spodbude za razvoj takih zdravil kot antimikrobikov ter spodbujala digitalna preobrazba zdravstvenih izdelkov in platform za spremljanje in zbiranje informacij o zdravilih, hkrati zagotovilo, da se pri preiskavah s kliničnimi preizkusi upoštevajo raznolikost, tudi enakost spolov, evropskih prebivalcev.

 

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljati visokokakovostne, primerljive in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.	(25) Zdravstvena zakonodaja Unije neposredno vpliva na javno zdravje, življenja državljank in državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za medicinske izdelke in tehnologije (zdravila, medicinske pripomočke in snovi človeškega izvora) ter za zakonodajo o tobaku, pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje je bistven za varovanje zdravja v Uniji. Program bi zato moral podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljati visokokakovostne, primerljive, po spolu razčlenjene in zanesljive podatke v podporo oblikovanju in spremljanju politik.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami, pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in usklajeno delo, s katerim se spodbuja tudi izvajanje praks z velikim učinkom, katerih cilj je čim učinkovito razdeliti razpoložljiva sredstva zadevnim prebivalkam in prebivalcem ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek.	(26) Čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva za paciente, ki se gibajo med državami članicami, pri vrednotenju zdravstvenih tehnologij in v evropskih referenčnih mrežah so primeri področij, na katerih je bilo z integriranim delom držav članic dokazano, da imajo veliko dodano vrednost in velik potencial za povečanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in s tem zdravja na splošno. Program bi zato moral podpirati dejavnosti, ki omogočajo tako integrirano in usklajeno delo, katerim se spodbuja izvajanje praks z velikim učinkom, katerih cilj je čim učinkoviteje razdeliti razpoložljiva sredstva ustreznemu segmentu prebivalstva ter območjem, da se čim bolj poveča njihov učinek, tako da se zmanjšajo neenakosti z upoštevanjem biološkega in družbenega spola in starosti ter vzpostavi referenčna mreža za varno uporabo zdravil v nosečnosti in med dojenjem.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(27a) Program bi moral zagotavljati pravočasen dostop do blaga, ki je potreben za varno zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic (npr. zdravila, kontracepcijska sredstva različnih vrst, medicinska oprema za postopke spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic).

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, zmanjšanje neenakosti in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.	(33) Glede na skupne dogovorjene vrednote solidarnosti za pravično in univerzalno pokritost s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami kot podlago za politike Unije na tem področju in da ima Unija osrednjo vlogo pri pospeševanju napredka pri svetovnih zdravstvenih izzivih19, bi moral Program podpirati prispevek Unije k mednarodnim in svetovnim zdravstvenim pobudam za izboljšanje zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, zmanjšanje neenakosti, zlasti neenakosti med spoloma, in boljšo zaščito pred svetovnimi nevarnostmi za zdravje.
__________________	__________________
19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.	19 Sklepi Sveta o vlogi EU na področju zdravja v svetu, 3011. seja Sveta za zunanje zadeve, Bruselj, 10. maj 2010.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40) Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.	(40) Glede na to, kako pomemben je boj proti podnebnim spremembam in njegov učinek na ženske in dekleta v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru vmesne ocene.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a) Program bo prispeval k vključevanju načela enakosti spolov v politike Unije, saj priznava, da je treba to enakost doseči. Da bi se vidika spola in razlike med njima upoštevali v odzivu na zdravstvene krize ter da bodo med zdravstveno krizo in po njej obravnavane posebne zdravstvene potrebe žensk in deklet, se bodo v programu uporabljala orodja, ki vključujejo načelo enakosti spolov in ga upoštevajo pri pripravi proračuna.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU na način, ki ustvarja večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.	(43) Glede na naravo in potencialni obseg čezmejnih nevarnosti za zdravje ljudi države članice ne morejo same zadovoljivo doseči cilja varovanja ljudi v Uniji pred takimi nevarnostmi ter izboljšati preprečevanje kriz in pripravljenost nanje. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo tudi za podporo prizadevanjem držav članic pri doseganju visoke ravni varovanja javnega zdravja, za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, za podporo inovacijam, za podporo integriranemu in usklajenemu delu in izvajanju dobre prakse med državami članicami ter za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva po vsej EU. Kot je zapisano v strategiji za enakost spolov, bi bilo treba izvajanje najboljše prakse podpreti v vseh vidikih zdravja, vključno z vidiki spolov. Odpraviti bi bilo treba neenakosti na področju zdravja med državami članicami EU in znotraj njih ter obravnavati vse socialne dejavnike zdravja, vključno s spolom. Te ukrepe bi bilo treba izvajati tako, da bi ustvarjali večjo učinkovitost in učinke z dodano vrednostjo, ki jih ne bi bilo mogoče ustvariti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, ob spoštovanju pristojnosti in odgovornosti držav članic na področjih, ki jih zajema Program. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) „v krizi pomembni izdelki“ pomenijo izdelke in snovi, ki so v zdravstveni krizi potrebni za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni in njenih posledic in ki med drugim vključujejo: zdravila, vključno s cepivi, in njihove intermediate, aktivne farmacevtske sestavine in surovine; medicinske pripomočke; bolnišnično in medicinsko opremo (kot so ventilatorji, zaščitna oblačila in oprema, diagnostični materiali in orodja); osebno zaščitno opremo; razkužila ter njihove vmesne proizvode in surovine, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo;	(4) „v krizi pomembni izdelki“ pomenijo izdelke in snovi, ki so v zdravstveni krizi potrebni za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni in njenih posledic, kot tudi druge medicinske izdelke in snovi, ki so bistvenega pomena v širšem kontekstu zdravstvenega varstva med zdravstveno krizo, in ki med drugim vključujejo: zdravila, vključno s cepivi, in njihove intermediate, aktivne farmacevtske sestavine in surovine; medicinske pripomočke; bolnišnično in medicinsko opremo (kot so ventilatorji, zaščitna oblačila in oprema, diagnostični materiali in orodja); osebno zaščitno opremo; razkužila ter njihove vmesne proizvode in surovine, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo;

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) prizadevanje za odpravo neenakosti ter spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami;

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) izboljšanje razpoložljivosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti in podpiranje inovacij;	(2) izboljšanje razpoložljivosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, prispevanje k njihovi splošni in cenovni dostopnosti in podpiranje inovacij;

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in izmenjave podatkov, da se zviša splošna raven javnega zdravja.	(3) krepitev zdravstvenih sistemov in delovne sile v zdravstvu, vključno z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami ter s stalnim izvajanjem dobre prakse in celovite izmenjave podatkov o vseh vidikih zdravja, da se zviša splošna raven javnega zdravja.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) podpiranje ukrepov za zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti v krizi pomembnih izdelkov in druge potrebne zdravstvene opreme;	(3) podpiranje ukrepov za zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti v krizi pomembnih izdelkov, osnovnih izdelkov za ohranjanje zdravega načina življenja in druge potrebne zdravstvene opreme;

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe in splošnega zdravstvenega varstva ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja;	(4) krepitev učinkovitosti, dostopnosti, vzdržnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno s podpiranjem digitalne preobrazbe, uporabo digitalnih orodij in storitev, sistemskimi reformami, izvajanjem novih modelov oskrbe, tudi za starejše in invalide, uresničitvijo splošnega zdravstvenega varstva, ki vključuje dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter obravnavanjem neenakosti na področju zdravja in zdravstvene oskrbe, tudi neenakosti na podlagi spola in presečnih neenakosti;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) podpiranje ukrepov za krepitev zmožnosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, pravic pacientov in čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbujanje odličnosti medicinskih in zdravstvenih delavcev;	(5) podpiranje ukrepov za krepitev zmožnosti zdravstvenih sistemov za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni, informacij in izobraževanja o zdravju z vidika spola, pravic pacientov in spodbujanja čezmejnega zdravstvenega varstva ter spodbujanje odličnosti medicinskih in zdravstvenih delavcev;

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) podpiranje ukrepov za nadzor, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje nenalezljivih bolezni, zlasti raka, ter z njimi povezano oskrbo;	(6) podpiranje ukrepov za nadzor, preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje nenalezljivih bolezni, zlasti raka, ter z njimi povezano oskrbo, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost raku reproduktivnih organov, vključno z rakom dojke;

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) podpiranje ukrepov za reševanje zdravstvenih vprašanj, povezanih z nasiljem na podlagi spola, in podpiranje pacientov, ki so žrtve nasilja na podlagi spola;

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih in zanesljivih podatkov v podporo oblikovanju politik in spremljanju ter spodbujanje uporabe ocen vplivov zadevnih politik na zdravje;	(8) podpiranje razvoja, izvajanja in izvrševanja zdravstvene zakonodaje Unije ter zagotavljanje visokokakovostnih, primerljivih, zanesljivih, celovitih ter po spolu in starosti razčlenjenih podatkov ter podatkov, ločenih po spolu, v podporo oblikovanju politik in spremljanju, zagotavljanju oskrbe in odzivanju na neizpolnjene zdravstvene potrebe ter spodbujanje uporabe ocen vplivov zadevnih politik na zdravje, pri katerih se upošteva vidik spola;

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in globalnim pobudam na področju zdravja.	(10) podpiranje prispevka Unije k mednarodnim in svetovnim pobudam na področju zdravja, vključno s pobudami na svetovni ravni, ki podpirajo varno in pravočasno zagotavljanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.	Komisija se z zdravstvenimi organi in ustreznimi telesi za enakost spolov držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za Program, njegovih prednostnih nalogah in strateških usmeritvah ter njegovem izvajanju.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Delovni programi temeljijo na oceni učinka na enakost spolov.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Kazalniki se po potrebi zbirajo razčlenjeni po spolu.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 20 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Pri ocenah se upošteva vidik spola. Posebna pozornost se nameni spremljanju porabe, ki se namenja ciljem, povezanim z enakostjo spolov.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Priloga I – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Prenos, prilagajanje in uvedba dobrih praks in inovativnih rešitev z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami ter podpora, prilagojena posameznim državam ali skupinam držav z največjimi potrebami, in sicer s financiranjem specifičnih projektov, vključno s tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, strokovnim svetovanjem in medsebojno podporo.	(b) Prenos, prilagajanje in uvedba dobrih praks in inovativnih rešitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami ter drugimi vidiki zdravja, povezanimi s spolom, z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami ter podpora, prilagojena posameznim državam ali skupinam držav z največjimi potrebami, in sicer s financiranjem specifičnih projektov, vključno s tesnim medinstitucionalnim sodelovanjem, strokovnim svetovanjem in medsebojno podporo.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii) strokovne skupine in svete, ki zagotavljajo svetovanje, podatke in informacije v podporo razvoju in izvajanju zdravstvene politike;	(iii) strokovne skupine in svete, ki zagotavljajo svetovanje, podatke in informacije v podporo razvoju in izvajanju zdravstvene politike; vse financirane strokovne skupine in odbori so uravnoteženo zastopani glede na spol;

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Priloga I – točka c – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) študije in analize ter znanstveno svetovanje za podporo oblikovanju politik in podporo znanstvenima odboroma za varstvo potrošnikov ter za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja.	(iv) študije in analize ter znanstveno svetovanje za podporo oblikovanju politik in podporo znanstvenima odboroma za varstvo potrošnikov ter za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja; v vseh financiranih študijah in analizah ter pri znanstvenem svetovanju se upošteva vidik spola.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Priloga I – točka d – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije na področju zdravstva ter tehnično podporo za izvajanje pravnih zahtev;	(i) izvajanje, izvrševanje in spremljanje zakonodaje in ukrepov Unije, vključno z zdravstvenimi vidiki iz strategije EU za enakost spolov; ter tehnično podporo za izvajanje pravnih zahtev;

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Priloga I – točka e – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) naročanje blaga in storitev, potrebnih za preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih kriz, ter ukrepanje za zagotovitev dostopa do navedenega osnovnega blaga in storitev;	(iv) naročanje blaga in storitev, nujnih za preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih kriz, ter ukrepanje za zagotovitev dostopa do navedenega osnovnega blaga in storitev;

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Priloga I – točka e – točka v

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(v) vzpostavitev in delovanje rezervnega seznama Unije za medicinske in zdravstvene delavce in strokovnjake ter mehanizma za napotitev takih delavcev in strokovnjakov, če je to potrebno, za preprečevanje zdravstvenih kriz ali odzivanje nanje v vsej Uniji; ustanovitev in delovanje ekipe Unije za izredne zdravstvene razmere za strokovno svetovanje in tehnično pomoč na zahtevo Komisije v primeru zdravstvene krize.	(v) vzpostavitev in delovanje rezervnega seznama Unije za medicinske in zdravstvene delavce in strokovnjake ter mehanizma za napotitev takih delavcev in strokovnjakov, če je to potrebno, za preprečevanje zdravstvenih kriz ali odzivanje nanje v vsej Uniji; ustanovitev in delovanje ekipe Unije za izredne zdravstvene razmere za strokovno svetovanje in tehnično pomoč na zahtevo Komisije v primeru zdravstvene krize. vsa telesa, ustanovljena v skladu s tem programom, sestavlja najmanj 50 % žensk in vključujejo strokovnjake s področja spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter drugih vidikov zdravja, povezanih s spolom;

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti in odpornosti nacionalnih reformnih procesov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva;	(i) podpiranje ukrepov za prenos znanja in sodelovanja na ravni Unije za izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti, trajnostnosti, odpornosti nacionalnih reformnih procesov in vključevanja vidika spolov, zlasti za obravnavanje izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, za okrepitev primarnega zdravstvenega varstva in integracije oskrbe ter za doseganje splošnega zdravstvenega varstva, ki vključuje dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva, tudi z odpravo spolnih in presečnih neenakosti v zdravstvenih sistemih;

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka iii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(iiia) podpiranje izboljšanja delovnih pogojev zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev;

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Priloga I – točka g – točka xi

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(xi) podpora za delovanje evropskih referenčnih mrež ter vzpostavitev in delovanje novih nadnacionalnih mrež, vzpostavljenih v skladu z zdravstveno zakonodajo Unije, in podpiranje ukrepov držav članic za usklajevanje dejavnosti teh mrež z delovanjem nacionalnih zdravstvenih sistemov;	(xi) podpora za delovanje evropskih referenčnih mrež ter vzpostavitev in delovanje novih nadnacionalnih mrež, vzpostavljenih v skladu z zdravstveno zakonodajo Unije, in podpiranje ukrepov držav članic za usklajevanje dejavnosti teh mrež z delovanjem nacionalnih zdravstvenih sistemov; vse financirane mreže sestavlja najmanj 50 % žensk in vključujejo strokovnjake s področja spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter drugih vidikov zdravja, povezanih s spolom;

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga I – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) Ukrepi za storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja: (i) podpiranje držav članic in nevladnih organizacij pri spodbujanju in zagotavljanju splošnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z načrtovanjem družine, informiranjem in izobraževanjem ter vključevanjem reproduktivnega zdravja v nacionalne strategije in programe v skladu z akcijskim programom Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, Pekinškimi izhodišči za ukrepanje ter dokumenti z rezultati preglednih konferenc in cilji trajnostnega razvoja OZN št. 3 in 5; (ii) ukrepi, ki podpirajo dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter z njimi povezanih zdravil in proizvodov; (iii) ukrepi, ki podpirajo neprekinjenost spolne in reproduktivne oskrbe (pristopi celostne oskrbe za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in nadaljnjo oskrbo);

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Priloga I – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha) ukrepi v zvezi z zdravstvenimi vprašanji, povezanimi z nasiljem na podlagi spola, in podpiranje pacientov, ki so žrtve nasilja na podlagi spola;
	(i) ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje nasilja nad ženskami z zdravstvenimi težavami ali invalidkami;
	(ii) ukrepi, ki podpirajo zdravstvena vprašanja žrtev nasilja nad ženskami, vključno s prisilno sterilizacijo in prisilnim splavom;
	(iii) usposabljanje in izgradnja zmogljivosti strokovnjakov za podporo žrtvam nasilja nad ženskami;
	(iv) kampanje ozaveščanja o pravicah in dostopu do pravnega varstva za žrtve nasilja nad ženskami.

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Priloga I – točka i – točka iv

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iv) podpiranje ukrepov za zagotovitev večje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov v Uniji ter prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti za paciente in zdravstvene sisteme;	(iv) podpiranje ukrepov za zagotovitev večje razpoložljivosti zdravil in dostopnosti medicinskih pripomočkov v Uniji ter prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti za paciente in zdravstvene sisteme;

 

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Priloga I – točka j – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij; digitalno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev;	(ii) podpora za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov, vključno s primerjalnimi analizami in krepitvijo zmogljivosti za uporabo inovativnih orodij in tehnologij; digitalno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, zlasti za odpravo digitalnega razkoraka med spoloma;

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka III a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	IIIa. Število ukrepov in primerov dobre prakse, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 3.7, na državo članico

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka III b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	IIIb. Število ukrepov in primerov dobre prakse, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 5, na državo članico

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka III c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	IIIc. Proračunska sredstva za ukrepe in primere dobre prakse, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 3.7, na državo članico

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Priloga II – del 1 – točka III d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	IIId. Proračunska sredstva za ukrepe in primere dobre prakse, ki neposredno prispevajo k cilju trajnostnega razvoja 5, na državo članico

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	8a. Spolno prenosljive bolezni;

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	14a. Razlika v plačilu med spoloma pri zdravstvenih delavcih

 

 

 

 

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Vzpostavitev programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitev Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“)
Referenčni dokumenti	COM(2020)0405 – C9-0152/2020 – 2020/0102(COD)
Datum predložitve EP	28.5.2020
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 17.6.2020
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 17.6.2020	EMPL 17.6.2020	ITRE 17.6.2020	IMCO 17.6.2020
	FEMM 23.7.2020
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	EMPL 25.6.2020	ITRE 25.6.2020	IMCO 15.6.2020
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Cristian-Silviu Buşoi 2.6.2020
Obravnava v odboru	7.7.2020
Datum sprejetja	14.10.2020
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	74 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Alexander Bernhuber, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Mohammed Chahim, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Marco Dreosto, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Atanasios Konstandinu (Athanasios Konstantinou), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ştefan Motreanu, Ville Niinistö, Ljudmila Novak, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Luisa Regimenti, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Christine Schneider, Günther Sidl, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kateřina Konečná
Datum predložitve	20.10.2020

 

 

 

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

74	+
ECR	Sergio BERLATO, Pietro FIOCCHI, Joanna KOPCIŃSKA, Ryszard Antoni LEGUTKO, Alexandr VONDRA, Anna ZALEWSKA
GUE/NGL	Malin BJÖRK, Petros KOKALIS (Petros KOKKALIS), Kateřina KONEČNÁ, Silvia MODIG, Mick WALLACE
ID	Simona BALDASSARRE, Marco DREOSTO, Luisa REGIMENTI, Silvia SARDONE
NI	Eleonora EVI, Atanasios KONSTANDINU (Athanasios KONSTANTINOU)
PPE	Bartosz ARŁUKOWICZ, Traian BĂSESCU, Alexander BERNHUBER, Nathalie COLIN-OESTERLÉ, Christian DOLESCHAL, Agnès EVREN, Adam JARUBAS, Ewa KOPACZ, Esther de LANGE, Peter LIESE, Fulvio MARTUSCIELLO, Liudas MAŽYLIS, Dolors MONTSERRAT, Dan-Ştefan MOTREANU, Ljudmila NOVAK, Stanislav POLČÁK, Jessica POLFJÄRD, Christine SCHNEIDER, Edina TÓTH, Pernille WEISS, Michal WIEZIK
RENEW	Pascal CANFIN, Fredrick FEDERLEY, Andreas GLÜCK, Martin HOJSÍK, Jan HUITEMA, Frédérique RIES, María Soraya RODRÍGUEZ RAMOS, Nicolae ŞTEFĂNUȚĂ, Linea SØGAARD-LIDELL, Nils TORVALDS, Véronique TRILLET-LENOIR
S&D	Nikos ANDRULAKIS (Nikos ANDROULAKIS), Marek Paweł BALT, Monika BEŇOVÁ, Simona BONAFÈ, Delara BURKHARDT, Sara CERDAS, Mohammed CHAHIM, Tudor CIUHODARU, Miriam DALLI, Jytte GUTELAND, Javi LÓPEZ, César LUENA, Alessandra MORETTI, Sándor RÓNAI, Günther SIDL, Peter VITANOV (Petar VITANOV), Tiemo WÖLKEN
VERTS/ALE	Margrete AUKEN, Bas EICKHOUT, Pär HOLMGREN, Yannick JADOT, Tilly METZ, Ville NIINISTÖ, Grace O'SULLIVAN, Jutta PAULUS

 

5	-
ID	Aurelia BEIGNEUX, Catherine GRISET, Teuvo HAKKARAINEN, Sylvia LIMMER, Joëlle MÉLIN

 

1	0
ECR	Rob ROOKEN

 

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

• [1] UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [2] UL C ... / Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3] UL C 192, 7.6.2019, str. 5.
• [4]https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/assessment_of_economic_and_investment_needs.pdf